95. številka.
V Trstu, v sredo 28. novembra 1888.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat nn teden, v«nko srede in solato r>l> 1, uri popoludn«.
„Edinost" stane:
za vhp leto j»l. fi. -; izven A vat. 9,— jjl. za polu leta „ 8.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Pofflmirne Številke se dobivajo v pro-dajainicah tobaka v Trstu po nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po «* n<iv. Na naročtoe "brez priložene naročnine le upravnistvo ne ozira.
EDINOST
V«i dopisi ne poAiljajo uredn&tru v ulici Carintia St. 2S. Vsako pi«m» mora biti frankovano, ker nefrankovana ni sprejemajo. Rokopisi se ne vrar*|n.
Oglasi in oznanila se račune po 7 nov. vrstica v petit« ; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi u*
obneglo navadnih vrstic. Poslana, jame zahvale, osmrtnice itd.
»o račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in imerate pre-jem a upravnistvo v ulici Carintia "JU. Odprto reklamacije »o proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za/Primorsko.
i v edinost je mofii.
0 uradniški prenapetosti.
Vsprejeli smo iz peresa enega naših okoličnnskih posestnikov nastopni dopis, kateremu z veseljem odstopamo pvro mesto, ker se nam dozdeva dovelj važen predmet, o katerem razpravlja, Piše nam nastopno: „UŽe delj časa imam nekaj na jeziku, kar mora naposled vendar le na dan. Spregovoriti hočem danes nekoliko o finančnih uradih. Uradujejo za nas okoličane, kakor je uže vsemu svetu znano, izključljivo v italijanskem jeziku. V tem blaženem narečji nam pošiljajo vse plačilne nalogo in odloke, vso ovrhe ali eksekucije, vse dražbe itd. itd. Tako delajo menda, da se magistratu ne zamerijo, kateri bi na« v svoji ljubezni rad kar črez noč poitali-jančil, Modrost § 19. osnovnih državnih zakonov še ni razsvetlila glav finančnega ravnateljstva voditeljev v tolikej meri, da bi tudi nam privoščili to. kar dajejo Nemcem in Italijanom, t. j. da bi terjali od nas v našem jeziku davke in pristojbine. To menda ni pronapeta želja in državi nevarna tudi ne! Da deli si. finančno ravnateljstvo ravnopravnost edino le Nemcem in Italijanom, temu so Slovenci deloma eami krivi, ker sprejemajo italijansko uradne spise, mesto da bi je zavračali, ter zahtevali slovenske. Ako dobi naš okoličan tako listino v roko, jo navadno ne zna čitati, in ako jo zna, jo razume le v redkih slučajih; zato se premnogokrat pripeti, da jo kam založi ali pa jo da celo otrokom, da se se z njo igrajo; a njemu so niti ne sanja, kaj prav za prav zahteva oblastvo od njega. Na tak način pride z dotičnim uradom navskriž, kajti urad so no meni zato, da li mož hočo ali noče plačati, temveč zaračuni mu troške, katere zamoru revež plačati le z največjemi žrtvami. Vsemu temu bila je kriva v tujem jeziku pisana listina, katero kmet ni razumel in zato tudi ni spolnil danega mu naloga. Ako bi bili pa slavni uradi tudi našemu kmetu tako pravični v jezikovnem oziru, kakor so Italijanu in Nemcu, obvarovali bi ga mnogo in premnogokrat materijalne škode, tako mu pa še bolj teže uže samo ob sebi težko davkarsko breme.
Ne samo našim kmetom, ampak davkoplačevalcem sploh škodi prenapetost finančnih uradnikov, s katero zastopajo koristi države. Ta škodljiva prenapetost se kaže posebno očividno o kupilih, menji-nali, prepisih itd. Znano je vsakemu, ki je količkaj izurjen v kupčiji z zemljišči,
da je taksa za kupno pogodbo tem manjša, čim hitreje je prodano zemljišče prešlo v druge roko. Tako je kupna pristojbina mnogo manjša, ako kupim zemljišče od moža, ki mu je bil samo dve leti gospodar, kakor pa da bi mu bil gospodar 8 ali 10 in več let. Naši kmetski kupci in prodajalci na to ne misli jo, kadar sklepajo pogodbe. Oni kar pošljejo sklenjeni ugovor dotičnemu uradu, ne meneč se zato, da bi dokazali, v kolikih letih je kupljeno ali prodano zemljišče prešlo v last drugemu gospodarju. Ko pa dobi finančni urad tako pogodbo v roko, se zato tudi ne meni, ter odmeri najvišjo pristojbino, češ, če se komu godi krivica, bode uže „rekuriral-, Ako pride ubogi kmetski posestnik vprašat, kako je to mogoče, da so mu odmerili tako visoko takso, dopovedo mu v uradu, da oni morajo tako ravnati, ker zastopajo državne koristi, da pa leltko „rekurira", če ni z njimi enih misli. Tem gospodom je pač lahko reči: rekuriraj ; ne pomislijo pa, da mora kmet za vsako vrstico iti bodisi uže k advokatu ali pa k zakotvenemu pisaču. Oba pa treba plačati, in mnogokrat več plačati, nego je z rekurzom pridobil. Tu bi pač finančni urad, ako bi ne bil tako prenapeto fiskalen, sam lahko prihranil kmetom te troške. Predno odmeri pristojbino, naj poizve uradno pri zemlje-knjižnemu uradu, v kolikih letih se je izvršila premena v gospodarstvu in na podlagi te uradne poizvedbe, naj odmeri še le prenosno pristojbino. Tako bi ne bila ško-dovana ne država ne stranka. Tako postopanje bi pa tudi posebno ne obteže-valo uradovanje finančnih oblastev".
Dodati imamo temu pismu le nekolilo besedi j. Govoriti bi se dalo sicer še mnogo o prenapetej gorečnosti finančnih uradnikov, ali to smo hoteli navesti samo za vzgled.
Našim zastopnikom v drž. zboru pro-poročamo, naj tudi o tem spregovore, kadar se jim nuja prilika. Pravijo, da pride kmalo na dnevni red nova pristojbinska postava; takrat bi bil za to pripraven čas, a da ne bodemo tako dolgo čakali, zgodi se lahko slavnej vladi uže prej, da se prepriča, koliko denarnih izgub prouzro-čajo nehote lahko uradniki strankam, ako se prevneto potegujejo za državne koristi t
PODLISTEK. Iz Gaberja.
Trtico. S|dsjil Branimir.
(Dalje.)
Druga, nič manj važna oseba zimskih pravljic je
Miha Pekjet.
Miha Pekjet je oseba popolnoma iz 10. stoletja. Bil jo v Gaberji kmet, pozneje mešetar iti poganjač, ali kakor pravijo „trajbar".
Uže deček ni nič dobrega obetal; kar je bilo v vasi dečkov, vsi so ga črteli in gorje mu, če se je mej nje prikazal. Ali tudi on jim je vračeval, ako je katerega na samem zalotil. On ni pomagal pri delu kakor njegovi vrstniki, ampak raji je tekal po pašnikih in gozdih ter stikal za tiči, jim nastavljal, pobijal jajčeca, mlade ptice je pa pekel. Ljudje so ga poznali le pod imenom „tujederc" ali pa „Zaplotnikov fant."
Za njegovo pravo ime zvedeli so še le o vojaškem naboru. Ko je tam častnik poklical: „Miha Zaletel iz Gaberja!/4 ni nobeden mladeničev stopil iz vrste. Se enkrat ponovi: „Miha Zaletel iz Gaberja h. št. !)". Zdaj so ga še le drugi mladeniči z sme-
hom iz vrste spehali. Gospod ga upraša: „Kako ti je pa ime?" „I nu fant!" se pogumno odreže Miha. No, potrdili ga niso.
Ko so se mladeniči od nabora vrnili, raznesli so brž po vasi, kako je Zaplotni-kovemu fantu ime. Od takrat ga ljudje imenujejo le „Miha Pekjet." Miha je krstno ime njegovo. „Pekjet" so mu pa rekli zato, ker je mesto „proklet" izgovarjal „pekjet". Imel je tudi napako, da črke „v" ni mogel izgovarjati, ampak mesto nje je izrekal „j".
Se kot deček je vzel doma mladega prašička; šel je v gozd, ga je tam spekel in pojedel. Kmalo potem je zmanjkalo petelina. Stariši njegovi so dolžili sosede, jih obrekovali, ali pomislili niso, da je njih sinček tak snedenČek. Pravo je še le povedal vaški pastir, ki ga je videl.
Seveda, o tem dogodku je govorila potem cela župnija.
Radi nelepega obraza in surovega obnašanja ga dekleta niso dosti marale ; on je pa vendar vedno trdil, da vso „ta lepe" eo njegove. Ali zarad njih jo moral mnogo pretrpeti. Dostikrat je prišel domu obtolčen, še večkrat pa oblit in do kože moker.
Nekoč so pa Brežki mladeniči podili izpod okna. On teče mimo hiše, pri ka-terej je videl okna odprta. Da bi mladeničem ušel, ni pomišljal dolgo, ampak skočil
Iz deželnih zborov.
Deželni /.bor kranjski.
