Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik "je na podlagi 1. odstavka 185. člena Ustave SRS na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitič-nega zbora dne ... . po razpravi v Socialistični zvezi delovnega Ijudstva Ljubljana Vič-Rudnik sprejela
STATUT
občine Ljubljana Vič-Rudnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravria in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delov-nih Ijudi in občanov v občini, delovni Ijudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in opravljajo druge družbene zadeve.
2. člen Občina je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet skupščine občine, če ni z zakonom drugače določeno. Sedež občine je v Ljubljani, Trg MDB 7.
3. člen Območje občine je določeno z zakonom.
4. člen                            . Praznik občine je 27. aprila - dan ustanovitve OF.
5. člen
Občina je združena v mesto Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: mesto) kot posebno družbenopolitično skupnost.
V mestu uresničujejo delovni Ijudje in občani tiste skupne interese ter izvršujejo tiste pravice in dolžnosti, ki jih je občina v skladu s tem statutom poverila mestu.
II. PRAVICE IN OOLŽNOSTI OBČINE
6. člen
Delovni Ijudje in občani opravljajo funkcijo oblasti in uresniču-jejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širši družbenopolitični skupnosti.
1. - ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življe-nje in delo,
- spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj,
-  določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje  materialne,  socialne,  kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe,
-  urejajo medsebojne odnose,
-  zagotavljajo  in  organizirajo  opravljanje  zadev skupnega pomena za delovne Ijudi in občane ter splošnega družbenega pomena, v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti,
-  zagotavljajo  neposredno  izvrševanje  zakonov,   če to  po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti,
-  zagotavljajo uresničevanje ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih Ijudi in občanov,
-  zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in na-rodnosti,
-  varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo,
-  zagotavljajo javni red in mir, varstvo Ijudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito,
-  urejajo in organizirajo splošno Ijudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave na splošni Ijudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
2. - skrbijo za varstvo življenjskega okolja,
-  skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi,
-  skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora;
3.  - zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih Ijudi in občanov na področju komunalnega gospodarstva z grad-njo komunalnih naprav in z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij ter služb;
4. - zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za var-stvo borcev NOV, borcev španske in revolucionarne vojne, voja-ških invalidov, civilnih invalidov vojne, borcev za severno mejo, slovenskih vojnih dobrovoljcev ter družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi, kot tudi za varstvo žrtev fašističnega nasilja,
-  skrbijo za zdravstveno varsvo ter socialno varnost delovnih Ijudi in občanov;
5. - načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zago-tavljajo razvoj slanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumer.taciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj,
-  posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so upravičeni do posebne družbene pomoči;
6. - razvijajo varstvo, vzgpjo in izobraževanje mladine in izobra-ževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnih-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spomin-skih obeležij;
7. - oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresni-čevanje,
-  usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
8. - uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbeno-političnimi skupnostmi;
9. - sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru spre-jete zunanje politike SFRJ in mednarodnih pogodb.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI MESTA
7. člen
Delovni Ijudje in občani se sporazumejo in dogovorijo, da iz pristojnosti občine, opredeljene v 6. členu, poverijo mestu uresni-čevanje naslednjih skupnih interesov ter izvrševanje naslednjih pravic in dolžnosti po posameznih področjih:
1. na področju gospodarstva:
-  spodbujajo in usmerjajo samoupravno sporazumevanje in povezovanje organizacij združenega dela na enotnem jugoslo-vanskem trgu,
-  določajo politiko cen ter sprejemajo ukrepe neposredne kontrole cen,
-  odločajo o kompenzacijah,
-  odločajo o razporeditvi, začetku in koncu delovnega časa na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva in turizma, obrti, bank in drugih storitvenih dejavnosti, če to ni urejeno s samoupravnim sporazumom oz. če je delovni čas razporejen v nasprotju s potrebami in zahtevami delovnih Ijudi, občanov in organizacij združenega dela,
-  nadzorujejo izvajanje predpisov o blagovnem prometu in opravljanje storitev ter izvajajo ustrezne ukrepe na teh področjih.
2.  na področju prostorskega urejanja mesta
-  sprejemajo program priprave prostorskih izvedbenih aktov,
-  dajejo pred razgrnitvijo prostorskih izvedbenih aktov, ki so skupnega pomena za mesto, mrfenje o njihovi usklajenosti s planskimi odločitvami,
-  zagotavljajo prostorske evidence za spremljanje rabe pro-stora,
-  z urbanističnim načrtovanjem zagotavljajo pogoje in možno-sti za splošno Ijudsko obrambo in za družbeno samozaščito,
-  sodelujejo pri pripravi programa izdelave prostorskih izved-benih načrtov SR Slovenije,
-  sprejemajo predpise in ukrepe s področja urejanja prostora, ki se nanašajo ria območje ali druge interese dveh ali več občin,
-  imenujejo, preimenujejo, združujejo, razdružujejo, odprav-Ijajo naselja, ulice, ceste in trge ter določajo območja naselij,
-  sprejemajo merila za določanje gradbenih parcel in funkci-onalnih zemljišč,
-  sprejemajo predpise za določanje posameznih objektov za potrebe občanov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje,
-  dajejo mnenje k lokacijskemu dovoljenju za objekte in posege v prostor, ki so skupnega mestnega pomena in ki niso določeni s prostorskimi izvedbenimi načrti.
