PoStnlna plačana v gotovini. LETO VI. LJUBLJANA, 7. JANUARJA 1928. STEV. 2. VlAPOČNlNA ZA )VOOSLA' VDO ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO DIN 60/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI POjTNlNO/OOLAJI PO CENIKV/ POSAMEZNA $T E VILKA - PO - DIN • I RAČUN POŠT. HRANILNICE 13.188 A /A\ VREDNI$TVO IN VPRAVA V VČITEL1SKI TISKARNI/ ROKOPISI SE NE VRA-CAIO/ANONIMNI DO-- PlSl SE NE PRIOBČV-L lElO/POjTNlNA PLA-^ VCANA V GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 2906 Nova Rusija. Zora vs taja dela se dan, ker Radion pere sam! Berlin, Novo leto. Veliki Dostojevski je napisal v svojih »Besih« gtobokopomembni stavek: »Mi Rusi smo mlad narod, mi pričenjamo šele živeti, akorav-no smo stari že tisoč let: velika ladja potrebuje globokih vodia!« Na te besede in njih dopolnilo v Nit-schejevem izreku: »Rusija in cerkev morata čakati!« sem se vselej spomnil, kadar je vstal pri Ni-obinih vesteh o smrtnih krčih ma-tuške Rusije v mieni dvom, da li bo le ta prenesla vse te silne bolečine in po strašni Kalvariji doživela kdaj1 svoje Poveličanje. In na ta dva izreka mislim tudi sedaj, ko je neizbežno dejstvo, da je Rusija prebolela svoje revolucijske porodne krče in da vstaja danes zopet od mrzlih valov Ohotskega morja, od Beringova ceste pa do Dnjestra, ki jo loči sedaj še zaenkrat od nasilno odtrgane slovanske Besarabije, vsa večja in močnejša, kakor je bila pred revolucijo. Caristična Rusija je bila evropi-zirana bizantinska država, koje težišče se je nahajalo v njenem manjšem predelu — v evropski Rusiji in še točnejše v le te severo-zapadnih gubernijah. Vzhod je delila caristična Rusija na »bližnji« in »dalnji«. Oboji pa je po njenem na-_ zoru odgovarjal smislu evropskih kolonij. Narodi prebivajoči onstran Urala so bili za petrograjsko gospodo brezpravna raja, kakor tudi v malo manjši meri skoro celokupni ruski narod, ki je igral — povsem pasivno*' vlogo v vseh ; državnih vprašanjih in služil vladajočim samo kot objekt izkoriščanja in »ka-nonenfuter«.. Zato je -še 1 'pred.Me-tom,.1917. Predstavnik Rusije car s svo*jimi uradniki in častniki, veleposestniki in tako plastjo porajajoče se kapitalistične kaste. Kdo in kaj je bjl car o tem ve danes zgodovina že mnogp povedati, akorav-no se, skuša pri nas iz razumljivih vzrokov to nekako zakriti. Ruski car je bil tuj svojemu narodu, ki ga ni hotel in niti mogel razumeti, zalo je^ tudi moral pasti. Slabič in ne-odločnež, omahljiv v sklepih in dejanjih je sam pospešil svoj padec, pri čemiur so mu z lakajsko vdanostjo pripomogli i njega vredni svetovalci ‘in idvorjaniki, katerih no o vica je bila s carjem zajedno itak po krvi in duhu bolj nemška, .kakor ruska. In škoda ,advse prikladen in nemalo pripomogel k sedanji čvrstini režima v Rusiji. Separatistični podvigi v obrobnih državah so onemogočeni, deloma z ostrino protiukrepov, deloma s previdno obmejno sovjetsko politiko. Dokaz temu so odločni nastopi sovjetov proti' separatistom v Georgiji in Turkestanu. Stališče napram besarabskem vprašanju je poznano in se vrši v tem pogledu propaganda, ki bi ne bila neumestna tudi za Jugoslovene spričo nasilne zasužnjitve bratov onkraj Javornika. Da ne gleda Moskva nič kaj prijazno tudi na po Nemčiji ustanovljene baltske države in Se vedno upa na kake preobrate, tudi ni tajnost. Podržavljanje industrije, ki dela z najmodernejšimi metodami' am|e-rikanskega poslovanja, kot so tru-sti, sindikati in taylorizacija; ne nudi baš slabih rezultatov in dokazuje, da se more doseči vse kaj drugačne uspehe, kakor jih je dosegla listek. DR. IGOR F. VIDIC: Sveta zemlja. Julija meseca 1919. leta sem se povrnil po dokončanih študijah v osvobojeno domovino. Burni dogodki zadnjih let, proboj Solunske fronte, Propast Avstrije, plemenita gesta vVilsonova ter zahrbtna igra Italije so' se vedno vznemirjevali našo malo jugoslovensko kolonijo, Dunaj, v plimi povojne 'psihoze, razsipen in razuzdan je s svojo bučno veselostjo!, s svojini brezmiselnim uživanjem preslepil marsikaterega, da je opustil vsako nadaljnje delo ter se vrgel v vrtinec užitka in razkošja. Dunajčani sami so se sicer zelo laskavo izraževali o naši kraljevini, vzporejajoč jo s svojo malo, nemočno državico — a mi mladi, ki nas ni preslepil prazni zvok visokoletečih fraz ib. neresničnih besedi, srno bili v skrbeli, v skrbeh za našo bodočnost. Iz 'našega dela po vaseh za čas naših počitnic senu spoznal dušo našega ljudstva to in onstran Sotle, iz živahnega dopisovanja in mišljenja onstran Drine. In kot objektiven opazovalec sem videl po- leg mnogo lepega in dobrega tudi senčne strani pri vseh treh bratih, predvsem naše skupne slovanske napake: dobrodušnost, plemenitost, na nepravem mestu lahkovernost in preveliko navdušenost. To pomanjkanje realnosti, prepričanja, da se dela politika vedno z razumom, a ne s srcem, me jje navdajalo z veliko skrbjo: »Kakšne bom našel brate doma? Kakšna bo mladina, kakšen novi nod? Brzovlaki Ja ivozil proti Špilju. V oddelku je sedel še meki trgovec iz Zagreba — seveda Žid. Pravil mi je, dasi nepozvan, marsikatero bridko resnico. Cinično roganje tega priseljenca me je ozlovoljilo. Odšel sem na hodnik, da bi se ga znebil. »Špilje!?« Kolodvor kakor v starih časih žalostnega spomina;, samo pust in prazen. Edina svetla točka naš napis na postaji. Revizija. In še enkrat Revizija. »Maribor!« Prevladuje še vedno blagoglasni »Brunndorfer Hochdajjtsch«! Slu-šam, gledam. Tu bo še trdo delo. Vlak hiti. Nekaj mladostnega me prevzame. Mimo mene bežijo zlata polja, zeleni gozdovi, bele cerkvice na hotmjih, male vasice zasanjane in srečne. Bregovi in lehe so v cvetu, reke šumijo in ptice pojo... Zemlja! Naša svieta. Ali si res zemlja! še vedno mrtva, še vedno ukleta! Ali še ni rod, ki biva tu, izsesal vase Tvojo Moč, sprejel Tvojo Vero. Ali' še nismo dovolj trpeli, ali še nismo zreli, da nam vzklije v srcih Veliko Pesem Zemlje, pesem, ki jo poje Pramati v^ tajinstvenih nočeh pomladi, v žarečih dneh poletja, v tihiih urah jeseni, v zasanjani zimski čas? Ali še ne poznamo Evangelij Žive Vere, Evangelij Svobode: »Delaj! Koplji! Sej!