(X. seja dne 0. oktobra 1888.)
Deželni glavar, dr. Poklukar naznani deželne vlade dopis, da je presvetli cesar razkaz obravnav deželnega zbora v zadnjem zasedanji blagovolil vzeti na znanje. Zdravstveni odbor na Bledu prosi brezobrestnega posojila, da sezidu na Bledu „Cursalon". Prošnja izroči se finančnemu odseku. Poročilo deželnega odb >rao zakupu deželne naklade na žgane opojne tekočine za 1. 1888 in poročilo deželnega odbora o preložitvi ceste črez Bogenšperk se izroči finančnemu odseku.
Poslanec vitez Gutmannsthal poroča v imenu odseka za letno poročilo deželnega odbora.
Pri Velikolaškem okraji vpraša posl, Pdkiž, zaknj se šo ni bilo ogledalo zaradi preložitve ceste črez Lužanje in da naj se to, ako ni letos več mogoče, gotovo drugo leto vrši in se dovoli potrebni denar.
Zaradi Ravniško ceste v Krškoin okraji, o katere slabem stanji je doslo več pritožb, se naroči deželnemu odboru, da ima dati preiskati stanje te ceste. — Grofu Ervinu Auerspergu, ki je dovolil, da so brezplačno na njega posestvu lahko dobiva gramos, izreče se zahvala. — Zaradi ceste v Ključih v Idrijskem okraji sklene se, da so naroči deželnemu odboru, naj posebno pazi na umetna dela na tej cesti.
Gledo Radeškega mostu nasvetuje poslanec Hren, da so deželnemu odboru naroči, naj nemudoma izvrši lani sklenjene poizvedbe. Zbor pritrdi. — Pri cestnem okraji Novomeškem nasvetuje odsek, da se izreče cestnemu odboru Novomeškemu zavoljo njegovega nepravilnega postopanja nezadovoljnost in so naroča deželnemu odboru, da ravna zoper Novomeški cestni odbor, kakor sploh proti vsem renitentnim cestnim odborom z vso postavno dopuščeno strogostjo. — Zastran Reško ceste v Se-nožeskem okraji nasvetuje odsek, naj deželni odbor zastran poprave to ceste predloži v prihodnjem zasedanji tehnični načrt in proračun stroškov.
Poslanec Dev nasvehijo pri Črnomolj-skili cestah, naj so deželnemu odboru naroči, da stori potrebno korake, da se pričnete zidati, kakor hitro mogoče, cesti v Brezovico in Podgrad. Izkaz vseli prejemkov okrajnih cestnih zakladov za leto 1887 kaže prebitka 24.744 gl. 14 kr. Tudi
i izkaz in vse poročilo o cestah potem zbor odobri.
Poslanec Murnik poroča v imenu finančnega odseka o prošnji glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske za podporo. Nasvetuje 3000 gld. podpore v pro-speh kmetijstvu, iz katere svote naj dež. odbor deli podpore po nasvetu kmetijske družbe osrednjega odbora. — Predlog so jednoglasno vsprejme.
Poslanec Murnik poroča o prošnji občine Š tu rije za podporo za napravo kanala in nasvetuje, da se dovoli 200 gold. podpore, kar obvelja.
Poslanec Dev poroča o prošnji občine Vrhpoljske za podporo za vodnjak in nasvetuje, naj deželni odbor stvar preišče in potem dovoli podpore do 300 gl.
Baron Schvvegel nasvetuje, da se o predlogu finančnega odseka preide na dnevni red.
Poslanec Lavrenčič podpira nasvet finančnega odseka in opisuje velik nedostatak, zadevajoč Vrhpoljčane vsled pomanjkanja vode, po katero morajo uro daleč hoditi.
Poslanec Klun pravi, da jo deželni zbor dovolil občini Sonožeški za vodnjak 400 gld. Tudi vlada podpira napravo vodnjakov in kmetijsko ministerstvo daje za to podpore, kar bi gotovo no storilo, ko bi naprava vodnjakov no bila na javno korist. Pri glasovanji vsprejme so predlog finančnega odseka, proti glasujoči le Nemci.
Sprejmo se zatem nekateri nasveti J glede dož. cest in zatem nasvetuje posl. Murnik, da se še nerazdeljeno poročilo deželnega odbora glede dež. doneska za dolenjsko železnico uže danes izroči finan-nemu odseku. Zbor pritrdi.
„Theaterverein* v Ljubljani izroči prošnjo zaradi gradnje gledališča, katera se izroči finančnemu odseku.
Buron Sch\vegel nasvetuje, da so prošnja prečita, kar se zgodi.
Prošnja pravi, da je urediti stvar tako, da bodo ustreženo vsemu prebivalstvu, da bodo v novem gledališči slovensko in nemško predstave. Prevzame pa družtvo „Thenter-vereiu" gradnjo novega gledališča proti temu, da se mu izroči zavarovalnina za pogorelo gledališče, znesek za prodano staro gledališko pogorišče in dovoli še nekoliko podpore; dalje, da se vzdrže sklepi mestnega zbora glede stavbišča in obljubljene podporo in da bode gledališni zaklad tudi nadalje porabljen za gledališče. Kako
je urno skozi okno, hoteč v sobi se skriti, pa je pal globoko v klet, tnko, da jsi ni mogel pomagati na noge. Rešil ga je ječe še le drugo jutro hišni gospodar. Druge-krati so mu mladeniči v Lazih pripeljali kozo, ko je hotel iti vaaovat, v Grivji so ga pa uže poročali.
No, kadar je Miha Pekjet imel denar, kar je pa bilo malokrat, takrat so ga pustili mladeniči v miru, dobro vede, da bodo ves Mihov denar zapili, dovole mu jedno noč svobodno pot k deklici, namišljenej ljubici. „Fantje le pijte, bom vse pokosil (plačal)" je vedno ponavljal Miha ter je plačeval, dokler je imel krajcar v žepu.
Hotel so je oženiti, a prva ovira bil je oče, ki mu ni hotel prepustiti posestva, druga pa dekleta, ker ga nikakor ni hotela nobena vzeti, vsaka trde, da ko bi imel tudi grajščino, ga ne mara. Slednjič po očetovi smrti se je vender oženil užo „star fant".
Njegova nevesta je bila hči kočarja iz Povi rja. Čed na deklica, ali htida, prav za Miho. Ona se ga je branila, a prisilili so jo stariši in bratje. Miho eo pa tudi branili jo vzeti, a on jo vedno trdil, da le to in nobene druge, zato ker je „lepa in pretresjena."
Ko so šli sestavit ženitvansko pismo, posodil mu je jeden čevlje, drugi suknjo, kajti prazničnega oblačila Miha ni imel.
V Zadotji so mu osnažili čevlje ter mu premenili klobuk.
Pismo so naredili in v treh nedeljah bilo je svetovanje. Na svatovščini se je tako nerodno obnašal, da se nevesta še ž njim voziti ni hotela na njegov dom. Lo z grdo so jo prisilili. Nevesto, pravili so ljudje, pripeljal jo domu „na vlak". So zdaj, kadar se kak nerodnež ženi, pravijo: „Ta se bo tako ženil, kakor se je Miha Pekjet.
Srčna želja se jo Mihu spolnila. Tpre-žen je bil v zakonski jarem ter je moral rad ali nerad prenašati sladkošti in težave zakonskega stanu. Seveda, ako bi bil on pravi mož in ona prava žena, bi se bila lahko razumela, tako je pa šlo njima dostikrat navzkriž. Žena mlada in huda, nikakor ni hotela potrpeti z možem, kojega so jej posilili.
Miha Pekjet sedaj ni bil več tako
1 svoboden kot prej, ampak zgubil je vso oblast v svojej hiši in ljudje so rekli, da žena hlače nosi. Presrečni Miha Pekjet imel je le toliko svobode, kolikor je žer a hotela; a Miha je bi vendar po svoj h mislih srečen. Človek bi mislil, da jo bil I Miha vsaj sedaj gospodar kakega krajcarja, ali žalibože, bil je sedaj še veči revež kot prej. Delati je moral pač, a za ves trud ga je žena dostikrat „načofala." Branil so
se bodo uravnavale slovenske in nemške predstave in oddajalo gledališče, o tem bo deželni zbo>' odločeval v sporazumljenji z odborom „Theatervereina".
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	državnem zboru vrši se podrobna debata o naslednem pravu na srednjih kmetijah. Debata je huda, zanimanje za po&tavo je živo na obeh straneh. Vlada in nje pristaši morajo vrlo braniti svoj predlog proti kritiki levičarjev, ki odkrivajo neizprosno vse slabosti tega zakonskega načrta. Posebno vroča je bila debata o § 13, ki govori o tem, kedo naj plača prenosne pristojbine. Naposled je bil vender tudi ta $ sprejet nespremenjen, kakor ga je vlada predlagala.
Rieger, staročeški vodja, slavi te dni svojo 70 letnico. O tej priliki so mu hotela napraviti razna družtva podoknice, policija je pa to zabranila, ter dovolila dotičnim družtvom peti le na dvorišči. Rieger pa si je vse take demonstracije prepovedal. Istega dno bode njemu na čast v narodnem gledališči velika predstava. Riegerju izroče o teh svečanostih češki velmožje velik narodni dar v priznanje njegovega delovanja za češki narod.