3.  na področju varstva in izboljšanja človekovega okolja
-  skrbijo za pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in sprejemajo merila in normative za izpolnjevanje teh pogojev,
-  zagotavljajo preučevanje in upoštevanje vplivov in posledic posegov v prostor in okolje na ravni planiranja urbanističnega načrtovanja in priprave prostorskih izvedbenih načrtov,
-  sprejemajo predpise in ukrepe za preprečevanje onesnaže-vanja zraka, vode, tal in za preprečevanje hrupa,
-  odločajo o razmestitvi in organizaciji dejavnosti v prostoru in posegov v prostor, ki bi lahko bistveno vplivali na zdravje Ijudi ali na ekološko ravnovesje,
-  sprejemajo predpise o seizmični mikrorajonizaciji in omeje-vanju posledic naravnih nesreč.
4.  na področju energetskega gospodarstva
-  določajo letni načrt potrebnih energetskih virov za energet-sko preskrbo mesta,
-  določajo način racionalnega ravnanja in varčevanja z ener-gijo in nadzorujejo uresničevanje sprejete politike racionalnega gospodarjenja z energijo,
-  dajejo soglasje k vrstnemu redu zmanjšanih dobav vseh vrst energije in k programom ukrepov za racionalnejše gospodarjenje z energijo,
-  izvršujejo vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo občine do organizacij združenega dela, ki opravljajo energetske dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena.
5.  na področju komunalnega gospodarstva
-  določajo   komunalne   dejavnosti   posebnega   družbenega pomena ter objekte in naprave, ki se štejejo za komunalne objekte in naprave individualne oz. skupne rabe,
-  upravljajo ulice, trge in ceste v mestu in naseljih mestnega značaja,  ki  niso  razvrščene med magistralne,  regionalne in lokalne ceste, Ki so v pristojnosti občine,
-  predpišejo pogoje in način rabe komunalnih objektov in naprav skupne rabe (komunalni red) in obveznost uporabe in plačila komunalnih storitev,
-  dajejo soglasje k merilom o prednostnem zadovoljevanju potreb po komunalnih storitvah v primerih, kadar zaradi objektiv-nih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potrebe,
-  določajo poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč,
-  izvršujejo vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo občine v organizaciji združenega dela, ki opravljajo komunalne dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena.
6.  na področju gospodarjenja s stavbnimi zemljišči
-  ustanovijo   Sklad   stavbnih   zemljišč,   potrjujejo   njegov
finančni načrt in zaključni račun ter sprejemajo poročilo uprav-nega odbora o delu in opravljenih nalogah sklada,
-  usklajujejo skupne interese občin, določajo višino in način zajemanja povečane vrednosti  stavbnega zemljišča in druge oblike mestne rente, zagotavljajo vodenje vseh potrebnih evidenc za ta namen ter namenjajo sredstva iz tega vira za pridobivanje, pripravo, opremljanje zemljišč po načinu obračunsktga območja • in za druge potrebe mestne infrastrukture,
-  predpišejo način, pogojein postopek oddaje stavbnega zem-Ijišča,
-  določajo merila in način uporabe sredstev za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč,
-  določajo višinonadomestilazauporabostavbnegazemljišča in oprostitve plačevanja tega nadomestila.
7.  na področju vodnega gospodarstva
-  sprejemajo predpise in ukrepe s področja vodnega gospo-darstva, ki so v pristojnosti občine,
-  izvršujejo vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo občine do organizacij združenega dela, ki opravljajo vodnogospodarske dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena.
8.  na področju stanovanjskega gospodarstva
-  določajo najvišje najemnine poslovnih prostorov,
-  sprejemajo predpise o podnajemniških razmerjih in določajo najvišje podstanarine,
-  določajo enotna merila pri vzdrževanju stanovanjskih hiš in stanovanj,
-  usklajujejo programe prenove stanovanjskih hiš,                 ,
-  določajo hišni red,
-  predpisujejo minimalne pogoje bivanja,
-  določajo poprečno gradbeno ceno in korist za razlaščeno stavbno zemljišče,
-  izvršujejo vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo občine do organizacij združenega dela, ki opravljajo stanovanjske dejavno-sti ali zadeve posebnega družbenega pomena.
9.  na področju cestnega gospodarstva, prometa in zvez
-  sprejemajo ukrepe za skladen potek in razvoj vseh vrst osebnega, javnega potniškega in dostavnega tovornega prometa,
-  predpisujejo prometno ureditev v mestu,
-  dajejo soglasje k prostorskim izvedbenim načrtom jn teh-nični dokumentaciji glede usklajenosti z načrtovanim razvojem prometa,
-  dajejo dovoljenja o začasnih prometnih ureditvah,
-  odločajo o drugih upravnih zadevah s področja prometa,
-  spremljajo problematiko na področju varnosti cestnega pro-meta v zvezi s preventivo in vzgojo ter sprejemajo ukrepe za večjo varnost v cestnem prometu,
-  določajo tehnične elemente za izgradnjo in modernizacijo javnih prometnih površin, objektov, opreme in naprav,
-  izvršujejo vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo občine do organizacij združenega dela, ki opravljajo prometne dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena na področju cestnega gospodarstva, prometa in zvez.
10.  na področju kmetijstva, gozdarstva in preskrbe
-  vzpodbujajo družbeno dogovarjanje in samoupravno spora-zumevanje, ki se nanaša na pospeševanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva ter preskrbe in družbene prehrane,
-  sprejemajo ukrepe in predpise, ki se nanašajo na interven-cije v kmetijstvu in porabi hrane ter usklajujejo in usmerjajo dejavnosti ptorebne za stabilno dolgoročno preskrbo,
-  sprejemajo predpise in ukrepe s področja oblikovanja in vzdrževanja skupnih blagovnih rezerv občin.