« — Okrog mene cvete in žari Domovina. Kot iradostna nevesta je pričakala izgubljenca, ki se vrača po dolgih leth iz tujine, kot ljubeča mati je sprejela sina v svoje naročje. Smeh je na njenem licu, pesem je v srcu. »Zemlja, zemljica sveta, kako si lepa v svoji svobodi!...« »Celje!« Kakior električni tok me strese ta beseda. Celje! Naše Celje! Pogledam skozi okno. Na strehi ponosne zgradbe, veletrdnjave celj- skega lažigrmanstva se vije v sijaju zlatega solnca prapor — prapor Svobode. Drhtim kot v mjzlici. Nekaj tesnega, težkega se je ločilo od mene. Mnogo senc in skrbi je razgnal ta veseli ponosni prapor vrh nekdanje velenemške kule. V Ljubljani ne opažam spremembe. Dekleta še vedno rada nemšku-tarijo, starii penzionisti se grejejo na klopeh Tivolskega parka, slavna »promenada« pa je še vedno dulio-morna in dolgočasna kot je bila nekdaj. Doma opazujem mladino. Hm... čudno, čudno. Vse 'nekako čudno in lahkomiselno, neresno, plehko, a silno, silno »moderno«! Danes proslava, jutri čajanka, tretjič ples, ples in ples... sevega vse »za narod«. »Za narod« se pleše afriške divjaške plese, ki ubijajo vsak estetični čut, »za narod« slušaš one mačje zvoke različnih »jazzov« itd. Končno — tu še ni vse izgubljeno. Vedno več vidim dela pred seboj. Tu bo treba prijeti, trdo in brez-usmiljeno. Poglejmo še najmlajše. Deca gre iz šole, smeh in radost jo spremljata. Pogovarjajo se o šoli, o prijateljih, o svojih malih brigah in težavah, ki so tako ljubke, če jih slišiš po dolgem času ter se spominjaš nekdanjih časov. A nekaj nadvse jasnega in zdravega je v tej deci. Svoboden rod je to, Jugoslo-venski novi rod, iskren in jasen, poln vere in upanja. In to ti jasni obraz, to te jekleni in priganja in ritem, neizprosni ritem povelja je rojien iz Pesmi ZemJje: Delaj! Koplji! Sej! — V mesečini leži vas pod mano. Bela pravljična noč je razpeta nad poljem in pogorjem, prva noč doma. Na malem holmu stojim im pijem zopet šelest i domačih poldan, šepet domačih gozdov, šumeinje domačih voda... Zemlja poje. Njen glas je tih in brezslišen ušesu, a mogočno in zvočno potrka na srce naše, na dušo... Zemlja poje. Iz bilk in dreves se rodi veličasten spev, iz vod in zraka buči, širi se, mlnoži, odbija, druži se in raste Pesem v akorde zlatih strun, ki bučijo in pojo do zvezd. »Delaj!« Čakala sem Tebe, žejna sem in lačna resne in odkrite besede, potrebujem Te! Ni še do- Jugoslavija z Beljem, Čukarico, Tuzlo, Prijedorom, morikovslcimi šumami itd. V Rusiji danes že eksistira razlika med stanovi. Med njimi pa ni dHoči najti gospodujočega razreda, kakor v Evropi. Uradništvo in pro-letarijat sta hočeš, nočeš odvisna od 120 milijonov mužikov, ki so jeli v Novi' Rusiji postajati zelo odločilni faktor, odkar se rje uvedel nekak dvopartijski sistem v sovjetih s pripadniki boljševikov in nestran-karjev, katerih 70% je kmetov. Ne-strankarji stoje pod direktno kontrolo boljševikov, ki ' nadzorujejo njihovo početje, ali vendar vedno bolj uveljavljajo lastno politiko. Tako so postali sedaj podeželski sovjeti že prave 'domene nestrankarskih kmetov, napram kojim so komunisti v neznatni manjšini. Šolstvo se razvija v primeri napram carskim časom z epohalnimi koraki. Borba z analfabetizmom je v resnici gigantska in spominja v mnogem po načinu Friderika Velikega in njegove kaplare-učitelje. Iz sence vseh teh posameznih akcij pa vstaja glavni njihov rezultat — zavest silnih narodnih nrns, od Beringovega preliva do Dnjestra, da so pripadniki velike ruske nacije lin podaniki sovjetsko agrarne države, katero je treba očuvati enotno in neokrnjeno. Anglija hoče z vsemi sredstvi zavreti razvoj novo nastajajoče Rusije, ki bo gotovo v doglednem času izpregovorila o starih računih izza leta 1870. in si navzlic desetletnim naporom londonskih velmož priborila pot do nezasužnjenega izhoda na morje. Ta napor Anglije pa ie brezploden, ker je Rusija s svojimi neMčrpniirti zaloganil surovin,. KI, ieže pod in nad zemljo ter neusahljivim vreltem živih narodnih sil kontinent zase, kakor Amerika, ki bol lahko kaj kmalu izhajal naslanjajoč se samo na lastne sile. »Avtarhija Rusije« — to je danes deviza vladajočih v Moskvi, ki jo sprovajajo s prirojeno železno doslednostjo In (anaUčtfo teoreč-nostjo. Ovire so resnično skoro nepremagljive, ali prirojene sile ruskega človeka, ki predstavljajo, če tudi počasi, gore, bodo premagale vse! Tedaj pa bo vstala Rusija kot ogromna, zaključena celina, sloneča na neizmernih zakladih wsvtete .ruske zemlje pred Zapad in izvršila veliko poslanstvo zemlje iz katere smo izšli vsi, ki danes čuvamo slovanske meje na Soči, Krkonoših in Visli! Vprašanje je le, da 11 ne bomo Jugosloveni na ta moment zopet tako pripravljeni, kakor na UjecHnjer nje leta 1918.? A. V. Bliža se Jur je v danak! Jugoslo-venski četnik ga je praznoval do sedaj onostran granice. To pot kaže da ga bo moral tostran. Potem pa gorje porodicam in njeni okolici, kajti ju-goslovenski četnik ne sodi po mrtvi črki zakona, temveč po živem utripu srca! Porodice. Po parlamentu je zopet zasmrdelo po gnojnici, ki se je prelila po glavah radukalskih prvakov. Z naslado bodo poročali o najnovejših škandalih in gorostasnih razmerah v naši državni upravi inozemske no-vine in italijanske trobente bodo napolnile ves svet z »najnovejšima« vestmi iz zibelke balkanizma. Posebno sedaj, ko se razkriva mednarodni škandal tihotapljenje orožja in muni-cije iz Italije v Madžarsko bo italijanski žumalistiki dobrodošel mastni ocvirk iz našega parlamenta, da z njim nasiti senzacije želni kulturni syet in odvrne pozornost od italijanskih mahinacij. Naša javnost je sličnih afer že čula toliko, da tudi zadnja razkritja ne bodo napravila nezabrisne vtise. Poleg tega bodo vladna glasila ublažila strahotna razkritja z vsemi pripomočki naše moderne žurnalistike. V prihodnjih dneh ne bo manjkalo napadov na osebno čast onih, ki so se drznili raztrgati zastor in pokazati javnosti vso nagoto naše uprave. Vse samo da se reši lične interese prvakov armade, rekrutirane iz izmečkov vseh stanov delamržnežev in demagogov — da se reši beograd-ske porodice, ki so našle toplo zavetje v velesrbskem gnezdu — ra-dikalijr. Porodice so škodovale našemu narodu yeč kot vsi napadi in obrekovanja naših sosed, porodice so ubile več narodove sile, kot vse bombe makedonskih revolucionarjev. Porodice