V	Pragi se je osnoval odbor, ki kani prirediti 1891 leta veliko obrtno razstavo v stoletni spomin prve take razstave, ki je bila v Pragi. — 1791. 1. bila je namreč v Pragi pi va obrtna razstava v Evropi. Predsednik temu odboru je knez Sclnvarzen-berg. Naprošeni so tudi Nemci, da so udeleže te slavnosti.
Znano je, da si Nemci prizadevajo preriti se v mestni zbor pražki, da svetu dokažejo da zlata Praga ni slovanska, kakor trde Čehi, Posebno o sedanjih dopolnilnih volitvah so gojili žive nade, da se jim ta nakana posreči, ker so računali na razpore mej Staro- in Mladočehi. No, Mladočehi so svojim pristašem svetovali, naj glasujejo za Staročeške kandidate, da se ohrani slovanski značaj „Zlate Prage*.
V	ogerskem državnem zboru je prečital ministar Tiaza postavni predlog o podaljšanji finančne nagodbe mej Ogersko in Hrvatsko in Slavonijo. Predlog je izročen finančnemu odseku.
V	hrvatskem saboru je poslanec Vrbanie interpeloval vlado o peticijskem pravu občin ter o tej priliki šibal nezakonito postopanje nadžupana zagrebškega, Kovačevima. Ta je obrnil vso stvar, kakor bi bila naperjena na njegovo osebo in ne njegovo delovanje, ter je pozval poslanca Vrbaniča na dvoboj. rpajmo, da se stvar še dobro reši.
Vnanje dežele.
K u s k i prestolonaslednik zastopal jo pri dvorskih slavnostih na Danskem svojega očeta. Domov se je vračal skozi Be-rolin, kjer je bil gost nemškega cesarja. Ta ljubeznjivost nemškega dvora je napravila v Peterburgu dober utis, ako smemo |
ni, le: „I nu kaj me boš tepla, saj te ubogam!" je vedno ponavljal.
Po zimi ga je Hpodila na Hrvatsko, da bi doma zastonj ne jedel. Miha je šel nerad, a kaj je hotel; žena jo tako hotela. Tam se jo dostikrat jokal, a tovarši so so mu posmehovali. Seveda na Hrvatskem se je Miha malo žene odvadil, pa tudi težav, ki jih je poleg žene prenašal. Kar je zaslužil, je zapil in „začikal" ; kadil ni, h? „cikal4* je, to pa tako grdo, da so ljudje sploh mislili, da ima Miha Pekjet bulo na lici. Ko se je spomladi jel tajati sneg in led po Oaberski gori, vrnil se je Miha na dom, kakor kak oznanjevalec pomladi.
Po božji in Mihovi volji čutila se je žena njegova mater. Sedaj ni vedel Miha, na katerem konci ima glavo. Tekal je po vaseh ter vsacega uprašal. če ve kaj novega. Seveda pravega ni nobeden vtdel in tako je Miha vsaeemu razložil, kaj in kako se je naredilo, da bo skoraj oče.
Ljudje so se smejali presrečnemu Mihu; ugibali so, kdaj bo porod, kako bo otroku ime, ali bo možki ali ženska itd. Žena njegova se uže iz hiše ni upala, ker ljudje so jo hoteli kar z očmi prebosti. Ko je zvedela, kaj je učini 1 neumi mož, ga je tepla še bolj, a on se je vedno tolažil, da bo kmalu oče. No, to se jo kmalu zgodilo in potem po Mihovej želji še sedemkrat.
(Dalje prih.)
soditi po pisavi .Journal de St. Peter- na drugo točko: volitev odbora, izreče I u 1-: :	1.-..1-—	<jružtvo najtoplejo zahvalo vsemu odboru,
posebno pa predsedniku g. Gorjupu, kateri je glavni steber mladega družtva, ki neumorno dela za njegov napredek ter ga tudi gmotno najbolj podpira. Posebna zahvala izreče se tajniku g. Iv. Nabergoju ml. na neutrudljivem delovanju ter pevovodji g. Robertu Slaviku. ki je prevzel za malo plačo velik trud.
Oziraje se na vrl napredek družtva pod skrbnim vodstvom dosedanjega odbora, volilo je zopet stari odbor. — Odbor je tako sestavljen: predsednik: g. Alojzij Gorjup, podpredsednik: g. Matija Kalin, tajnik: g. Ivan Nabergoj ml., blagajnik: g. Anton Nabergoj, knjižničar g. Anton Kapun, odbornika: gg. Štefan Lukša in Tomaž Sardoč. Mlado družtvo pridobilo si je v prvem letu svojega obstoja uže mnogo simpatije, ne samo v okolici, ampak tudi v Trstu. Dokaz v to nam je, da se tržaški rodoljubi vsake našo veselico v obilnem številu udeleže in da so celo nekateri gospodje iz Trsta pristopili našemu družtvu. Ta vzgled morali bi tudi drugi tržaški Slovenci posnemati. Skrbeti moramo, da
bourg", ki pravi, da se tej ljubeznjivosti ni čuditi, ako se pomisli na preprijazne odnošaje, v katerih živiti obe cesarski obitelji. —Mej rusko vlado in poluotokom Koreo aklenena je pogodba v korist ruske trgovine.
Srbska kraljica Natalija poslala je temeljito sestavljen protest proti odloku metroplita Teodozija, v katerem pravi mej ostalim, da se kraljevi Hoprog, ki ni našel nikjer dovolj „učenega" sodišča, ki bi bil razsodil njegovo pravdo po njegovej misli, uporabil naposled slabotnega starca, ki je bil na službo njegovej samovolji, ne oziraje se ni na cerkveno, ni na državno pravo. O tein činu sodila bode se cerkev in zgodovina, kajti kraljica Natalija ne priznava tej razsodbi veljavnosti, ter se zmatra še vedno vladarico srbsko.
Nemški cesar je odprl državni zbor 22. t. m. z veliko sijajnostijo. V prestol-nem govoru pravi: Odnošaji naši k vsem inozenakim vladam so povoljni in mirni. Prizadevanje moje se vedno obrača na to, da ohranim mir. Zveza z Avstro-Ogersko in z Italijo tudi nima drugega namena. Z
mojo krščansko vero in vladarskimi dolž- j vdobi družtvo trdno podlago, da ne bode nostimi se no strinja, da bi brez potrebo, delilo žalostno oaodo drugih okoličanskih nakopal Nemčiji bedo, bodisi tudi zmago! pevskih družtev. Sedaj so razmere za slavne vojske, V tem prepričanji zmatral naše družtvo jako ugodne. Imamo upliv-sem svojo dolžnost, da takoj po svojem nega, za družtvo unetega predsednika, nevladnem nastopu osebno pozdravim, ne utrudljivega tajnika in pridnega pevovodjo, samo zaveznike v državi, ampak tudi pri- kateri našo blagajnico kaj malo ruši; jateljske in sosedno vladarje ter se z njimi zraven tega narn daje g. predsednik druž-: skušam sporazumeti o nalogu, kateri nam tveno dvorano brezplačno. A časi se j je dal Bog, da kolikor je odvisno od naše lahko shujšajo, in kadar bodo odnošaji 7a volje ohranimo svojim narodom mir in družtvo težavni, ne bodo se moglo zdržati, | blagostanje. Zaupanje v mojo politiko, ki čo ne bo močno in utrjeno. Zatorej obr-sem jo našel na vseh obiskanih dvorih, nemo se na Vas, tržaški Slovenci, z uljudno \ opravičuje nado, da so posreči meni in prošnjo, da nas blagovolite podpirati. — mojim zaveznikom v Evropi ohraniti mir. Skrbite, da se bode moglo vzdržati vrlo | To so glavne misli prestolnega govora, pevsko družtvo „Hajdrih" tudi v dnevih katerega je nemškim državnim poslancem viharjev in sile! — Udnina za podporne1 prečital mladi cesar. „Mir" in miroljubni ude iznaša le 1 gl. za leto. nameni se zelo povdarjujo, oborožava V prvej polovici februvarja priredi se pa vender dalje; jemlje bo v misel bla- družtvo veselico s petjem, deklamacijo, gostanje narodov, a trosijo se milijoni za igro in plesom. Nadejamo se, da vidimo vojsko. To je stara pesen, katera nam je tudi o tej priliki mnogo tržaških gostov znana uže iz vseh drugih parlamentov, na Prošeku. Koliko imamo držati do teh in enakih besed, vemo uže od davna.