11.  na področju turizma
-  sprejemajo skupni in splošni program turistične ponudbe občin in mesta,
-  predpisujejo in določajo turistično takso za začasno bivanje.
12. na področju davčne politike in splošne porabe
-  sprejemajo dogovore o oblikovanju, usklajevanju in izvaja-nju davčne politike,
-  sprejemajo dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe na podlagi skupne bilance teh sredstev,
13. na področju družbenega informacijskega sistema delovnih Ijudi in občanov
-  spremljajo, usklajujejo in usmerjajo delovanje informacij-
skih sistemov v mestu,
—  organizirajo informacijske službe v mestu ter zagotavljajo pogoje za njihovo delovanje,
—  izvršujejo vse pravice in dolžnosti občin do informacijskih služb, ki so skupnega pomena za mesto,
14.  na področju družbenih dejavnosti
—  skrbijo   za   uresničevanje   skladnega   razvoja   družbenih dejavnosti, ga usklajujejo s potrebami, s cilji in smermi razvoja družbe in možnostmi gospodarstva v odnosih in po načelih svobodne menjave dela, izenačujejo pogoje za razvoj družbe-nega standarda za območje mesta in v skladu s tem odločajo o oblikah in ravneh samoupravnega interesnega organiziranja v mestu,
—  določajo razporeditev, začetek in konec delovnega časa na področju družbenih dejavnosti v skladu z zakonom.
a) na področju vzgoje in izobraževanja
—  ustanavljajo vzgojno izobraževalne organizacije srednjega usmerjenega izobraževanja in domove za učence, organizacije za intferesno izobraževanje mladih, organizacije za svetovalno delo za mladino in starše, posebne izobraževalne in vzgojne organiza-cije za moteno mladino ter organizacije za izobraževanje ob delu in iz dela ter spremljajo in uskljajujejo njihovo delo in razvoj v skladu s potrebami,
—  soodločajo pri ustanavljanju in zagotavljanju pogojev za delovanje vzgojnoizobraževalnih organizacij višjega in visokega izobraževanja ter domov za študente,
—  razvijajo sodelovanje z Univerzo Edvard Kardelj v Ljubljani,
—  soodločajo pri razporejanju izobraževalnih programov;
b) na področju kulture ter varstva naravne in kulturne dediščine
—  ustanavljajo organizacije združenega dela s področja kul-ture in strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine ter spremljajo njihovo delo,
—  določajo kultume in zgodovinske spomenike ter naravne znamenitosti oz. dele naravne in kulturne dediščine, ki so skup-nega pomena za mesto ter sprejemajo ukrepe za njihovo varova-nje in predstavitev;
c) na področju raziskovalne dejavnosti
—  sprejemajo  ukrepe  in  usmeritve za spodbujanje znan-stveno-raziskovalnega dela in inventivne dejavnosti ter uporabo znanstvenih dosežkov v združenem delu,
—  ustanavljajo   ali   spodbujajo   ustanavljanje   raziskovalnih organizacij oz. enot ter organizacij za razvoj tehnične kulture za tehniško izobraževanje občanov,
—  razvijajo sodelovanje z Univerzo Edvard Kardelj v Ljubljani in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti;
d) na področju zdravstva
—  obravnavajo in sprejemajo ukrepe za preprečevanje in zati-ranje nalezljivih bolezni ter ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja in življenjskih razmer,
—  sodelujejo pri obravnavi temeljnih vprašanj delovanja in razvoja zdravstvenih dejavnosti v mestu;
e)  na področju socialnega varstva
—  določajo skupna izhodišča uresničevanja politike družbene vzgoje in varstva otrok, socialnega skrbstva, skrbi za starejše občane, zaposlovanja, stanovanjskega gospodarstva in se spora-zumevajo ter dogovarjajo za uresničitev skupnih programov in nalog;
f) na področju telesne kulture
—  ustanavljajo in spremljajo delovanje organizacij s področja telesne kulture za zadovoljevanje skupnih telesnokulturnih in športnih potreb v mestu;
15.  na področju kadrovske politike
—  dajejo pobude za sklepanje družbenih dogovorov in samou-pravnih sporazumov, s katerimi delovni Ijudje in občani oprede-lijo skupne naloge in enotne cilje na področju kadrovske politike in se udeležujejo družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na tem področju in spremljajo njihovo uresniče-vanje,
—  dajejo pobude, predloge in priporočila za načrtovanja na področju kadrovske politike, izobraževanje, izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov;
16.  na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite
—  spremljajo in ocenjujejo varnostne in vojnopolitične raz-mere v mestu in o tem sprejemajo odločitve,
6
-  usklajujejo   obrambne   in   varnostne   priprave   mesta  z obrambnimi in varnostnimi pripravami Ijubljanskih občin, sosed-njih pokrajin, s širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi in oboro-ženimi silami,
-  določajo načrt organiziranja in razvoja civilne zaščite mesta ter ustanavljajo mestni štab za civilno zaščito,
-  sprejemajo   načrt   organiziranja   in   razvoja   teritorialne obrambe v mestu,
-  spremljajo in usklajujejo izvajanje ukrepov in nalog civilne zaščite, ki so skupnega pomena za mesto,
-  organizirajo sistem za opazovanje in obveščanje,
-  organizirajo usposabljanje mladine, ki ne obiskuje šol sred-njega usmerjenega izobraževanja za obrambo in zaščito,
-  ustanovijo enoto za upravne zveze mesta,
-  sprejemajo in izvajajo predpise s področja gradnje, vzdrže-vanja ter uporabe zaklonlšč in določajo višino in način plačeva-nja prispevka za zaklonišča,