se plode v toplem radikalskem gnezdu kot kunci in ne uniči jih zakon proti korupciji, kot da so porodice po zakonu izven zakona. Državna uprava pada, država se ruši, narod poginja. Vse samo radi porodic. Ali ni za uničenje te zalege res nobenega sredstva? Ali ni sile, ki bi udarila v 'to kačje gnezdo in bi ma-kar s krvjo izbrisala iz našega življenja ta najsramotnejši pečat? Ali se mora res pripravljati s silo teren ju-goslovenskim nihilistom? Carska Rusija je imela Sibirijo in vsled njenih strahot kjer je moral politični zločinec pridobivati bogastvo iz zemlje s svojo krvjo je bil ruski car od ogromnega ruskega naroda miiijonkrat proklet! Mi potrebujemo jugoslovensko Sibirijo za naše porodice. Z bičem priganjana naj bi ta svojat garala pri regulaciji rek, gradnji mostov in železnic do smrti in premišljevala o dolžnostih članov človeške družbe. In kdorkoli bo ustvaril to jugosloven-sko Sibirijo bo od vsegia jugosjoven-skega naroda miiijonkrat blagoslovljen. V vladi je danes močno zastopstvo Slovencev. Že mesece greje klerikalna stranka v opoziciji premrle ude na radikalnem zapečku. Nekdaj največji gromovniki proti porodicam se solnčjo že mesece z njimi na istem prostoru in še nikdar ni plesala 'porodfica tako sadističen ples kot sedaj, pod radikalno-klerikalnem plaščem. Bodo li poslanci SLS k temu večno molčali! Ali se upajo vzeti vso odgovornost, vso strašno obtožbo na svojo vest! Niso Slovenci med celo dvajsetorico zastopnikov SLS izvolili moža, ki bi imel pogum izreči obsodbo nad dosedanjim delom vlade! Jeli ta molk strankarska disciplina, partijsko koristolovstvo — ali je preračunan sistem nadaljevanje dela, ki ga je vršila SLS pred in med vojno, in zasleduje iste cilje! Spominu padlega brata VALENTINA ŽICA se oddolžujemo z neumornim delom in izpolnjevanjem njegove oporoke v službi ideje, za katero je živel, delal in umrl. V Jubilejnem letu. Dočim stopa bratska češkoslov. republika v jubilejno leto z obširnim programom, po katerem bo proslavila desetletnico svoje svobode z velikimi mednarodnimi prireditvami, kongresi, razstavami, novimi ustanovami itd. — pri nas ne mislimo na nič podobnega, ampak je vlada sklicala neko komisijo, ki naj premišlja, kako bi se naj proslave vršile po šolah in drugod. In vendar bi imeli tudi mi dovolj vzroka, da nekaj storimo za svojo državno propagando, da izpremenimo v svetu pojem »balkanizma« in da pridemo tudi v domačih zadevah kam naprej. Zato je potrebno seveda najprej, da zmaga povsod nacionalna ideja in da prenehamo s sramotnim režimom, v katerem razni hegemonistični, auto-nomistični in avstrijakantski elementi preganjajo poštene ljudi, ki so zvesti pristaši nacionalne ideje. Da v jubilejnem letu ne more biti na čelu vlade mož, ki kot ministrski predsednik ne ve, koliko je star njegov sin, je samo po sebi razumljivo, in mislimo, da spada na vodilno mesto politik, ki zna kaj več nego loviti sulce in zajce, da ne govorimo o kozlih, ki jih |e ustrelil naš vrli lovec tekom svojega delovanja kot šef vlade. Situacija se zdi ugodna in želeti je, da bi zmagale dobre nacionalne demokratične smeri proti reakciji in da bi se začelo v naši upravi novo življenje. Stotisočere množice v naši državi čakajo odrešenja' in ob koncu prvega desetletja bi morali biti vsaj tako daleč, da bi bila rešena najnujnejša vprašanja, ki so nam ostala po vojni, da ne bi čutili krivice, ki se gode neštetim vsled brezbrižnosti vlade. Rešitev vseh teh problemov pa je v delu. Ne štednja, ampak delo ustvarja blagostanje in napredek. Stedenje (— pri tem ne mislimo na avtomobile, provizije, komisije in plačane časti!) ne more biti podlaga gospodarskega napredka — tak napredek je mogoč le v investiranju, v podjetnosti, dobrem gospodarstvu itd., pri čemer zaslužijo vsi, ki delajo, in iz dela žive zopet oni, ki so prej delali in oni, ki bodo delali za nami. Štedenje je pogosto samo izgovor za lenobo in nezmožnost. Če bi reševali naše probleme z delom namesto prepirom in »štedenjem«, bi bili že bolj napredovali. Kako štedenje pa je to, ko se zapravlja dragoceni čas z brezplodnimi debatami in prerivanjem okoli vladnih korit. Štediti pri izčrpanih upokojencih, onemoglih orožnikih, pri vdovah in sirotah, pri kulturnih in znanstvenih zavodih — se pravi: delati socialno in kulturno zlo, ki se prej ali slej maščuje. Delavna vlada dobi vedno dovolj sredstev za take potrebe — samo nedelavna vlada rešuje take probleme s štedenjem. Nismo siromašna zemlja*— hvala Bogu — in ne bi bilo treba, da se piše o lakoti v Jugoslaviji — jn še manj bi bilo treba, da mora kak Jugoslovan po svetu s trebuhom za kruhom — če bi gospodarili tako, da bi imel vsakdo dela in kruha doma dovolj. Tako delo pa more vršiti le široko nacionalna vlada, ki ima srce za vse, ne pa omejenci, ki mislijo pri vsem vedno le nase. V desetem letu naše svobodne države b.i se ravno v tem vprašanju moralo priti do konca in jih rešiti tako, da bo skupna država vsem tudi — skupna domovina. Dočim so češki novoletni listi posvetili svoje uvodnike vodilnim mislim ob začetku jubilejnega leta in je češki »Narodni svet« izdal obširen proglas na narod, da složno in dostojno proslavi 10. leto svoje svobode, pri nas nismo prišli iz dnevne politike in zdi se, da bo deseto leto • enako vsem drugim, četudi borno stali na jubilejni dan zopet obubožani, nezadovoljni, preganjani in prevarani pred spomenikom svobode. Ali ni nikogar, ki bi povzdignil glas v imenu naroda? »Sklicevanja na Kajmakčalan smo siti do grla«, je pisalo »Jutro« na novo leto. Gotovo je žalostno, če naj zmage naših mrtvih herojev krijejo napake nezmožnih vlastodržcev. A vprašanje je, če naj zato poteptamo vse, kar je nam svetega. Slabo se nikolt ne leči s slabšim, in dolžnost vseh je rešiti vsaj to, kar je bilo v nas lepega in velikega pred vse uni- čujočo golaznijo plačanih politikov. »Slov. Narod« pa se je spravil čisto na ozko stališče »Ljubljančana« in hvali klerikalce, češ: »Naši klerikalci od dr. Korošca do dr. Natlačena razumejo srbijanski mentalitet bolje nego mi in se nam zdaj smejejo. Želim torej, strastno želim, da končno začnemo tudi mi enkrat posnemati naše klerikalce ...