Na Francoskem vre; strankarski boj razvil se jo tako, da mnogi govore uže o bližajrčej so meščanskej vojski. Boulangisti pravijo, da vlada pripravlja komplot, po katerem se misli zapreti Bou-Iangerja in vse njegove pristaše. Ti go-1 kem v grad Miramaro, kjer se sestane z spodjo vedo celo, da je vlada uže pripra- Nj. V. cesarico. Tam bode praznoval na vila prostor za vse te gospode v ječah, tihem 401etnico svojega vladanja. Boulanger se pa hvali, da bi njega ne j Cesarjev dar. Nj. Veličanstvo cesar smeli v Parizu zapreti, ker bi ga narod podaril je za okrašenjo nove cerkvo pri precej osvobodil. Vladni listi pa trde, in sv. Martini pri Buzetu 200 gl. to je verjetno, da Boulanger pripravlja Imenovanje. Deželni namestnik imeno-neko zaroto proti republikanski vladi. Suj val je žendarmerijskega postajovodjo Ant, je pač vsakemu znano, da sa Boulanger Brumata cestarjem v Plominju. vsakemu pohvali, da smo računali na pod-1 Gosp. A. Funtek, dobro poznat, na-poro Bonapartistov in Orleanistov, kar jo darjen naš pesnik, je zložil, kakor Čitamo pač jasen dokaz, da mož ni republikan. v ljubljanskih listih, pravljico „Godec*, — Mestni zbor pripravlja za 2. decembra katera se objavi z Levstikovimi zbranimi veliko demonstracijo na grobu Baudina. I spisi. —
Nek Boulangerjev pristaš je stavil v zbor-j Za družbo SV- Cirila in Metoda na-nici predlog, da se Baudinov prah pre- bralo se je v veselej družbi o vrnitvi nosu v Pantheon. Minister Floquet mu je „Sokola" g. Turka 2 gld. odgovoril, da je to uže davno predlagal | Delalskega podpornega družtva odbor vladen pristaš in republikan, da se mu pa jo sklenil v svojej zadnjej seji, da bo ne čudno zdi, ako to predlaga zaveznik Bo- bode vršila uže objavljena veselica v pro« napartistov, kajti Baudin je bil republikan. slavo 40 letnega vladanja Nj. Veličanstva.
Zadnjo dni so pisali razni listi, da'Povod temu sklepu je Najvišja želja, vsled misli papež zapustiti R i m. Ta korak katere naj se opuste vse slavnosti ter naj poglavarja rimske cerkvo bil bi usodepoln se vrši spomin volevažnega dne le z doza Italijo, ki bi a papežem mnogo izgubila, j brotvornim ustanovam in obdarovanjem To vprašanje je navstalo vsled tega, ker' siromakov. Čitala pa se bode dne 2. de-je Vatikan izrekel bojazen, da bi v slu- cembra t. I. ob 8. uri zjutraj v cerkvi čaji, ako bi bila Italija zapletena v vojsko, j sv. Antona novega slovesna sveta maša v papež ne imel svobodne pismene zveze z ta namen, da nam Bog ohrani šo mnogo vsem ostalim svetom, ker bi njegova pisma let plemenitega in inilostljivega vladarja
Domače vesti.
Nj. Veličanstvo cesar prispe v krat-
im j brž italijanska vlada odpirala. Italijanska vlada pa vpraša Vatikan, kedo njej
Pozivljejo se zatorej vsi članovi „delal-Bkega podpornega družtva", da se snidejo
jamči, da v slučaji, ako bi bila Italija za- o navedenoj uri v cerkvi ter združijo svoje pletena v vojsko, ne bi bilo v Vatikanu j molitve v edino gorečo prošnjo: Ohrani gnezdo zarot in spletk proti Italiji? Ako ' nam Vsevišnji našega cesarja in prejasno je stvar taka, potem je sporazumijenje pač njegovo rodbino!
težko.
DOPISI.
Iz Prošeka 27. nov. 1888. [Izv. dop.] Preteklo nedeljo imelo je pevsko družtvo „Hujdrih" na Prošeku avoj redni občni zbor. Prečital se jo in pregledal račun, kateri se je našlo v najboljšem redu. Računski sklep nam kaže, da ima družtvo, ki obstoji komaj eno loto, 80 gl. gotovine. Ge pomislimo, da jo število udov neznatno in da si je omislilo družtvo lep harmonij in druge potrebne pripravo za svojo druž-tveno dvorano, priznati moramo, da je to
Otroško zabavišče z ljudsko šolo pri
sv. Jakopu v Trstu slavi 40letnico vladanja Nj. Veličanstva z sveto mašo, katera bode dne 1. decembra t. I, ob 10. uri dopoludne v cerkvi pri sv. Jakopu. Pozivsmo vse stariše in naše rodoljube, da se z otročiči vred udeleže te božje službe, ter s tem dokažejo neomahljivo zvestobo do našega presv. cesarja.
Popravek, v zadnjej številki našega lista smo krivo poročali, da je podaril 40 gl. za dijaško kuhinjo v Trstu g. Fr. K a 1 i s t e r na Reki. Podaril pa je to svoto rodoljubni gosp. Fr. K a 1 i a t o r v Trst u. — Nadejamo se, da nam gospod darovalec neljubo pomoto oprosti.
Občinski svet tržaški imel je dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer javno sejo. Pred-
vrl gmoten napredek. — Predno se preide sedoval jo I. podžupan dr. M. Luzzato;
vlado je zastopal okrajni glavar baron Conrad, navzočih je bilo 34 svetnikov. Po odobrenji zapisnika zadnje seje čita se pismo pravnega odseka, v katerem javlja svoj odstop, ker se je v ladnjej seji od-bil njegov predlog o opravičenju Trarn-\vaya. —
Svetnik dr. Venezian predlaga, da se izreče pravnemu odseku z a u pni co. Predlog so enoglasno odobri.
O prošnji tvrdke C. Vallon in dr. predlaga trgovinski odsek, da se pritrdi prošnji za dovoljenje nekaterih sprememb o Zgradbi železnice na železne žice in da se dovoli zgradbo nastopnih prog: od ulice Fornace preko stopnic „dei Giganti* do „kastela" in slučajno podaljšano v ulico S. Giuato in Madonina; od kraja v mestu, kateri se ima še-lo določiti, na Skorkolo; isto k „lovcu" in sv. Alojziju in od „Navali" na Chiarbolo. Prva proga mora biti v dveh, ostalo v treh, odnoano v dveh letih dogotovljene. Po kratkej razpravi sprejme se predlog z nevažnim dodatkom.
Dovoli se 000 gld. za popravek ceste do šole v Barkovljah in zgradbo trotoarja.
Odobri se prekoračenje posojila za zgradbo pojišČa v Trebčah v iznosu 111 gl. 67 kr.
Načrt za olepšanje javnih nasad prr sv. Andreju izroči se mestnej delegaciji v poročevanje, trgovinskemu odseku pa načrt o delitvi občinskih zemljišč v Bazovici, Trebčah in Padriču.
V podporo na ptujem živočih Trža-čanov odobri ae prekoračenje posojila v iznosu 427 gld. in dovoli kasneje posojilo 1000 gld., za najdence pa 350 gld.
Zatem je bila tajna soja. Mestna nagrada za posle prizna se 63letni Heleni Daris, katera služi uže preko 42 let rodbini Vendram. — Uradni služabnik Ljudevit Samuelle namesti se stalno. — Potrdi so najemni ugovor za dve zgradbi v mestu h. št. 143. — Udovi Margareti Perhavc se izplača mirovnimi v iznosu 450 gld. enkrat za vselej, njenej hčeri pa se dovoli podpora 150 gld. na leto. — Umirovi se učitelja Ivana Moschenija za dve loti z plačo 390 gld. in stanarino 110 gld. na leto. — Tržnim komisarjem so imenujeta Karol Roitz in Peter Demonte. Ob 3/4 na 9 jo bila seja končana.	,
Vodnikov spomenik. Gosp. akademik Gangl na Dunaji je izdelal podobo Vodnikovo. Ulila se bodo zdaj v mavec, in potem izročila livarni, da jo ulije od brona. Podoba je 2 m. 45 cm. visoka. Ker je kamenita podstava proračunjena na 3.40 m., bodo vos spomenik imel blizu 6 m. visočine, kar jo ravno primerno prostoru pred gimnazijo, kjer bode postavljen. Livarna bode v 3—4 mesecih gotova in ker bode tudi kamcnoBeško delo v tem času dovršeno, bodo mogoče spomenik razkriti sredi prihodnjega leta. Odbor je sklenil, prositi mestni zastop za podporo k stroškom spomenika, iu za dovoljenje, da ae postavi spomenik na Valvasorjevem trgu prod gimnazijo. Spomenik so bode pri razkritji izročil mestu Ljubljanskemu. Osnutek Vodnikovi podobi, izdelan od Gangla v polovici pravo velikosti, stoji v Rudol-finu na hodniku zahodne strani. Obraz j je pri podobi prave velikosti umetnik bi-! stveno izpremenil, da so vjerna z jedinim portretom, ki so nahaja v Ljubljanski li-cejski knjižnici.	„SI. N."
Razpisane službe. Pri mestnem magistratu v Rovinju razpisano je mesto taj-J nika. Plača 1000 gl., aktivnu doklada gl. ! 200 gl. Prošnje v 0. tednih. — V Novej Baški je izprazneno mesto občinskega zdrrvnika. Prošnje do 31. dec. t. 1.