-  opravljajo upravne zadeve v zvezi z vojaško in materialno obveznostjo delovnih Ijudi in občanov, materialno obveznostjo organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev in dolžnostjo delovnih Ijudi in občanov za delovanje v civilni zaščiti,
-  opravljajo  strokovni  nadzor  nad  izvajanjem  predpisov s področja splošne Ijudske obrambe v organih, organizacijah in skupnostih, ki so skupnega pomena za splošno Ijudsko obrambo mesta,
-  skrbijo za usklajeno in dogovorjeno financiranje obrambnih priprav skupnega pomena;
17.  na področju notranjih zadev
-  izvajajo vse upravne zadeve s področja notranjih zadev, ki so po zakonu v pristojnosti občine,
-  organizirajo v skladu z zakonom in posebnim predpisom opravljanje vozniških izpitov za vse oz. za določene kategorije motornih vozil,
-  dajejo mnenje k imenovanju načelnika uprave za notranje zadeve Ljubljana mesto;
18.  na področju varstva pred požarom
-  spremljajo stanje na področju varstva pred požarom ter sprejemajo usmeritve za izvajanje varstva pred požarom,
-  sprejemajo posebne ukrepe za varstvo naravnega in člove-kovega bivalnega okolja pred požarom;                     *
19.  na področju temeljnih pravosodnih organov
-  usklajujejo zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za nji-hovo delovanje,
-  volijo in imenujejo ter razrešujejo sodnike in druge funkci-onarje temeljnih pravosodnih organov,
-  dajejo soglasje k aktom o sistemizaciji, ki so v pristojnosti občine in določitvi vodje enote;
20.  na področju družbenega pravobranilca samoupravljanja
-  usklajujejo zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za nje-govo delovanje,
-  volijo, imenujejo in razrešujejo družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike ter druge funkcionarje,
-  dajejo soglasje oz. sprejemajo akte o sistemizaciji, ki so v pristojnosti občin,
21.  Mesto ima samostojna organa: Mestno javno pravobranil-stvo in Organ za postopek o prekrških, glede katerih izvaja vse pravice in dolžnosti občin;
22.  na področju inšpekcijskih zadev
-  izvajajo vse pravice in dolžnosti občin, ki jih imajo po zakonu in drugih predpisih glede inšpekcijskih služb na področjih: sani-tarne, tržne, komunalne, kmetijske, gozdarske, veterinarske, lov-ske, ribiške, gradbene, vodnogospodarske, elektroenergetske in urbanistične inšpekcije, inšpekcije za cestni promet, za javne ceste, za delo, inšpekcije parnih kotlov, inšpekcijski nadzor iz pristojnosti uprav za družbene prihodke in iz varstva pred po-žarom,
-  inšpekcijske službe so dolžne pri svojem delu upoštevati politiko, sklepe, usmeritve in priporočila, ki so jih sprejele skupš-čine občin in mesta;
23.  na področju geodetskih zadev
-  izvajajo vse pristojnosti, ki jih ima občina po zakonu in drugih predpisih iz področja geodetskih zadev;
24.  na področju medobčinske in mednarodne dejavnosti
- opravljajo medobčinske, medmestne in mednarodne dejav-nosti, ki so pomembne za vse občine.
8. člen
Na podlagi dogovora med občinami se mestu lahko poverijo tudi druge zadeve iz pristojnosti občine.
IV. URESNIČEVANJE SKUPNIH INTERESOV, PRAVIC IN DOLŽNOSTI DELOVNIH LJUDIIN OBČANOVVOBČINI
9.  člen
Delovni Ijudje in občani uresničujejo skupne interese, pravice in dolžnosti v občini, organizirani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in drugih oblikah samoupravnega združevanja, družbenopolitičnih organizacijah, drugih družbenih organizacijah in društvih.
Delovni Ijudje in občani uresničujejo oblast in opravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja v tepieljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, samoupravnih interes-nih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skup-nostih po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skup-nosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovar-janjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopoli-tičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščini občine.
A. ORGANIZIRANOST DELOVNIH UUDI IN OBČANOV PRI URESNIČEVANJU SKUPNIH INTERESOV, PRAVIC IN DOLŽNO-STI V OBČINI
1. Temeljne in druge organizacije združenega dela
10. člen
Deiavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela) na podlagi dela z družbenimi sredstvi uresničujejo svoje družbenoekonom-ske in druge samoupravne pravice, razvijajo materialno osnovo svojega in celotnega združenega dela in uresničujejo svoje inte-rese z osebnimi izjavljanjem, z delegatskim odločanjem v organih upravljanja organizacij združenega dela, v katere so združeni s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. Kot nosilci delegatskega odločanja sodelujejo pri odločanju in reševanju skupnih vprašanj v organih samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti občin, mesta in širših družbenopolitičnih skupnosti.
11.člen
Delavci v organizacijah združenega dela imajo pravico in dolž-nost planiranju družbeni in materialni razvoj svojih organizacij. S planiranjem usklajujejo odnose v družbeni reprodukciji, zlasti pa odnose pri pridobivanju dohodka, razpolaganju z dohodkom in uporabi sredstev ter določajo pogoje za razvoj materialne osnove dela ter za zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb.
12. člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, morajo takšno dejav-nost oz. zadeve opravljati pod pogoji in na takšen način, da zagotavljajo uresničevanje posebnega družbenega interesa.
Uresničevanje posebnega družbenega interesa zagotavljajo delovni Ijudje in občani s samoupravnimi sporazumi in družbe-nimi dogovori s soodločanjem v organizacijah združenega dela ali s predpisi oz. ukrepi skupščine občine ter njenih organov.
2. Krajevne skupnosti
13. člen
Oelovni Ijudje in občani, ki živijo ali delajo v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih, imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb ustano-vijo krajevno skupnost kot temeljno samoupravno skupnost.
Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter oprav-Ijanje nalog, se delovni Ijudje in občani organizirani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnmi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresi-rane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni Ijudje in občani, združeni v družbenopoli-tičnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni Ijudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti sode-lujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupno-stih.
14. člen
V  krajevnih skupnostih delovni Ijudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o opravljanju nalog ter o  solidarnem  zadovoljevanju   skupnih   potreb  na   naslednjih področjih: medsebojni odnosi v naselju, urejanje naselij in dru-gega prostora ter prebivanje, upravljanje stanovanj, otroško var-stvo in socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, vzgoja n izobraže-vanje,   raziskovanje,   prosveta   in   kultura,   javno   obveščanje, telesna kultura ter rekreacija, komunalne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter družin in gospo-dinjstev, varstvo interesov potrošnikov in uporabnikov, splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita, varstvo človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, upravljanje stvari v družbeni lastnini ter druga področja skupnega življenja in dela in sprejemajo programe in plane razvoja teh skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za opravljanje posameznih skupnih nalog.
15. člen
Delovni Ijudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, se lahko združijo z drugo krajevno skupnostjo, se odločijo za raz-družitev večje krajevne skupnosti v dve ali več novih krajevnih skupnosti ali se odločijo o izdvojitvi dela krajevne skupnosti in priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, če so dani pogoji za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
16. člen
Pobudo za ustanovitev, združitev, razdružitev krajevne skupno-sti, izdvojitev in priključitev dela krajevne skupnosti lahko dajo:
-  zbor delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti ali nje-nem delu,
-  skupščina krajevne skupnosti ali njen svet,
-  krajevna organizacija SZDL ali druga družbenopolitična organizacija v krajevni skupnosti,
-  zbor delavcev organizacije združenega dela, ki deluje v kra-jevni skupnosti.
17. člerr
O pobudi za ustanovitev, združitev, razdružitev krajevne skup-nosti ter izdvojitev dela krajevne skupnosti in priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, krajevna konfe-renca SZDL na prizadetih območjih organizira javno razpravo, ki traja dva meseca.
V javni razpravi se mora zlasti ugotoviti, ali so podane možnosti za predlagane statusne spremembe glede na obstoj skupnih potreb oz. interesov na ekonomskem, prostorskem, socialnem in drugih področjih ter na obstoj možnosti za njihovo učinkovitejše zadovoljevanje z aktivnostjo prebivalcev.
Če se v javni razpravi ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prejš-njega odstavka, razpišejo pristojni organi krajevne skupnosti, kjer se nameravajo opraviti statusne spremembe, referendum, na katerem odločajo delovni Ijudje in občani z območja vsake kra-jevne skupnosti, kjen naj bi se opravile spremembe.
Aktivnosti za konstituiranje novih krajevnih skupnosti vodi občinska konferenca SZDL.
18. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut. Statut krajevne skupnosti sprejme po opravljeni javni razpravi, ki jo organizira občinska konferenca SZDL, skupščina krajevne skupnosti.
7
19.  člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori na podlagi programa in plarja razvoja krajevne skupno-sti ter v skladu s statutom te skupnosti oz. občine, združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ali pridobivajo na drug način:
-  z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij zdru-ženega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organiza-cije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te kra-jevne skupnosti,
-  s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, progra-mov in planov samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb prebivalcev, delovnih Ijudi in občanov krajevne skupnosti,
-  z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti, občine in mesta,
-  z dopolnilnimi sredstvi iz*proračuna občine,
-  s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev v krajevnih skupnosti,
-  z drugimi sredstvi.
3. Samoupravne interesne skupnosti
20.  člen
Samoupravne interesne skupnosti delovni Ijudje in občani ustanavljajo neposredno ali preko svojih samoupravnih organiza-cij in skupnosti, da bt zadovoljevaii svoje osebne, in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na področju družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena.
21.  člen
Delovni Ijudje in občani ustanavljajo samoupravno interesno skupnost za območje občine, za območje več občin ali na pod-lagi drugih svojih skupnih interesov druge oblike samouprav-nega interesnega združevanja. V samoupravnih interesnih skup-nostih se sporazumevajo o združitvi v širše samoupravne inte-resne skupnosti ali o ustanovitvi zveze ali drugega združenja interesnih skupnosti.
V mestne samoupravne interesne skupnosti se združujejo samoupravne interesne skupnosti, ustanovljene za območje občine zaradi zadovc-jevanja tistih potreb in interesov, ki so skupnega pomena za delovne Ijudi in občane v mestu.
22.  člen
Pravice in dolžnosti občine do samoupravnih interesnih skup-nosti, organiziranih za območje občine opravljajo organi občine.