« Sramota je, da nam vladajo ljudje te vrste, a kdo je kriv? Rešitev ni v klerikalnih metodah — to je le rešitev zanje, dokler obstoja korupten sistem — zato klerikalcev ne bomo posnemali, ampak bomo delali na svojem nacionalnem programu, kajti treba je misliti na rešitev vseh, to pa bo mogoče v boju proti čaršiji, nazadnjaškim in autonomističnim elementom. V debati p proračunu zun. ministrstva je padla tudi beseda, da bi moralo zmagati v naslovu države ime Jugoslavija, ki se je že uveljavilo v zunanjem svetu. Tudi to je problem jubilejnega leta. A ni niti ne problem! Pri nas imamo mnogo problemov, ki niso problemi, zato ne pridemo iz njih. To je pravzaprav naravna stvar — saj vsi veliki listi pišejo o Jugoslaviji — mi pa ofici-jelno nosimo pred svetom svoj SHS in se jezimo, če svet te formulce ne razume. Mnogo je še drugih stvari, ki bi jih želeli za jubilejno leto, a vemo, da bo le malo iz njih izpolnjenih. Zato pa tembolj velja za nas vse geslo: Nacionalisti skupaj! Vi predvojni bojevniki jugoslo-venske misli, vi, ki ste bili zaradi pravice preganjani in trpinčeni, vi, ki ste se med vojno zavedli svoje dolžnosti, ki ste podpisovali deklaracijo, manifestirali na zborovanjih pozdravljali Jugoslavijo, trpeli in delali z narodom,, ki ste razumeli veliki zgodovinski' trenutek, ko je prišel, sodelovali pri borbi za Primorsko in Koroško in posebno vi, ki ste trpeli po frontah, se bili in krvaveli za našo stvar, vsi vi vstopajte v jubilejno leto v spominih na preteklost in oživljajte z besedo in delanjem idejo, za katero ste se borili. Or-juna je morala nastati, ker smo videli, kako propada nacionalni duh, kako se zlorablja, svoboda in kako propada državna ideja Da je bifo med našimi bojevniki tudi nekaj nevrednih, je že zadnjič povedal brat Marko, a zato je Orjuna danes še vedno središče vseh dobro želečih, trpečih in borečih se, in če je v Sloveniji naš pokret zadnje leto nekoliko zaostal, se je razveseljivo razvil v Srbiji in — v jubilejnem letu bo opetovano prilika, da izpregovo-rimo v imenu stotisočev nacionali-stov-idealistov, ki drže naš prapor svobode in jugoslovanske države že od temnih avstrijskih dob pa do desetega feta SHS države, ki še ni utegnila vsled svojih slabih politikov — urediti razmere tako, da bi bila to res naša zaželjena, pričakovana in radostfho 'pozdravljena Jugoslavija!! Združimo v jubilejnem delu srca in roke k skupnemu delu, morda bo potem drugo desetletje srečnejše od prvega. J. B. Listnica uredništva Z današnjim dnem smo znižali ceno posamezni številki »Orjune« na I Din. grajen Hram naših src, ni še dovršeno Svetišče Ljubavi, v katerem bo rojena Slovanska Svoboda!« Koplji! Niso še odkriti vsi zakladi naši, niso še svobodni tajni, zapečateni studenci. Žive vode. ki snivajo pod mojim srcem! Dvigaj zaklad Tvoje matere, ki je namenjen Vam, vsem, ki ste jasne volje, zlate duše in hrabrega srca! »Sej! Olej — plodne so molje njive, stotero Ti povrnejo bogastvo, stotero Ti rodijo misli in uresničijo Tvoj najsmelejši sen. Malo je sejalcev v teh težjih dneh, pomozi-te, pomozi še Ti! Razor te čaka, volički so napneženi, pripravljen je plug. Or ji ledino in sej!« Zemlja poje ... Pijem njeno pesem, Veliko Pesem Zemiljje, Evangelij Žive Vere. In okrog mene šepeče naš gozd, pod mano šeleste naša polja, a v globini prepeva naš vir... Opojna je TvoSa Ljubav, Mati, opojnejša kot trtni sok Tvojih goric. Sladak je Tvoj objem, Mati, slajši kot poljubi najlepših mladenk. Sveta je Tvoja Pesem, Mati, saj je rojena iz naših src in našega žvljenja, saj je hrepenenje in ljubav. A v pesmi ie Resnica. »Rastem v Tebi, Zemlja Sveta, ki rne jačaš in jekleniš. da sem močan in svetal v Tvoji Ljubavi!« Sanjam in okrog mene je bela noč. V srcu pa gori trojni plamen Tvoje Pesmi: »Delaj! Koplji! Sej!« (Ponatis iz »Jugoslavije«), MILUT1N JOVANOVIČ: V PRVEM NALETU. (1912.) V več kilometrov dolgi koloni smo se vzpenjali po strmi poti, vsekani v sotesko temne Plavice. Pod težo sukenj, orožja in ntunicije smo komaj dihali * v vročini pripekajočega solnca. Čutili smo kako nam drhtijo kolena od utrujenosti, dihali smo hitro, žile na vratu in sencih so se nam napele, da smo čutili bolečino. Torbe za naboje so nam neusmiljeno stiskale trebuh, oprtači pa so nam žulili izmučene rame. Žeja, neznosna žeja nam je sušila grlo in jezik in ustnice so nam pokale. Dve uri sta že minili, odkar smo brez vsakega grižljaja kruha in požirka vode podrli bivak in marši rali. Polk se je žuril, da bi pravo- časno zavzel svoje položaje v borbenem razporedu divfzije. Treba je bilo osigurati levo' 'krilo in najti zvezo z 'bolgarsko rilsko divifcijo, ki se je bližala od Kočan. Ozka steza, ki je b.ila na vsak korak razrita po hudournikih, nam je otežavala marš in nas mučila do obupa. Že smo dohajali vojnike iz prvih vrst, ki so utrujeni popadali in sklonjeni skušali napraviti prostor drugim. Z razširjenimi rokami, 'sklonjenimi glavami in zaprtimi očmi so bili slični mrtvecem: ležali so nepremično kraj pota porumenelih, utrujenih lic in stisnjenih ustnic. Nekaterim je iz nosa in ust tekla kri in la tiho stokanje je kazalo, da je še življenje v teh mučeniških telesih. Šli smo mimo njih otopeli za tujo bolečino in v skrbi za lastni obstanek in smo mislili le na to, da nas čaka enaka usoda kot te otrple može, pokraj katerih smo stopala. Včeraj je polk prehodil v dolgem in napornem maršu preko 40 km. Ničesar ne vidimo /pred nami, tam kjer ie modrikasti Kara Dagh. Niti en strel se ne čuje, ki bi nam napovedal bližino borbe in — smrti, a vendar čutimo ta strašni čas v tej strahotni tišini, v tem ozračju, v svojih živcih in v mozgu. Ta negotovost, ki je posledica pričakovanja nečesa strašnega, nevidnega, nam drži živce napete in zato gremo mehanično naprej, izmučeni do skrajnosti, a vendar z neko čudovito naglico. Ko smo pred dobro uro pasirali samotno selo blizu Kratova, so nas pričakovale gomjiife 'seljakov, žen, deklet in dece. V napol porušenem stolpu vaške cerkve je pritrkovalo, žene pa so se križale in naš blagoslavljale. Ko smo se že vzpeli na ostri greben Plavice, smo še čuli za seboj v dolini turobno zvonenje. Ustavili smo se za stenamii Plavice, ki so, gledane iz daljave, slične/ ' turškim kulainj ali minaretom. Povsod pred nami in za nami je rastlo nizko, 