Akad. liter, družtvo „Slavija v Gradcu'* volilo je v družtveni odbor o 1. redni seji, dne 14. nov. 1888., sledeče gospode: Predsednik: Nikola Pajie, stud. med. Podpredsednik : Nikola Žyborski, stud. med. Poslovodja: Filip Gorup, stud. psihil. Tajnik : Puvao Čulumović, stud. med. Blagajnik : Uroš Božić, stud. med. Knjižničar: Edvard Ćermak, stud. med. Odborniki: Josip Medic, stud. pshil., Arseu Vidak, stud. med., Matej Vrbnjak, stud. iur. Revizorja : Matija Gregorič, stud. med., Ivan Petrić, stud. med.
„Pro Patria" v Gorici. Pod tem naslovom čitamo v „Soči" nastopno vest, katero priobčujemo, ker lepo razsvitljuje goriške razmere. „Soča" piše: Uže dolgo časa ali morda še nobenkrat nismo slišali v našem starešinstvu takih izrazov proti velikemu delu občinurjev, kakoršne je rabil starešina dr. K. Venuti v seji 15. t. m. proti Slovencem, rekoč, da Slovenci so se vzbudili na Goriškem ter da silijo v mesto, a da „Pro Patria" pomaga mestu (ci uju ta) pobijati slavizem in da odjemlje občini marsikatero breme. To je dokazoval s tem,, da je „Pro Patria" ustanovila otroško vrte
v Podgori in pri Mostu. Iz tega je izvajal primernost, da bi ae občina kot taka vpisala v rečeno družtvo in plačala v ta namen enkrat za vselej 100 gld., ter je stavil nasvet v tem smislu. Karol Ritter je govorniku ugovarjal z ozirom na razloge, katere je navedel v podporo svojemu nasvetu, ter omenil, da treba pustiti vsakemu narodu njegov naravni razvoj, in da on, če tudi Gorićan, je vender Nemec. Na to je bil predlog sprejet z glasovi vseh navzočih starešin. Pri seji so manjkali: grof Attems, Bozzini, Cristofoletti, Marzini, dr. Seitz in dr. Vinci. Menimo, da dr.Venuti se moti, ako misli, da mestna dvorana je pravi kraj in mestna uprava pravo sredstvo za narodno politiko, kakeršna zija iz njegovih besedij, da treba namreč slovenstvo pobijati v prid italijanstvu. Mestno starešinstvo ima dolžnost skrbeti v prvi vrsti za dobro gospodarstvo v mestu, za red in varnost, ter varovati naravne in postavne pravice vseh občinarjev in ne samo onih, ki govore italijanski. Občinsko pravico in dolžnosti imamo Slovenci v Gorici prav tako, kakor mestni starešine, katerih velik del nima domovno pravico v Gorici. In menimo, da med zadnjimi je tudi dr. K. Vtnuti, ako ni bil njegov oče ali on izrecno sprejtt kot domačin v goriško občino. Venutijeve besedo so drzne in zaslužijo, da se zavrnejo.
Nepotrjena konfiskacija. Konfiskacije .81. Nar". zaradi uvodnega članka „Revizija ustave v Srbiji" ljubljansko c. kr. deželno sodišče ni potrdilo. C. kr. državno pravdništvo pritožilo se je radi tega na c. kr. nadsodišče v Gradci, a poslednje odklonilo jo pritožbo iz nagibov prve istance.
Slovanski Svet. Štev. 22. prinaša: 1. Kdo določuje literaturne jezike ? 2. Nasledstvo kmetij. 3. Istra nekedaj in sedaj. 4. Pravda urednika Mandiča v državnem zboru. 5. Čudesno spasenje ruskega carskega doma. (i. Program strokovno šole v Ljubljani. 7. Psoglavci. 8. Pogled po slov. svetu. 9. Književnost.
„Slovenski pravnik". Uredništvo tog« lista naznanja, da bo prihodnja številka zaradi sestavljanja kazala izšla okoli !5. dne decembra t. 1.; s to številko bo list prenehal izhajati.
Narodni Dom. V zmislu § 7. dr. pravil sklicuje upravni odbor družtva »Narodni Dom" izredni občni zbor na ponedeljek dne 3. decembra ob G. uri zvečer v čitalniško pevsko sobo. Jedini predmet je posvetovanje in sklepanje o odborovem nasvetu glede zgradbe „Narodnega Doma". Posebna vabila deležnikom in članom se ne bodo razpošiljala. K mnogobrojni udeležbi vabi tem potom	odbor.
Pogorišče dež. gledališča v Ljubljani.
proda se dne 5. decembra t. 1. No odda se izpod 20.000 gl.
Selitev v Ameriko. Dno 25. t. m. ob
4. uri pp. odplul je iz našega pristanišča lloydov parnik „Orion". Odvel je 759 oseb v Brazilijo.
Prispelo je uže 23. t. m. 250 oseb, večinoin Furlanov — iz Benetek v Trst ter so 80 takoj ukrcalo na „Orionu". Predsednik lloydovega upraviteljstva, baron Marko Morpurgo, prišel je osebno na parnik, da se prcpiča, da-li jo vse v redu. — Slehern, kateri je videl ukrcavati se izseljence, čudil ae je ogromnemu številu otrok, knt»ri morajo z svojimi stariši v negotovo bodočnost. — V tolažbo vsim onim našim rojakom, katerih sorodniki so danes na širnem morju, bodi rečeno, da je „Orion" izvrstno preskrbljen z živežem vsake vrsti ter da popotniki'ne bodo stradali, — vsaj dokler so na morju. Na par-niku jo tudi z vsemi zdravili oskrbljena bolnicu. — Vožnja traje 33 do 35 dni. „Orion" se ustavi pred Gibraltarom, potem obišče pristanišča St. Vincent, Pernnm-bu co Bahia, Rio de Janciro, in se ustavi v Santoau, kjer se izkrcajo izseljenci. Misli se sicer, da je tudi onim, kateri ao takorekoč doma beračili, uže z a g o-tovljena bodočnost, toda, kdo ve, kaj vse še čeka nove naseljence na ptujej ZM,n'ji ^— Vsem ostalim našim rojakom, kateri šo vedno — ukljub vsemu odgovarjanju — baje mislijo na izselitev, kličemo v novič „ostanite doma!"
Vojaški nabor. Mestni magistrat tržaški poziva v smislu 13. odloke za provođenje vojnega zakona vso avstrijske podanike, rojene v 1. 1869., 1868. iii 18IS7., knteri stanujejo v Trstu in v okolici ter ne spadajo pod tržaško občino, da so prijavijo do 31. docembra t. I. katerikoli dan predpoludne v anagrafičnem uradu mostne palače. (Vhod v ulici „Piazza Piccola".) Dotični morajo prinesti seboj svoje potne in domovinske liste, služno knjižice itd.
C. kr. državna železnica izdala je za istersko progo nov vozni red, kateri stopi v krepost dne 1. decembra t. I. Bistvena
nova določba, katero pozdravljamo z veseljem posebno Tržnčanji, je ta, da je po novem voznem redu sklopljenih 5. vlakov neposredno z južno železnico ter da se je uvrstil nov vlak (št. 118), kateri odide iz Trsta ob 8. uri 5 min. zjutraj ter veže neposredno južno železnico od ene in državno istersko od druge strani. Vlak št. 115 prihaja od 1. decembra dalje uže ob 10. uri 6 min. zvečer iz Pulja v Trst.
Nekaj k strankarstvu. Ako bi nam
kedaj prišlo na um obrekovati naše italijanske sodeželane na tak način, kakor je imel pogum lagati te dni sloveči naš „Foglietto uelle disgrazie", izvestno bi prišli v neljubo dotiko z slavnim državnim pravdništvom. Neka stranka pa brez šču-vanja ne more niti živeti. Nam takih sredstev ni treba iz dveh uzrokov; kajti: v prvič nam ne dopušča naše dostojanstvo blatiti italijansko stranko, drugič ne maramo osmešiti se pred našim čitateljem, kateri so vsekakor razumnejši, nego svojat „Foglietta" in njega židovski duh. — Neverjetno nam se zdi, da bi 1 e eden izmed furlanskih težakov, kateri hlastno požirajo vse duhovite novico slo-večega „Foglietta", verjel strašansko veselo vest o „k uharici-učiteljici" na na so j slovenskej soli. Na tako norosti ; so niti ne oziramo.
Dodajemo le, da nam v Trstu — , hvalo Bogu! — ne treba znati blaže-j nega jezika „del dolce si", ker nam za-, dostuje na naših tleh naša slovenščina. Latinski pa razumimo vsekakor boljšo, nego hebrejski. — Tudi nismo pozvani, niti nimamo sposobnosti, prati umazano perilo našega „Foglietto delle disgrazie". Naj se je pere sam in njegova garda", s katero pa nikakor nočemo polemizovati. Želimo gospodi, da ne bi skoraj padla raz visoki konj ter plakala: „Sic transit . . . itd."