Pravice in dolžnosti do samoupravnih interesnih skupnosti, organiziranih za območje vseh Ijubljanskih občin, do mestnih samoupravnih interesnih skupnosti in do samoupravnih interes-nih skupnosti, organiziranih za območje, ki je širše od območja Ijubljanskih občin, opravljajo organi mesta.
23.  člen
Samoupravne interesne skupnosti sodelujejo z organi občine zlasti pri programiranju razvoja svojih dejavnosti v občini, pri usklajevanju teh programov s predvidenim gospodarskim in družbenim razvojem občine pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri usklajevanju svojih planskih aktov s planskimi akti občine in pri drugih zadevah skupnega pomena.
Organi samoupravnih interesnih skupnosti dajejo skupščini občine in njenim organom na njihovo zahtevo ali na svojo pobudo poročila in podatke in jih obveščajo o stanju na svojem področju.
24.  člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, social-
8
nega varstva in zdravstva, odločajo enakopravno z zbori skupš-čine občine, kadar skupščina občine odloča o vprašanjih iz njihovega področja.
Kadar skupščina občine obravnava in sprejema splošne akte iz področja dejavnosti, o katerih skupščine samoupravnih interes-nih skupnosti ne odločajo enakopravno z zbori skupščine občine, mora skupščine občine tem skupnostim omogočiti, da dajo svoja stališča, predloge in mnenja.
25.  člen
Če samoupravna interesna skupnost ki opravlja določene dejavnosti oz. zadeve posebnegadružbenega pomena, ne odloča o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina občine pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
4. Družbenopolitične organizacije, druge družbene organiza-cije in društva
26.  člen
Delovni Ijudje in občani občine se svobodno združujejo v družbenopolitične in druge družbenopolitične organizacije in društva kot sestavni del socialističnega samoupravnega sistema.
27.  člen
Družbenopolitične organizacije občine so na čelu z Zvezo komunistov kot glavnim pobudnikom in nosilcem politične dejav-nosti za varstvo in razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, oblika svobodnega politič-nega organiziranja delovnih Ijudi in občanov na razrednih sociali-stičnih temeljih. V teh organizacijah dajejo delovni Ijudje in občani politične pobude, jih usklajujejo ter sprejemajo usmeritve za razvoj družbenoekonomskih in drugih socialističnih samou-pravnih odnosov v občini ter spremljajo in nadzorujejo njihovo uresničevanje, usmerjajo razvoj družbenega sistema informira-nja, zagotavljajo družbeno vlogo sredstev javnega obveščanja ter skrbijo za pravočasno in resnično obveščenost delovnih Ijudi in občanov.
28.  člen
V  Socialistični zvezi delovnega Ijudstva uresničujejo delavci, delovni Ijudje in občani v občini, Zveza komunistov, Zveza zdru-ženj borcev NOV, Zveza socialistične mladine, druge družbene organizacije, društva in vse organizirane socialistične sile poli-tično in akcijsko enotnost pri usmerjanju družbenega razvoja na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi.
V  sindikatu kot najširši organizaciji delavskega razreda se delavci zavzemajo za svoj ustavni družbenoekonomski položaj in vlogo, za uresničevanje socialističnih smoupravnih odnosov, za uresničevanje interesov ter samoupravnih in drugih pravic delav-cev in za urejanje vprašanj, ki se nanašajo na družbeni in materi-alni položaj delavskega razreda.
V  Zvezi socialistične mladine se mladi Ijudje dogovarjajo o dejavnem vključevanju in o usmerjanju tega vključevanja v druž-benopolitično in samoupravno življenje občine, o sodelovanju pri sprejemanju družbenih odločitevter o urejanju tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo gospodarski, socialni In samoupravni polo-žaj mladine.
V Zvezi združenj borcev NOV se njeni člani na podlagi svojih revolucionarnih izkušenj tvorno vključujejo v vsa družbena doga-janja, še posebej na področju splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite. Obenem si prizadevajo za reševanje socialnih in zdravstvenih vprašanj udeležencev narodnoosvobodilne vojne in invalidov.
29.  člen
Delovni Ijudje in občani se zaradi uresničevanja svojih intere-sov in potreb združujejo v družbenih organizacijah in društvih v skladu z njihovimi statuti in programi ter sodelujejo pri oblikova-nju, sprejemanju in uresničevanju programa Socialistične zveze ter njenih usmeritev, stališč in dogovorov.
5. Druge oblike samoupravnega združevanja
30. člen
Kmetje in drugi delovni Ijudje, ki opravljajo dejavnost z oseb-nim delom, z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in združu-jejo svoje delo in sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja ali se neposredno ali po zadrugah v proizvodnji ali prometu povezujejo z organizacijo združenega dela in z njo trajneje sode-lujejo, imajo na podlagi svojega dela enak družbenoekonomski položaj in enake pravice, obveznosti in odgovornosti, kot delavci v organizacijah združenega dela, odvisno od stopnje združenosti dela in sredstev ter od svojega prispevka k ustvarjanju in večanju dohodka. Kmetje in drugi delovni Ijudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbeno-ekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.
Delovni Ijudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic cpravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.
B. URESNIČEVANJE OBLASTI IN UPRAVLJANJE DRUGIH DRUŽBENIH ZADEV
1. Samoupravno odločanje z osebnim izjavljanjem ter po dele-gatih upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samou-pravnih organizacijah in skupnostih
31.člen
Delovni Ijudje in občani uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve s samoupravnim odločanjem na zborih, z refe-rendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja in po delega-tih v organih upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samo-upravnih organizacijah in skupnostih.
a) Referendum na območju občine
32.  člen
Skupščina občine lahko razpiše referendum, da se delavci, delovni Ijudje in občani vnaprej izjavijo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da potrdijo že sprejeti odlok ali drugi akt skupščine občine.