'a ineprdhodno grmičevje in bodičevje. Uvrščeni smo čakali tu, strganih čevljev in obleke in krvavih rok in lic — posledica prodiranja skozi1 it o bodi&vge. Bilo je okrog dvanajstih. Solnce je strahovito^ paliio in z ramen smo vrgli vse, kar nas je bremenilo. Za nami na pustem travniku se je pasla čreda ovac, katerih meketanje je pretrgalo tuintam zlokobno tišino. . .. Doli v selu pa je dalje zvonilo... Dozdevalo se nam je, da tam doli ob zvokih zvona moli za nas na stotine duš naših padlih. Naenkrat Cilij e mo zamolklo pe-ketanje in rezko komando. Obrnili smo glave v ono stran. Poljska baterija, katere topove so navezali z vrvmi, je poizkušala po strmini doseči desno stran naših položajev, Vprega je bila pri vsakem konju dvojna in plemenite živali so s strašnim naporom poizkušale zmagati strmino. Topničarji s0 .’ncd psovanjem m nervoznim vpitjem 'udarjali z bičlii po jadru h Konjih, ostali vojniki pa so z vrvni zadr- ževali topove, da niso strmoglavili v brezdno. Dna od naših cet se je oddvojila od nas in prihaja bateriji na pomoč. Tedaj Pa pretrese ozračje krik, strašen in gromovit; grom, kotrlja-nje, prasketanje polomljenih delov topov in stokanje ranjenih je napolnilo do sedaj mrtvaško tišino. Del baterije je strmoglavit s konji' in vojniki v prepad, iz katerega smo čuli le še bolestne krike ubogih živali in strašno stokanje nesrečni- Desetletja. Desetletja so stopnišča, ki, vodijo skozi zgradbo stoletij. Dogodki so koraki, ki jih delajo narodi na poti do svojih ciljev. — Letnice so sledovi za njimi. L. 1828. sta se vrnila v Ljubljano dva fniadostna prijatelja, Čop in Prešeren, da položita svoje mlade sile :na oltar domovine. Na Hr-vatskem je ob tem času že odmevala »Lepa naša domovina« in z njo se je budil narodni duh. Na Balkanu se je borila Rusija proti Turčiji in Angliji za svobodo Grčije in Srbije. L. 1838. Delo Čopovo in Prešernovo je dovršeno. Andrej Smole pripravlja izdajanje slovenskega lista in leposlovnih knjig: skuša oživiti slovensko gledališče. Ilirsko gibanje na Hrvatskem je objelo ves narod. Grof Draškovič izda Proglas ina i velikodušne hčere Ilirija. — Stanko Vraz in Ilirci so razširili ilirsko misel po vsej Sloveniji, posebno ob severni meji. Ilirsko gibanje sega tudi na srbska tla. V Srbiji Vlada Muloš Obreinovič, ki jia sprejel za državo na zahtevo Rusije prvo ustavo. 1848. Meseca marca izbruhne v Evropi revolucija. Slovenci zahtevajo zedinjeno Slovenijo. V Zagrebu se bori sabor proti Madžarom. V Vojvodini je vstaja. V Pragi slovanski kongres. Ilirci /iščejo zvez s Srbijo. Jelačič se pripravlja na pohod. Leto velikih nad in malih uspehov. L. 1858. V Avstriji vlada Bachov absolutizem. Slovenci dobe Svoj leposloven: 'list »Slovenski Glasnik«, Levstik stopa v ospredje narodnega boja. V Italiji je upor. Na Hrvatskem raste narodni duh v borbi proti Bachovim 'huzarjem; Strossmayer širi jugoslovensko misel. V Srbiji se zbere »Nar. skup-ština«, ki odstavi kneza Aleksandra in pokliče Miloša na prestol. Začetek ustavnega življenja. L. 1868. Dualizem. V Mariboru začne izhajati »Slov. Narod«. Leto -taborov). Zbraniei množice naroda zahtevajo narodnih ipravic. Velike manifestacije v Pragi pri polaganju temeljnega kamena za »Nar. divad-lo«. Jugoslovanska mladina na Dunaju ustanovi »Zoro«. Hrvatska podpiše pogodbo z Ogrsko. Knez Mihajlo umorjen v Topčideru. Z njim propade njegov načrt za osvo-bojenje srbskih pokrajin. L. 1878. Slovanstvo slavi novo leto v veselih nadah, ker je padla Plevina. Turčija mora podpisati mir v San Stepano. Berlinski kongres. Okupacija Bosne in ‘Hercegovine, V Sloveniji zmaguje napredni narodni program. Vstaja v Bosni in Hercegovini. Petar Mrkonjič stopa mled vstaše. Balkansko vprašanje stopa v ospredje evropske politike. 1888. Klerikalna reakcija na Slovenskem. Na Hrvatskem Khuen-Hedervary preuredil volilni red in si zajamčil večino; z novim šolskim Izakonom omogoča ustanavljanje madžarskih šol. Srbija sprejme novo ustavo; borba med radikali in liberalci. L. 1898. Klerikalna vlada v Sloveniji. Nove mlade struje v literarnem in političnem polju. »Zadruga«. Hrvatsko dijaštvo, ki je odišlo iz Zagreba v Prago, začenja odločno borbo. Nova nada. Borbe v Srbiji proti Obrenovičem dosegajo svoj višek. L. 1908. Aneksija Bosne in Hercegovine. Veljke demonstracije v Beogradu. Aneksijska kriza. Na JHirvatskem zavlada /baron Rauch. Pri volitvah, ki jih je razpisal, sijajno zmaga hrvatsko-srbska koalicija.- Veliko -omladinsko gibanje. ‘Preganjanje Srbov na Hrvatskem. Septemberski dogodki v Ljubljani. 'Jugoslovanska nacionalna misel zmaguje na vsej črti. L. 1918. Borba za Jugoslavijo. Slovanstvo vstaja. Velike manifestacije v Pragi, ljudski tabori za zmago deklaracije, konec vojne, razpad Avstrije, proglasitev ujedi-njenja. L. 1928. ??? Veliki so bili koraki desetletij! Ko bi pogledali nazaj v ,1. 1728., bi skoraj ne opazili sami sebe. Skoraj nas ni bilo. Ni bilo ne šol, ne slovstva, ne države. In kaj bo čez 100 let? Ali nismo dediči velike dobe, ki pričakuje zato od nas velikih dejanj? Ali ni poklican vsak, da vrši svojo dolžnost na svojem mestu? Le tako bomo premagali zlo sedanjosti in dejansko slavili desetletnico v znamenju idealov 1. 1918. merah zadoščala za pridobitev potrebnih sredstev. Toda razmere so se spremenile, zaslužek se krči ,in naš človek je upravičeno, začel zahtevati, da se tudi merilo davka uravna po novih nastalih razmerah. Do te zahteve ie imel polno pravico tem bolj, ker so se naši južni kraji že zdavno gospodarsko opomogli v toliko, da prevzamejo na svoja ramena enako davčno težo, kot pre-čanski. Zavest, da nam je potreba večjih žrtev, dokler se ne dvignejo vse pokrajine naše države do kolikor toliko enake gospodarske produktivne sile, je lajšala prečanom žrtve. Čim pa so se neprikrito pričele favorizirati pokrajine hivše Srbije z neprestanimi gospodarskimi ugodnostmi, je pričel v prečanskih krajih odpor proti takemu postopanju vedno bolj naraščati. Srbski del našega naroda je bil od političnih partij popolnoma -napačno vzgojen. Tekom vseh let so ustvarjale politične stranke v pokrajinah bivše Srbije med narodom prepričanje, da to stanje gospodarskih ugodnosti ni prehodno, temveč mora ostati stalno. Z drugimi