„Pro Patria" zapustila je, kakor smo uže omenili, pri nas jako neugoden utis o priliki svoje glavne skupščine. Rekli smo o tej priliki, da so ae godile v gledališču „Politenina" o predstavi opere „Ernani" škandlozne demonstracije. SI. c. kr. policija je bila vsled tega primorana zabraniti za letos daljno predstavo opero „Ernani", akoprav so bili dne 26. t. m. dotični oglasi uže po VBem mestu javno prilepljeni. Podvzetnik sedanje sezone je nameraval dodati uže prilepljenim oglasom na posebnih listkih vest, da je predstava zabranjena vsled višjega naloga, ali niti tega mu se ni dovolilo. Moral je zatorej dati dotično oglase potrgati. Žal, da ne bodemo vsled te stroge naredbe nekoliko časa več slišali krasnega citata: „Siamo tutti una sola famiglia", ali tolažimo so z našim „fogliettom", ki žalostno vzdihuje: „Per quest'anno niente piii „Ernani!"
Vreme. Prekrasni jesenski dnevi niso samo pri nas, ampak tudi po ostaiej Evropi. Iz metereologiČnih poročil razvidimo, da imajo celo mesta v severnej Evropi o tem času uprav izredno toploto. Tako n. pr. so imeli dno 25. t. m. v Hamburgu 10°, v Dancigu 7, v Borolinu 10, na Dunaji in v Pragu 8, v Lvovem, Budapešti in Monakovem 5, v Odeai 7° preko ničle. S tako toploto ne more se ponašati Italija, kajti istega dne ao imeli v Napiju in Pa-lermi 9, v Firenci le 1, v Turinu 2, v Rimu 3 in v Livorni 6.° Pri nas smo imeli ob 2. uri pp. 10'3°.
Nemško šolsko brodovje dospelo je 24. t. m. popolnoma nepričakovano pred , Spljet. Pozdravili so jo vsi zastopniki oblastnij itd. Nemški častniki ogledali so si vse zanimljivosti mesta ter so ukrcali ob 3. uri pp. Odplulo jo proti Zadru ter se zakotvilo pred Meljinom.
Za poplavljence na Tirolskem nabralo so jo v gradiškem okraju gl. 78 70 in v sežanskem gl. 47'62. Skupna svota 126 gl. 32 kr. odposlala so je takoj na Tirolsko.
Nagla smrt. 761etni Anton Liker, stanujoč na Skorkoli h. št. 49, je dne 25. t. m. v bližini ulice Romagnu nagloma zbolel ter so ga odveli v bolnico. Komaj je bil v istej sprejet, je umrl. Zadel ga je baje kap.
Nezgode. Marija Vatovac, 701etna starka, stanujoča na Videli, h. št. 208 padla je na ravnem potu ter si zlomila desno nogo. Odveli ao jo v bolnico. — Ivana Ziaka zadel je, ko je sekal drevesu, težek komad lesa na desno nogo ter mu jo stri. Odnesli so i njega v bolnico.
Sodnijsko. 241etni limarski pomočnik Viktor Reitz obsojen je zaradi težkega telesnega poškodovanja na dvomesečno ječo. Ranil je z kludvom dne 20. maja 1.1. pri sv. Mar. Magdaleni doljnjej v prepiru voznika Tomaža Suligoja. — Tukajšnji pek Karol Gruden jo obsojen zaradi zadolžene kride na 3-mesočni zapor. — Bivša
kuharica Ana Oman dobila je 6 tednov težke ječe, ker je svojo gospodinjo okradla.
Policijsko. Policijskemu ravnateljstvu se javlja, da je pobegnila iz R«>ke soproga trgovca L. D. ter mu odnesla 400 gld. v gotovem denarju. Lepa soproga ! — Mesarja Josipa P. iz Trsta zaprli so, ker se je grozil svojemu drugu Petru S., da ga ubije, baje zaradi tega, ker prodaje S. več mesa, kakor pndvzetni Jožek. V zaporu bode imel vsaj priložnosti premišljevati o tem, kako se pride tekmovalcem v okom. — Težaku Franju P. odnesli so doslej še neznani tatovi iz njegovega stanovanja v ulici deli' Olmo, h. št. 8. dragocenosti, vredno 50 gld. in ves njegov prihranjen denar v iznosu 40 gld. Brezvestnim tatovom je policija uže na sledu.
RAZNE VESTI.
Novi državni bankovci. Finančno mi-nisterstvo pregledalo je uže nove bankovce po goldinarji, kateri pridejo prihodnje leto v promet. Ti bankovci bodo kakor diosedaj na obeh straneh (seveda samo v nemškem in ogerskem, nikakor pa v kakšnem slovanskem jezik u) tiskani. Novi precej manjši bankovci imajo na desni in levi strani po jedno alegorično podobo in zgoraj na sredi cesarsko glavo. Temeljna barva jim je nekaka mešanica mej sivo in višnjevo bojo. Zelo mala oblika pa ne bode po godu blagajnikom in ljudem, kateri se obilo pečajo z denarjem.
Eifflov stolp v Parizu. Uradnemu k-vostju o tej orjaški zgradb5 povzamemo : Uže pred kacimi 14 dnevi bil je Eifflov stolp 170 metrov visok, torej za jeden meter višji, nego Washingtonov spomenik, ki se je doslej zmatral za najvišjo zgradbo na svetu. Pri zgradbi je 140 delalcev, delo pa gre tako hitro izpod rok, da se vsacih 24 ur dodela jeden meter. Stolp bode zatorej danes uže nad 188 metrov visok. Vsega vkupe treba 6 milijonov 500.000 kilogramov železnih belov spraviti kvišku in koncem oktobra bilo je užo 5,800.000 kilogramov na stolpu. Delo je sedaj v to-likej višini vedno nevarnejše, a ker so posamični deli izdelani s čudovito natančnostjo, rii dvojbo, da bode drugo leto dogotovljena drzna zgradba, ki bode daleč prekosala vso drugo stavbo starega i novega veka.
Redek slučaj poroda. Iz okraja Glamoč poroča se v „Bosn. P," nastopno : V selu Dolac, občine Vidimlije porodila je dno 25. p. m. kmetica Marija Erci mrtvo dete. Sest dni pozneje porodila jo drugo, živo dete, katero je z materjo vred popolnoma zdravo.
Gospodarske in trovtt stvari.
Kako /.elenjat hraniti.
Zelenjad pobirajmo raz gredo od spomladi do poletja, in sicer, kadar je najbolj razvita. Popolnoma naj pa dozore samo jesenske rastlino. — Sveže ne moremo zelenjadi po leti dolgo ohraniti, le malo dlje vztraja v prav hladnem prostoru, n. pr. v ledenici.
Zelenjad, katero spravljamo jeseni v zimske shrambe, moramo dobro očistiti vsake nesnage ter nepotrebnega listja. Z vodo pa izperimo rastline šole, prodno jih rabimo. Koreninskim rastlinam odrežimo listje tik gomolje tako, da še lehko poženejo.
V zimski shrambi naj bodo rastline zavarovane proti mrazu in toploti ter proti vlagi.
Zavarujemo jih pa tako :
a)	Na piano zemljo položimo rastline drugo poleg drugo tako, da so korenine jim obrnene navzdol, pokrijemo jih z listjem in ob hudem mrazu tudi z zemljo.
b)	Okoli kola, zabitega v tla in z slamo ovitega, naložimo zelenjadi na kup v stožec. Kup pokrijemo, kakor sem gori povedni.
c)	Glavnato zeljo složimo na zemljo, ki je z slamo pokrita, in sicer na kup, ki je za dve do tri glave visok. Kup pokrijemo, kakor sem užo povedal, okoli njega pa naredimo jarek, po katerem se odteka deževnica.
d)	V zelenjadno klet prenesemo ob kopnem le tisto zelenjad, katero menimo kmalu porabiti. Klet bodi sicer hladna a zmrzovati ne sme v njej, ter inora biti za prezračevanje prirojena. Listje tisto zelenjadi, ki je v kleti z zemljo ali peskom prisuta, moramo pridno prebirati in, kar je gnilega, odstranjevati.
e) V suhe shrambe spravljamo osobito čebulo in česen. Čebulo ali česen moremo vsekakor mraza varovati. Ako shramba nima oken, položmo čebulo na sla-uo ter jo ž njo tudi pokrijemo.
„Novice".
Kako so gozdovi važni.
V ljubljanskih „Novicah" čitamo članek, kateri ponatisnemo s tega vzroka, da razvi-dijo tudi naši mali posestniki v okolici, kateri še vedno ne razumijo, čemu se tako skrbno pogozduje^ pasti Kras, kolike važnosti so gozdje. Cujmo zator<»j, kaj govore „Novice" :
Marsikatere srenje imajo užo tako malo gozdnih deležev, da le z veliko silo izhajajo z lesom. Druge jih imajo za potrebo, ali o kaki nesreči bi bile užo v zadregi. Zopet druge imajo gozdov še obilo, toda v tej obilnosti je del njih prihodkov, brez katerih nočejo in no morejo biti. Sploh so zaloge še tolike, da je z lesom moči trgovati, ker neao veliko denarja. Veliki« gozdne zemlje se celo ne more v polje predelati, ker je preslaba, prenero-dovitna in v nepripravnih krajih. Potem takem mora to, kar je zdaj gozd. tudi v prihodnje (veči del) ostati gozd. Toda korist. deželna in posameznih posestnikov zahteva gospodarstvo tako uravnati, da basni gozd, kolikor je največ moči. Zato ' je treba gospodarstvo v tem oziru zbolj-j sevati, ne pa ga zanemarjati. Pred drugim I naj se neizmerna množina stelje skrči le ' do potrebe.