33.  člen
Skupščina občine mora razpisati referendum za sprejem odlo-čitve o uvedbi samoprispevka, o sprejemu odloka o razpisu javnega posojila in v drugih primerih, določenih z zakonom.
Razen v primerih iz prejšnjega odstavka mora skupščina občine razpisati referendum, kadar to zahteva posamezni zbor skupščine občine iz svojega delovnega področja, najmanj tretjina krajevnih skupnosti na območju občine, najmanj tretjina organi-zacij združenega dela z območja občine, občinska konferenca SZDL ali občinski svet Zveze sindikatov.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje kaj naj bo predmet referen-duma. Skupščina občine mora razpisati referendum najpozneje v 60 dneh od prejema zahteve za razpis referenduma.
34.  člen
Skupščina občine tihko razpiše referendum na predlog druž-benopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, organi-zacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupno-sti za območje občine, zborov delavcev ter zborov delovnih Ijudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora skupščina občina odločitvi v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpise ali zavrniti predlog za razpis. O svoji odločitvi mora skupščina občine obvestiti predlagatelja.
35.  člen
Za izvedbo referenduma na območju občine je pristojna občin-ska volilna komisija. b) Javna razprava na območju občine
36.  člen
V javni razpravi delovni Ijudje in občani razpravljajo o vpraša-njih, ki so pomembna za družbenoekonomski in družbenopoli-tični razvoj občine.
V  javni razpravi sodelujejo delavci združeni v organizacijah združenega dela, delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih, samoupravnih  interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in drugih oblikah samoupravnega združeVanja, družbenopolitičnih organizacijah ter drugih družbe-nih organizacijah in društvih ter delavci, delovni Ijudje in občani kot posamezniki.
Delovni Ijudje in občani razpravljajo o vprašanjih, ki so v javni obravnavi na zborih delavcev ter delovnih Ijudi in občanov, ki se lahko sklicujejo po interesnih področjih.
Javno razpravo vodi občinska konferenca SZDL.
37.  člen
Skupščina občine mora dati pred sprejemom v javno razpravo osnutke:
-  statuta občine ter njegovih vsebinskih sprememb in dopol-nitev,
-  dolgoročnih in srednjeročnih planov občine,
-  razpisa javnega posojila in občinskega samoprispevka,
-  drugih predpisov oz. aktov, za katere to določa zakon,
-  drugih aktov, s katerimi se po tem statutu odloča z referen-dumom.
38.  člen
Organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dolžan:
-  osnutek akta ali gradiva javno objaviti oz. zagotoviti, da se delovni Ijudje in občani z njimi pravočasno seznanijo,
-  predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem,
-  določiti primeren rok za javno razpravo,
-  zagotoviti zbiranje vseh mnenj, stališč in predlogov iz javne razprave,
. — ob sprejemanju akta obravnavati mnenja, stališča in pred-loge iz javne razprave in se do njih opredeliti,
-  obvestiti udležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
2. Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
39.  člen
Z družbenim dogovarjanjem delavci, delovni Ijudje in občani zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbeno eko-nomskih in drugih odnosov, ki so širšega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
S samoupravnim sporazumevanjem se urejajo in usklajujejo družbenoekonomki odnosi in drugi samoupravni odnosi ter inte-resi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega poiožaja delavcev in drugih delovnih Ijudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Skupščina občine sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, kadar z njimi prevzema materialne obveznosti, izv-šrni svet pa takrat, kadar gre za izvaianje politike in za katere je pooblaščen po predpisih oz. ga poobiasti skupščina občine.
40.  člen
Skupščina občine spodbuja družbeno dogovarjanje in samou-pravno sporazumevanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oz. družbeno dogovarjanje.
Če v predpisanem roku nobena samoupravna organizacija ali skupnost ne da predloga za sklenitev samoupravnega spora-zuma, ga lahko da osnovna organizacija ZSS ali skupščina občine oziroma izvršni svet.
3. Odločanje po delegacijah in po delegatih v skupščini občine
41.  člen
Za neposredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgo-vornosti ter organizirano udeležbo pri opravljanju funkcije skupš-čine občine oblikujejo delovni Ijudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopo-litičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženfh sil SFRJ, lahko v skladu z zakonom oz. odlokom skupščine občine oblikujejo skupno delegacijo.
42.  člen
Dve ali več delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij oz. skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skup-nega delegata v zbor združenega dela.
43.  člen
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupno-sti v skladu s tem statutom in odlokom skupščine občine.
44.  člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih organi-zacij združenega dela oz. samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oz. družbenopolitičnih organiza-cij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in sploš-nimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
4. Nadzorstvo nad delom organov odgovornih skupščini
45.  člen
Delovni Ijudje in občani po delegacijah in delegatih v skupščini občine nadzorujejo delo izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, upravnih organizacij in strokovnih služb in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerjajo delo teh organov.
V. DRUŽBENO PLANIRANJE
46.  člen
Delavci, delovnih Ijudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da planirajo razvoj in samostojno sprejemajo plan svo-jih organizacij in skupnosti.
47.člen
Z družbenim planom občine se določijo skupni interesi, cilji in naloge gospodarskega in družbenega razvoja, ki se nanašajo zlastr.