besedami: Srbija ima za vedno v naši državi napram ostalim pokrajinam privilegij, ki njene dolžnosti krči na minimumi in dviga pravice na maksimum. Umevno je, da je egoistični nagon, ki ga ima vsak posameznik kot tudi masa, tudi pri Srbih te nazore tako utrdil, da bo danes naletel vsakdo na močan odpor, kdorkoli bi jih skušal ovreči. Vse politične partije se tega v polni meri zavedajo in se previdno izogibajo načeti to vprašanje, ker bi jim bil v tem slučaju volilni teren precej razruvan. S tem pa se ustvarjajo v naši državi razmere, ki ubijajo med narodom vsak smisel državotvornosti, !ki spridkiopujejo temelj ustavi, s katero je vsem državljanom zajamčena enakopravnost. Kaj nam pomaga to jamstvo na papirju. Če čuti prečan v praksi ob vsaki priliki, da so njegove žrtve za skupno življenje mnogo večje kot njegovega južnega brata, če se ob vsaki priliki iztisne iz njegove mošnje mnogo več davkov kot pri drugih. Kaj pomaga vse kulturno in poLitično delo nacionalnih organizacij za , edinstvo in !enakopravnost če država po svojih zastopnikih v praksi dosledno izvaja načelo dvojnih državljanov. Predstavniki južnega dela našega naroda povdarjajo ob vsaki priliki ogromne zasluge za to državo ter kaj radi udarjajo na svoja patrijot-ska prsa. Sedaj imajo priliko, da se izkažejo jugoslovenskemu narodu res kot dobrotniki, kot možje, ki jim je interes celokupne države višji od ministrskih mest in poslanskih dnevnic. Dolžnost njihova je, da stopijo pred narod, mu brezobzirno strgajo krinko z obraza ter zakliče ji,: »Dajte kralju, kar je kraljevega!« 99 Revanchekrieg“ Dajte kralju, kar je kraljevega! Naše parlamentarne opozicije so rabile v zadnjih letih po vrsti profi vladi kot najmočnejše orožje — zaščito* prečanskih interesov. Ta ideja je dedščina. ki jo zapusti vsaka opozicija čim vstopi v vlado svoji naslednici, ki operira potem z njo v isti ali nekoliko spremenjeni obliki. Od kar je to vprašanje aktuelno, še nismo imeli vlade, ki bi po svojem sestavu, tem manj po svojem delu, 'jnogla izbiti opoziciji ta meč iz rok. Današnja opozicija je to idejo priti-rala do vrhunca in skoro vsak napad se izvrši pod geslom: Prečanska fronta. Jugoslovanski nacionalisti sme' že po svoji ideologiji principiel-no proti vsaki tvorbi, ki bi lahko še bolj Oddaljila naša tri plemena vsaksebi Iz tega razloga nam tudi prečanska fronta ni simpatična. Vendar pa je njen pojav ‘iz gospodarskih vidikov kov. Prišlo je končno ono strahotno »n nepoznano, česar smo pričakovali ... Medtem, ko so čete skozi šibje in bodičevje zavzemale svoje položaje, je ena dobro zakrita baterija o tvorila ogenj na turškia položaje. Tw£m trenutku so se nad Kara P0kazali beli oblački dima in granate so ob eksploziji metale v zrak velike stebre kamenja. Na vsej fi on ti je tedaj zagrmela artilerijska palba,vk! mi je takrat izglodala kot strasna uvertura smrti. Dve turški bateriji, katere smo jasno videli1 nad selom Kondina, sta odgovorili takoj s svojimi šrapneli in granatami. Nad glavami smo sli-šali njihovo sikamje. Čete so bile v oni goščavi po-strojene v vodnih kolonah in čakale. »Komandant bataljona kliče vse komandlre čet,« čujem glas ordoj-nanca, katerega pa nisem videl. Ko sem se malo za tem vračal k svoji četi, sem poizkušal zakriti vznemirjenje in hitro pušil cigareto. »četa je določena v prvi bojni red. Prvi in tretji vod v stre- povsem razumljiv in moramo jo ocenjevati kot zlo, ki je potrebno, da uniči še večje zlo. Srbija je 'bila po končani vojni gospodarsko na tleh. Trgovino in industrijo je imela popolnoma uničeno, ravno tako vse komunikacije, poljedelstvo ,in živinoreja je bila verna slika vseh vojnih strahot. Treba je bilo napora in žrtev celega jugoslo-vensjJ«»tfenejie irejen* ter izvrtaje m tisktraiika drl* o* oajpripre-ttejicf* 4« Hjmtieraejiefa. - Tiska ielske, mladmske, kposorae la ► naiatrut kijige. Ilaatriraae kaftfe v en*- ali večbarvaen tiska — Breive r aaiik in tndi »ijreijtt aakladak. Cattpise, revije, ul«, liste. Otoma ipim IMA. telim milni h reklam, listov. Listu ttornita solil imun. Selsfci mzltl *aosnovne !■ srednje Risanke, dnevniki in beležnice. ločno akcijo in nameravajo ukiiniti vsak tranzitni promet na Madžarsko. Italija je s tem dejanjem ponovno dokazala kako spoštuje mirovne pogoklbe. Njena zahrbtna politika proti zaveznicam, s katerimi je diktirala mirovne pogodbe, stremi za tem, da ge .okoristi 'z> neugodnim razpoloženjem držav, ki so bile z njimi najbolj prizadete. Italija je sicer že 'neštetokrat dokazala svojo neznačajnost v politiki in menda ga ni na svetu diplomata, ki bi italijanski obvezi venoval, pa naj bi bila podpisana od tega ali onega predstavnika 'Italijanskega naroda. Ve-rolomstvo, zahrbtnost in 'neznačajnost so bile od pamtiveka karakte-risflične poteze naroda zmagovalcev in v istem pravcu se je — in se še vrši vsa visoka politika Italije. Vsled tega nas tudi najnovejši incident v Monoštru ni presenetil — tem manj, ker nam je to tajno oboroževanje Madžarske po Italiji že delj časa znano. V diplomatskih krogih Avstrije in Nemčije razpravljajo o tem dogodku zelo resno in najbrže pride do energične diplomatske intervencije. Seveda bo Italija zvesta svoji tradiciji skušala zvaliti vso krivdo na Madžarsko, kar pa se ji popolnoma gotovo ne bo posrečilo. Novi madež na italijanski-časti pa italijanske politike pač ne bo razburjal pri njihovem zamazanem perilu. Beogradsko zemljepisje in naro-dosflovje. V Beogradu se nahaja centrala tvrdke Zumbulovič — prodaja srečk državne loterije, katera ima podružnico tudi v Ljubljani na Aleksandrovi cesti. Omenjeno podjetje pošilja iz Beograda našemu ljudstvu prtfspekte za nabavo srečk v nemškem jeziku. Potrebno je, da se omenjena tvrdka nauči zemljepisja oziroma narodoslovja, da bo vedela kakšno prebivalstvo imia Slovenija. Mogoče nam prihodnje leto pošljejo prospekte v italijanskem ali pa albanskem jeziku. Š. Mačkoderski V, 420 bluva ogenj in žveplo na ubogo Jugoslavijo, ki se je upala podpisati prijateljski pakt s Francijo brez predhodnega dovoljenja velike Italije. Sedaj je Jugoslavija v očeh fašistovskih mo-lojcev samo še kopija — slaba kopija ranjke Avstrije! To je najnovejši italijanski adut, katerega je vrge! na mizo najbrže kak črnosrajčniški general, ki je bil pred vojno večji Nemec kot Viljem in je sedaj hujši fašist kot Duce sami. Ali pa je iz vrst onih hrabrih vojakov svete Italije, ki' so kot ujetniki na Ljubljanskem gradu iz pože-Ijenja po boljši menaži na vse krip-lje prepevali: »Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja Avstrijo!