Gozd pa ni le neogibno potreben za-' radi lesa, ampak ravno toliko je potreben i goram proti plazom in zametom, ravninam proti zasipom in da se ne zaglinjajo vodne struge po njih; potreben je gozd tudi studencem, da se ohranijo, in podnebju, da 1 jo vedno ugodno. Ako bi gozd no dajal | tudi nobeno drugo koristi, moral bi ostati kakor hramba deželi v prid in blaginjo. 'Zgodovina ima prav žalostnih dokazov, ' kako pridejo najrodovitnejšo dežele v nič, kadar iztrebijo gozde. Žalostni vzgledi so Palestina, Mala Azija, Španija, Urecija (pri nas menda tudi Kras) itd. Te deželo I so imele nekdaj obilo studencev in poto-i kov, bile so neizrečeno rodovitne in pod najboljšim obnebjem; sedaj vsega primanjkuje, Naj povem pa nekatere posamezne vzglede.
Dalmacija je bila nekdaj cvetoča, studenčna dežela z najprijaznejšim obnebjem. Rimski velikaši so zaradi njenih lepot radi obiskovali to deželo. V srednjem veku so dobili Dalmacijo Benečani v posest. Le ti so po gozdih lomastili in jih brez usmiljenja izsekovali za trgovstvo z lesom ter tudi za ladije. Toda Dalmatinci niso marali svojih novih gospodarjev, upirali so se in napadali jih in plenili ter se skrivali po starodavnih gozdih, ki jih je zmerom še kaj bilo. Poslano je bilo toraj vojaštvo s poveljem, naj vse gozde popali. Ob konci tega preganjanja so celo barke napolnili s kozami, ki so jih med obožano ljudstvo razdelili. Tem živalim jo bilo skrbeti, da se gozdi niso mogli več izpodra-sti, in nalogo svojo so tudi natanko izpolnjevale. In glojte! Sedanji čas je Dalmacija tako ožuljena, pusta in suha dežela, da daleč okrog ni take. Prijatelji kozji ! naj si to za uho zapišejo. Spodnji Egipet i je bil nezdrav, in največ jo devetkrat na 1 leto tam deževalo. Na svet nekega ovrop-! skega zdravnika je Mehemed Ali paša dal j nasaditi 20 do 30 milijonov dreves, in število deževnih dni se je nato namnožilo do 42, in obnebjo se zboljšuje. Po gornjem Egiptu pa, koder so datljeve gozde izse-! kovali, kaže se ravno nasprotno. Tudi v j Tiberiji so jeli zemljo bolj pridno obdelovati, zasajati zelenjavo, in od tistega časa j dežuje večkrat. — Ko je bilo po okra-I jini Bocage -na VendelIjskem na Franco-j skern še gozdov, bilo je po poljih in ob 'potih obilo vode. Od leta 1808. so jeli gozde skoro vao vprek izsekovati, in od tistega časa pomanjkuje polju velikokrat dežja, studenci in vodnjaki dajejo le malo j vode.
Pred letom 1821. je Provansa (Pro-I vence) na Francoskem imela dokaj studencev in potokov. Leta 1822. so pozeble vse oljke, ki jih je bilo cele gozdove in treba jih je bilo potem posekati. Od tistega časa so potoki možno usihali^ in po-Ijedeljstvo je bilo veliko težavnejše.
Glejte, ljubi kmetje, kako potrebno je zatorej skrbeti za gozde, loge, dobrave in goščave, da se ohranijo. Ako vam je tudi kaj do svojih otrok, a ne ie za svoje grlo in želodec, bodite varčni z lesom in modro gospodarite z gozdi.
Listnica uredništva
G dopisnik Kanal. Obžulnjenv*. da »e I moremu objaviti. Morebiti »prejm« r^ocat.
Št. 2.-).
Razglas.
Dne (>. decembra t. 1. od 2. do 3. ure popoludne bode v županijskom uradu T Sežani javna dražba ? oddajo prekladanja enega dela skladovno ceste pri Križu.
Klicna cena /.naša lt>3ti gld. 81 kr.
Dražbeni pogoji in nacrti so vsakemu na javni razgled pri cestnem odboru v Sežani.
Cestni odbor v Sežani 25. novembra 1888.
Načelnik.
Br. 74«!, K. g. v.
Natječaj.
U ovom školskom kotaru imaju se popuniti:
Jedna služba nadučitelja II. vrsti na dvorazrednoj pučkoj školi u Podgradu sa slovenskim učevnim jezikom; — molite!ji imadu dokazati usposobijenje k pomoćnomu poučavanju vjeronauka. Godišnja plaća iznaša 500 f., službena doklada 00 f. — stan u naravi.
Jedna služba učiteljice III. vrsti na dvorazrednoj školi u Klani. 320 f. godišnje plaće i stan u naravi.
Jedna služba podučitelja na troraz-rednoj učioni u Rukavcu. Plaća 300 f. — stanarina 40 f. na godinu, i
Jedna služba podučiteljice na dvorazrednoj školi u Sv. Mateju. 2(50 f. godišnje plaće i stan u naravi.
Ove tri posliednje službe sa hrvatskim učevnim jezikom.
Redovito obložene molbenice valja poslati, eventualno službenim putem, ovamo najdalje do četiri juh tjedanah.
C. kr. kotarsko školsko vieće.
Volosko 23. novembra 1888.
Tako] delujoče.	U«pib zajamčen
Neizogibljiv<$ !
Vsak «lol»i svoto nazaj, pri katerem bi mnj sigurno delujoči
ROEiORANTIUM
(sredstvo za bradorast)
hreuzpešen ostal. Tako tudi sigurno deluje proti (deSivosti, izpadanju laseh, nnholjic m in osedi'iiji Vs eh večkratnim trenjem zajamčen. Originalne steklenice po gl i i .nO Steklenice 7„t poskus pu gld. 1 — prodaje
J. Grolich v Rrnu,
V TESTU pa < ifr'<> A Praxnrwrer in P. Pren-dinl - v LJUBLJANI Edv. Mohr - v GOBICI lekarničaria (Jr »tufoletti in Pontoni, a. Hei-nianek. ilrogHr — na SGZI .1 Gmeiner, tekar
- v CELJU Peitf. - v JtABIBOaU J Martin z — v GBADCU K Uoth, Murplatz 1
gV Tuni se nuli dobi Eau de Hćbe, i/točno sredstvo l'P'te. katero izdrži svežost in belost kože.
ur M «I,i:i»ARIJA!
Jlustr. „Nar. koledar" za L1889.
dobi se v tisk Dolenc po 40 kr.t s pošto 45.
Oglas.
V ulici Acfjuedotto štev. 4 odpre se nova trgovina Z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konzervami za hrano, kitajskim čajem, angleškimi biskoti, pravim jamajskim rumom in južnim vočjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blaga. — Na vslugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje.
lir. V4IBTIU ZiUIIIIA
ZBRANI SPISI
T. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL
IVAN ŽELEZNIKAR,
Vsebina: Životopia dr. Valentina Zamika. — Ura Lije, človeka pa ni! — Maščevanje usode — R a 7. n i spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista-
Knjižicu je jako elegantno, pn najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zamikova v zlatu iti pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s poŠto 5kr. več. — Dobiti je v „Narodni tiskarni" v Ljubljani.
Agenti,
ki se hočejo baviti z prodajanjem postavno izdanih državnih in premijnih srečk, sprejme v službovanje neka inozemska banka proti visoki proviziji, odnosno proti stalltej plači. Prednost imajo agenti, ki delajo za ogerske banke.
Ponudbe sprejma: ..Comptoir der Briinner Bankbeamten, Briinn, Wander-strasse Nr. 4, II. St."
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. priv. avstr.
KREDITN, ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu.
Notci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni odkaz	30-dnevni odkaz 2°/0 n
8-	*	2 „ H-mesečni „ 2>/4 „
80- „ 3'/, n V- „ n 2'/, „ Prednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri se nahajajo v »krogu pripozna se nor obrestna tarifa na temelju odpovedi od 22-oktobra, 26. oktobra in 18. novembra.
Okrožni o d del.
V	vredn. papirjih 2" 0 na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, 1'ešto, Urno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, Arad, Bozen Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, in Ljubljane— brez troškova
Kupnja in prodaja
vrednoHtij, diviz, kakor tudi vnovćenje kuponov pri odbitku l0/«, provizije.
P r e d u j m i.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Hor-linu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi,
Uložki v polirano.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlat nli srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst. 1H. oktobru 1888.	48 — Hi
Lastnik jml. družtvo „Edinost",

^ssssssssssasisasđ
Jil p
Ijil p
Mil p
iffil
Rajžev škrob (štirka)
tovarne na Reki
(z b o 1 e t o in brez nje)
m	mff
.tifij zagotovljen, prost vseh tujih snovij, zaradi tega se lehku upotreblja brez'lil pj) strahu v hranilno sredstvo. Kar se tiče kakovosti kakor tudi cene, ne boji se U5] LJjil nobene konkurence, o čemer se lehko prepriča vsak, ako lcupi z malimi nove
kupi
malo škatljico.