« Papež ie zadovoljen z Italijo. Za Božič je papež imel v kolegiju kardinalov velik govor, v katerem se ije spomnijal tradefetnih dogodkov preteklega leta. Posebno je v tem govoru pohvalil Italijo, ki da je v katoličanstvu jako napredovala. Gotovo, smatra Sv. Oče za velik napredek katoličanstva tudi preganjanje slovenskih duhovnikov in potujčevanje naše dece v Italiji. Apel jugoslovenskih emigrantov iz Amerike. Pretekle dni so ju-goslovenski emigranti iz San Frančiška poslali Nj. Vel. Kralju Aleksandru I. prošnjo, v kateri apelirajo na njega, naj jim s svojimi močmi pomore pri rešitvi skrahirane Zem-ijoradničke obrjne banke v Beogradu, v kateri imajo naloženo veliko 'Imetje, ki bi pa bilo vsled nepoštenega manipuliranjja gotovih višjih gospodov (izgubljeno. Naš pokret. Akcija Akademskega kluba Or- kme S. S. na Sušaku. Naši najmlajši bratje na Sušaku so pričeli z energično akcijo. Priredili so že par jako posrečenih prireditev in pokazali, da prav razumejo naš program. Žalibog je baš naši srednješolski omladini v večini krajev Jugoslavije vsled stroge ministerijalne odredbe, nemogoče delovati tako, kot to zahteva pravi uspefi. Čestitamo bratski srednješolski sekciji na Sušaku, ki je bila že od nekdaj ena najborbenejših srednješolskih organizacij Orjune, k njenim uspehom v veri, da se bo skoro vsa jugoslovenska srednješolska omladina zbrala v vrstah Orjune in šla po poti svojih predvojnih drugov. Poverjeništvom in članom Orjune. Konzorcij lista »Jugoslavija« je or-ganizoval zbiranje prispevkov za nakup tiskarne. V to svrho izbrani ak-cioni odbor tvorijo bb. dr. Dimitri-jevič, inž. Radojlovič in prof. Pavlovič. Prosimo vse brate Orjunaše, da kupujejo bloke, ki jih bo v to svrho razposlal akcioni odbor vsem poverjenikom, ker bodo s tem podprli nakup prve orjunaške tiskarne in tako tudi uspešno propagandno delo Orjune. Pomaranče, mandarine, limone ter vse drugo južno in domače sadje, zelenjava in deželni pridelki se dobe najceneje pri tvrdki M. STELE & I. PIELICK LJUBLJANA, Šolski drevored (Semenišče) Telefon int. 2547. Zahtevajte cenik! GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG mi idejnimi članki se v tej prilogi nahajajo razni spomini na pok. br. Spasoja Hadži-Popoviča, popis vseh večih fašistovskih nasilij nad našim narodom v robstvu. Ob obletnici smrti br. Valentina Žica. Vse dalmatinske Orjune se pripravljajo, da kar najslovesneje proslavijo spomin na junaško smrt najboljšega izmed njih. Orjune v večjih krajih Dalmacije se bodo spominjale tega junaka z večjimi prireditvami, ostale pa z manjšimi cerkvenimi svečanostmi. Nove organizacije v Srbiji. Or- junaška ideja dobiva v Srbiji vedno bolj na terenu. Mestne Orjune se ustanavljaj^ v krajih, kjer je bila doslej jugoslovenska ideja popolnoma neznana. Pretekli teden se je ustanovila mestna Orjuna v Vranji lin 'v Resniku. Mladimi organizacijam želimo čim največ uspeha. Skupščina mestne Orjune v Leskovcu se je vršila dne 25. decembra pr. leta. Zborovanja se je udeležilo celokupno članstvo. Za predsednika je bil izvoljen br. Božidar Čurič. za podbredslednika br,. dr. Božidar Svilar. Organizacija, ki se je v kratkem času razvila v eno najmočnejših, nam nudi garancijo, da bio v svojem okraiju izpolnila vse nade, ki jih stavimo vanjo. Skupščina Orjune v Malem Ižu. Dne 8. preteklega meseca se je vršila skupščina te mestne, organizacije ter pokazala, da Orjuna osvaja vedno širše plasti naroda. Na zborovanju se je izvršila tudi reorganizacija tamkajšnje Orjune. V Krapanju se je vršil dne 27. decembra pr. 1. veličasten javen zbor tamkajšnje Orjune, k]i la bil krasna manifestacija naše sile v narodu. Na zboru so govorili delegati šiberiiške Orjune brat dr. Medini in brat Maček. »Jugoslavija«, glavni organ organizacije Jugoslo vensklih nacionalistov se je v poslednjem času izpopolnil tako, da spada med najbolj razširjene in najpniljubljenejše liste, ki izhajajo v Beogradu. Poleg aktuelrjh, ideoloških, političnih in gospodarskih člankov najvplivnejših beogradčanov priobčuje tudi slovenske članke. Vsem bratom toplo priporočamo naj se naroče na »Jugoslavijo«. Za tiskovni sklad »Orjune« so darovali: Neimenovani 25 Din, M. Teledko 5 Din, neimenovani 500 Din; skupaj 530 Din. Iskrena hvala. Bratje posnemajte jih! TuinI glasi. Objava Štaba izvidniškega bataljona Streljačke družine za Slovenijo. V \svrho lažjega in uspešnejšega delovanja se je z novim letom 1928. dosedanja izvidniška četa za Slovenijo razdelila na dve četi — v ljubljanski oblasti ena in v mariborski oblasti ena — ki tvorita skupaj bataljon in katerih prvi načeluje dosedanji vodja izvidnikov v Ljubljani, drugi pa dosedanji vodja v Ptuju. Oba bosta prejela tozadevno odredbo in nadaljnje direktive in bosta lahko pričela z intenzivno organizacijo izvidniških obredov Streljačke družine v svojih oblasteh. Odredba g. ministra prosvete bo vposlana vsem odredom takoj, ko jo prejmemo. Zdravo! . Komandant bataljona. Orjuna Franu Supilu. Supilove-mu pepelu se je poklonila tudi de-putacija Oblastnega in mestnega odbora Orjune v Splitu, med mno-gobrojnim/i venci pa je bilo ob tej priliki videti dva lavorova venca splitske Orjune in »Pobede«. Božična priloga »Pobede«. K svoji božični številki je »Pobeda« pridala še zanimivo prilogo, posvečeno bratom v robstvu. Med irazni- DosedanjS glavni urednik ’»Pou pola di Trieste«, ki je bil kakor znano soudeležen pri' groznem umoru tiskarnarja Mullerja, je z včerajšnjim dnem odložil to svoje mesto, ker ga je stranka pozvala na višje miesto. Poverila mu je namreč lokalno vodstvo »Agenzije Stefani«. Ime novega urednika ni še znano. Zopetni naval proti slovanskemu življu. Vse kaže, da so se razmere glede Slovanov pod Italijo v zadnjem času silno poslabšale. Tako so v nedeljo pozvali bivšega tajnika sedaj razpuščenega društva »Prosveta« iz Trsta na policijski komisar,i-jat in so ga tam