Dobiva se v zalogi via Carintia N. 22 v Trsti
M in Prl Ferd. C u ma-, Via Cavana — Poter Graisi. Via Economo 5 — M. Gregorich rilj Via Riborgo 2 — G. Godnig, Piazza Barri°ra — A. Godnig, Vi-i Harrieta veechia 31
m iii
raji - — laucer e riru-n via saaion — A. sciolis. Via Uarriera 3 — G. Sguezi, Via Bar- UffT IS riera 17 - F.Tranquillini Prodajalni<»a - E Trevinini, Via Acquedotto i Vin Castrma m - B. Urizio, Via Acquedo1to - V. Visnovich, Via Solitarlo 21 - A Zelen, Via
■ ~	Mf.
P* dellu Caserriia 1
Najboljša in najcenejša angležka
ura v remontoirnej obliki z nihalom!
Unicum sedajnosti!
•Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti In 2 letna garancija, da Ide ura to5no.
Ta ura, ki je odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi in mednimi kolajnami j^ v okvirju iz On vreqol-zlate kovina po gore stoječem načrtu ter ima patentovano pb Šoato stekleno k izalo, katero ima čudov.ito lastnost, da se v tem-nej noči samo ob sebi
sveti kakor mesečni Žarki.	»
Razun tega ima budilni zvonček, ki s^ ny»re staviti na kateri koli ffas, 2 bron-ciritna t^zala in. knr je cena, vkljnfiljivo odprave v leSHnili zabojih, stavljena samo na štiri goldinarje, mir« si vsakio kupiti tako izvrstno, trpežno uro, kije prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotovim denarju ali proti poštnem povzetju.
Exporthaus „zur Kaiscrin Naria Theresia", Wien.
III. liezirk. Krieglergasse II, Parterre ThUr 5.
„Kmetovalec"
je edini slovenski, gospodarski list s podobami. „Kmetovalec" izhaja dvakrat na mesec na celi poli. „K meto valeč J prinaša poljedelske, SivinarsJcey vinarske in druge članke, gospodarske novice ter daje naročnikom svojim dobre gospodarske svete, „Kmetovalecfa stoji na leto 2 gl/., za (/g. učitelje in knjižnice ljudskih Sol pa le 1 gld. Naročniki, ki vstopijo med letom, dobe vse izišle Številke tistega letnika.
MET OVALE C
RismiM jrcpolinli list i prionu „Vrtnar"
Uradna ,
kr	dmb. "

iS iinlDjl IV u* I
I.. • M^ltl t J.fcltfcM Tya »1.'^».")	T-	'.I
' " --*■"' ........- ■— - ■
„ Vrtnar"
j? Ust s podobami, hi prinaša sadjarske in sploh vrtnarske Članke. „Vrtnar" izhaja dvakrat na mesec. »Vrtnarja« dohe naročniki -»Kmetovalca « zastonj.
______i i I i I ®
v	. . . _ . . .C
n »(n-cBOtioiio t
O z
ZD
CD
m
M
"3 'S
h o
«	„
e	v h
t	N gi
13	o
.	o'S
>	a. _ o e
w>®
«» P ?
" o S ««
aj i 2
►S
cc
S s.
0 0
s
el
t fs
' w w jj w r-— k
t S t t t f .
4>	O
M
o S ► SL
js '-13 ? ®
■ 5 r3 ®
—■si a a>
* * * K
® U '
o! a, J
I * 0Q
a
m
> s 3 ► * * o Se
Cu »- o « c r p r
B
o o o o r o u
os po w w o*, W
o o-
Iii
® o
rs i_ cS ^ ^ 0.4 fl^ i
s s-1
■ o o ICC m
.-j*
V S §
v
!|l| 1	a
' "V d.
, -o
Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič!
J. & S. Kessler v Brnu,
Ferdinandove ulice št. 7 sn., razpošiljata po poštnem povzetji :
10 metrov zimskega lodna za Ženske ob" ke, ovojne širokosLi		gld	5 50
li) runcrov Vallerie-flanele /.a ženske oblek--1, »njnovelSi u^m:		prid	4 -
IU tnetrivv kalrauia, težke bliže, najnovejši uzoret*.		gld	•> iii.
10 metrov barhanta za obleke, t'žkc baŽH. najnovejši nzorer		<«5 Ia.	8
lu metrov blaga za ponoćne suknje križ istega, najnovejši nz--r-<-		gld.	9 Tu'
•29 vatlov Prostejevskega barhanta, moder in mjav gl 5 b i in rud	rt	gld.	0 -
3 10 metra blaga za možko obleko zh zimo In. t?ld 5 50 11«		gld	8 T)
2.10 metra blaga za zimske suknje, modrica, Ia. t?ld lu —. 11».		(Tld.	6 -
vMO metra blaga za ogrtače, modnega.		e\ k	0.-
6. kap iz pliša za i?Ofi|>ode iri dečke		gld.	1 51J
1. zimska posteljna odeja iz Rone«, kompletna		trld	
1. žabraka, :9o <-m dolga. 130 cm. širok", 1« iEolta gld 2-")0. Ha k	Vil	gld.	1.50
1. Angora-ogrinjalo. za zimo Ia. gl«], d —. Ila.		eld.	2,80
1 ienski jopič iz ovčje volne,, (Jersey. vs b modu« barv« Ia. gl. 8,	Ila.	a Id.	l 50
3 krili iz klobuoine. bogato tamburirani, rud"<*-i Rivi in rujevi		gld.	8 -
6 parov zimskih nogovic. pb tenih. v vseh barvan. pr >gimtii>		gld.	1 50
1 platnena rjuha, 2 m-t.ra doli?a brez šiva		eld.	1.50
10 metrov posobne preproge, težke f aže		gH.	3 50
1 moška Brajca bela i barvarn, Ia gld. 1.S0, Ila.		gld.	1.20
delavske srajce iz teškega oUaf rda		end	2
3 tnir>- gač i' barhant« platna Ia. gld. 2 50, Ila.		eld.	1 HU
!i parov zimskih kratkih nogovic, pletenih, v vseli barvah		k Id.	1 10
6 ženskih srajc I/ modnega latna ali štfonn. Ia gld. 5, lin		gld.	8.85
8 nočni korseti i Sifonu, vezani In, gld 4. — . Ila.		gld	1 KO
1 zastor iz jute, ni-Ski tiari«, la gld. 8 50, Ila.		a d	^,80
1. garnitura pregrinjal, 1 prt. in 2 p >sr.. pregr.. iz ripsa gld 45»i. iz	jut,	g d.	:i 50
29 vatlov demačega platna, teške baž«. 6 , gld . o 50. */t		Id.	4 80
29 vatlov oksforda najnovejši naris		gld.	4.50
.'9 vatlov kanafasa, nainov-jši naris, najboljše baže		L'Id	6-
5 prti. vseh barv, gld 2 - . 4|4		gld	
Uzorci zastonj in franko.
Gorsko maslo, 1 kg. ...	85 k r.
„ „ 5 v franko .	4 f. 25 kr.
Namizno „ 1 „ . . .	95 „
Ovčji sir . 1 „ ...	60 „
„ „ . 5 „ franko .	8 f. 10 „
Radgorski sir otl pivn 50 kom.	90 „ Pošilja po postarakeiu povzotju trgovina
F. B. HEGRii r
Frenšt&t pod Radho^tem Moravska.
Brnsko sukno
po5iljem proti gotovem denarji ali poštnem povztflji za neverjetno nizko ceno in sii;er
samo dobre vrsti
3.10 metrov tiolgo, nu zinistsu
obleko........f 3 75
3-lo metrov dolfjf, na boljšo
zimsko obleko . . . . f u.20 3-10 metrov dolgo, na boljšo
zimsko obleko.....f. fi.—■
3-10 inefov dolgo, na lino
zims-to obleko ... . f. H.— 3 10 metrov dolgo, na tino
zimsko obleko . . . . f 10,— 310 metrov dolgo, na jako lino
zimsko obl ko . , . . , f. 12.— 3'10 metrov dolgo, na nnjfl-
nejšo t nisko sukno . . f. 14 — 3 10 metrov d Igo, na najbolj
tino zimsko snkno . . f. 1U — Kaj odlične j še
brnsko sukno za suknje
2 10 in-U'ov dniuo. na kotn-
idetno zitiiHiko suknjo , . f 5.— 2.10 metrov d< Igo, na boljšo
/inisko suknjo . .	. f 5.50
2-10 metrov dolgo, na lino
zimsko si.kuj" . *	f. 0 —
2 10 metrov dol^o. na najfinejšo
/.'insko snki j »	. . . f. 10,—
Štajersko valjano sukno
i,i lovshn s knjc in menČikov
2 10 metrov . . . f 5.20 Edina kristijaiiskit tvrdka za razpošiljatve
Karol Pechaczek
Briinn, Krautmarkt 13.
— Uzorci zastonj in franko. —
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.