svarili, da naj neha s svojim protiitalijanskim delovanjem kii je naperjeno proti »spontani« asimilaciji slovanskega življa v Italiji. Odvzeli, so mu tudi dovoljenje za motorno kolo in so mu dali razumeti, da se bo moral sedaj posluževati! za svoje poti le tramvaja ali železnice, kjer pa je zadostno preskrbljeno za nadzorovanje. Nekemu znanemu tržaškemu slovenskemu voditelju in Odvetniku pa so dali stalnega angela varuha, ki mu sledi na vsakem koraku. Od drugega slovanskega odvetnika pa. ki ne biva v Trstu in je' celo posvetovalni član v pokrajinski upravni komisiji, je krajevna varnostna Oblast zahtevala, da odtisne na indentitetno izkaznico tudi prst kakor navaden zločinec in kakor so to zahtevali v mnogih krajih od vsega slovanskega prebivalstva. Le na osebno posredovanje prefekta samega je oblast odstopila od svoje zahteve. »Popolo di Trieste« prinaša zelo obsežen članek o pofašistenju šole. Na dolgo in šiiroko razpravlja najprej. kako je vendarle tudi v šolo lahko prodrl fašizem in da se po- vsod prostovoljno vpisujejo učenci v vrste Ballil in predstraž, učenke pa med Male in Mlade Italijanke. Kakšna je ta prostovoljnost, o tem znajo peti delce la drugačno pesem, ne samo slovanski srednješolci pod Italijo, temveč tudi Italijani sami So namreč šdle, kjer so kar prisilno vpisali vse dijake in so dali staršem v dokaj jasnii obliki razumeti, da za nefašista sploh ni mesta v šoli. Na nek'i srednji šoli v Trstu je celo profesor, ki je največ v to svrho agitiral, izjavil, da je letos res še vpisovanje po zakonu prostovoljno, s priihodnjim letom pa bo obvezno, in sicer bodo tvorili oni, ki se niso letos že prostovoljno vpisali, posebno kazensko legijo. Člankar v »Popolu«, ki se podpisuje za Antonio Mascuzzi pa raz-viija na koncu svoje razprave tezo, da je absurdno govolriti o prostovoljnosti misli. Država ima pravico in dolžnost, da vpliva na mišljenje svojega naraščaja. Nesmiselno je ločiti »izobrazbo od vzgoje. Radi tega mora biti šola izključno fašistovska. »Popolo di Trieste« je pričel zopet gonjo proti rabi slovenščine v cerkvi. Najprej se ie pred dnevi zopet spravil na župnika Luxa v Ko-prščini, ki je imel, kakor znano, pred nekaj meseci silno zanimiv in značilen proces. Tožil je nafnreč dopisnika iz KopTa in tedanjega glavnega urednika »Popola di 1 ri-' este« inž. Menesinija radi razžalje-nja časti, ker je ta list objavil celo vrsto člankov, v katerih je silno napadal tega župnika, ki dasi Italijan, pridiguje v svoji župniji slovenski in pozdravlja slovenske kmete v slovenščini. Obtoženi so tudi bili, da so dejansko napadli omenjenega MARKO ROSNER MARIBOR, Slovenska ulica Stev. 13. Zaloga manufakturnega blaga Samo na debelo l Telefon it. 232. župnika in mu grozili z najhujšimi posledicami. Proces je, kakor pri dosedanjih razmerah v Italiji docela razumljivo, izpadel v škodo g. župnika Luxa. Obtoženci so namreč doprinesli dokaz resnice, da je župnik res pridigoval slovenski, radi dejanskega napada na g. župnika pa so bili oproščeni, češ, da niso tega zagrešili, dasi je tudi iiz njihovih lastnih izpovedi to dokaj jasno izhajalo; radi pretenja pa so bili tudi oproščeni* ker je bila za take prestopke izdana amnestija. Ubogi župnik, ki je le izpolnjeval ukaz svojega višjega cerkvenega pastirja, kakor je sam povedal pri procesu, je moral celo plačati procesne stroške. Sedaj je Župnik Luxe še na svojem mestu. Fašistom pa to ni všeč in radi tega so začeli zopet gonjo proti njemu, češ, da se kljub procesu ni izpremenil v svojem obnašanju proti župljanom. Zdi se pa, da ti napadi niso posebno všeč škofijskemu ordinarija-tu, kajti članek, ki ga je objavil »Popolo« pod naslovom »Ortodos-sia«, je očitno namenjen duhovniškim krogom. Članek se glasi v prevodu tako-le: »Ne, jasni in velečastiti gospodje, vprašanje pravoslavja je le neumnost, ki si jo je izmislil kak preveč vnet semeniščnik. Verjeti ali širiti misel, da bi Slovani, ako se ne bi dovolilo slovenskim duhovnikom, da ravnajo po svoje, to se pravi po volji kakega zaupnika Orjune, ki je prišel iz Jugoslavije, zapustili katoliško cerkev in da bi prestopili v pravoslavje, je izmišljotina, kakor toliko drugih, ki je nastala v glavi kakega slovanskega monsiniorja, ki že predolgo vlada med' višjimi duhovniki v naših krajih. < Dobro je enkrat za vselej zavrniti te govorice, ki služijo za pretvezo našemu škofijskemu ordinari-jatu za razne koncesije sedaj tu in sedaj zopet tam v naših krajih. Ako bi se pa, kar pa ne moremo niti verjeti, zgodil samo en talk slučaj, en sam slučaj pravimo, da bi kdo prešel v pravoslavno cerkev, potem bi imel opraviti s fašisti, in sicer iz dveh razlogov: 1. Fašisti kot pravi katoličani (in teh je ogromna večina v Italiji) ne bi dopuščali take razžalitve cerkve. 2. Prestop v pravoslavje ne bi bil verski protest, temveč nacionalni protest s strani elementov,^ nahujskanih od zunaj. V tem slučaju naj bodo gospodje v ulici Cavana ('kjer je sedež škofijskega ordinarijata) mirni. Fašisti bi znali, kako se mora zatreti najmanjši poskus orto-doksije. Nehajmo torej s takimi praznimi mamami in postopajmo enkrat kakor se mora postopati, kot Italijani, kajti vsi tukaj, v obleki ali brez obleke smo Italijani, ki spoštujejo zakone in sveto pravico Italije do tega ozemlja.« Podpisan je neki »Vindice«, ki je prej večkrat dal svoj podpis pod članke, naperjene proti slovanskemu duhovništvu. Sprememba v obsegu občin. Združitev po več občin v eno samo se nadaljuje sedaj v goriški pokrajini. Tako so bile v zadnjih dneh združene občine Šempas, Osek, Ozeljam, slednja s frakcijama Vitovlje in Sv. Mihael v eno samo občino pod imenom Šempas. Enako sta bil* občini Breginj in Selo združeni v občino Breginj. Uradni list je objavil ukaz od 20. novembra, s katerim se poveri fizična vzgoja srednje šolske ,in skošolske mladine ustanovi Dallil. S tem se podvržejo poveljnikom fašistovskih mladinskih organizacij vsi šolski otroci sploh, tudi oni, kt so se odslej znali odtegniti vpisu med Bal- lile in predstražnike. JfiiP LJUBLJANA Bohorlieva ulica St. 24 Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc. Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odeovarja France Štrukelj. Ureaa in odgovanja Miroslav Matelič.