-  na ustvarjanje in zagotavljanje pogojev za življenje in delo ter za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih, izobraževal-nih, zdravstvenih  in drugih skupnih potreb delovnih  Ijudi in občanov v občini,
-  na  usmerjanje  razvoja  komunalnih  dejavnosti,  drobnega gospodarstva, kmetijstva, stanovanjske graditve in drugih dejav-nosti, ki so neposrednega pomena za delovne Ijudi in občane v ofačini,
-  na  ustvarjanje  pogojev  za  povečanje zaposlovanosti   in izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih,
-  na prostorsko in urbanistično ureditev in izkoriščanje zem-Ijišča in dobrin v splošni rabi,
-  na varstvo in zboljšanje življenjskega okolja.
-  na Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Z družbenim planom občine se določijo tudi smernice in okviri za ukrepe ekonomske politike in druge ukrepe, ki jih občinski organi v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi, določenimi z ustavo in statutom, sprejemajo za zagotovitev pogojev za uresni-čevanje tega plana.
Družbeni plan občine vsebuje tudi temeljna razmerja v delitvi dohodka,  temeljne  odnose  na  področju  osebne,  skupne  in splošne porabe ter splošno bilanco sredstev in naravnih virov. 10
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih z družbe-nimi plani širših družbenopolitičnih skupnosti.
48.  člen
Z družbenim planom mesta Ljubljana uresničujejo delovni Iju-dje in občani tiste skupne interese v družbenem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in prostorskem razvoju, ki jih po statutu obične in mesta uresničujejo v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti.
49.  člen
Občine in mesto Ljubljana pripravijo in sprejmejo skupni dol-goročni plan občin in mesta s prostorskimi sestavinami.
Dolgoročni plan občine določa temeljne dolgoročne usmeri-"tve, ki obsegajo zlasti:
-  skupne interese in cilje, ki so pomembni za dolgoročni družbeni razvoj občine,
-  politiko demografskega razvoja in poselitve, ob upoštevanju naravnih in materialnih pogojev in možnosti,
-  skladnejši razvoj območja občine,
-  zasnovo prostorske organizacije dejavnosti, ki zajema zlasti soodvisnost in  razvoj naselij,  prometno omrežje, energetsko omrežje, omrežje za oskrbo s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda in druga pomembna omrežja,
-  zasnovo namenske rabe proštora,
-  varstvo in izboljšanje človekovega okolja,
-  način krepitve obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite.
Družbeni plan občine in mesta upošteva ugotovitve strokovnih podlag in obvez sestavine dolgoročnega plana SR Slovenije, ki se nanaša na območje mesta ter cilje, ki so jih skupščine občin in mesta sprejele v smernicah za pripravo dolgoročnega plana.
50.  člen
Odlok o pripravi družbenega plana občine sprejme skupščina občine.
V skladu z odlokom iz prejšnjega odstavka izvršni svet skupš-čine občine pripravi in sprejme program aktivnosti za pripravo in sp/ejetje družbenega plana občine, pripravi predlog smernice za pripravo plana ter osnutek in predlog družbenega plana občine.
51.  člen
Skupščina občine določi smernice za pripravo planov, v katerih opredeli izhodišča, skupne cilje, usmeritve in okvirne politike za naslednje plansko obdobje.
Na podlagi smernic za pripravo planov, pripravi izvršni svet, skupščine občine dogovor o temeljih srednjeročnega plana občine, če je potrebno, da se udeleženci posebej dogovorijo o svojih posameznih, konkretih obveznostih in nalogah, ki so nujne za uresničevanje temeljnih ciljev srednjeročnega plana.
52.  člen
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine v preteklem obdobju in ocene možnosti za njegovo uresničevanje v tekočem in naslednjem letu, mora izvršiti svet najkasneje v juniju takočega leta predložiti poročilo o uresničevanju plana ter oceno možnosti za razvoj v tekočem in naslednjem letu, s prediogi dodatnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje plana.
Na podlagi stališč, ki jih ob poročilu o uresničevanju družbe-nega plana občine sprejme skupščina občine, pripravi izvršni svet osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana občine v prihonjem letu, s predlogom ukrepov in ga predloži skupščini najpozneje do konca oktobra tekočega leta.
53.  člen
Upravni organi so v mejah pravic in dolžnosti občine dolžni spremljati pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje družbe-nega plana in drugih planskih dokumentov občine ter v okviru svojega delovnega področja sprejemati oziroma predlagati ukrepe za njihovo uresničevanje.
54.  člen
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja ter opravlja
zadeve, ki se nanašajo na izvajanje družbenega sistema planira-nja v občini, za družbeni plan in druge planske dokumente občine, na spremljanje tekoče razvojne politike občine v letnih planskih aktih in na njihovo izvrševanje ter na sodelovanje občine z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi pri pripravi in uresni-čevanju skupnih planskih aktov in razvojne politike. Strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe občine lahko opravlja tudi strokovna organizacija za družbeno planiranje.
VI. OBLIKOVANJE IN RAZPOREJANJE SREDSTEV ZA SPLOŠNE DRUŽBENE POTREBE
55.  člen
Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini, ki se financirajo iz proračuna občine, prispevajo organizacije združenega dela, delovni Ijudje in občani s plačevanjem davkov, taks in drugih davščin, ki jih določa zakon.
56.  člen
Pri določanju obveznosti organizacij združenega dela, delov-nih Ijudi in občanov za financiranje splošnih družbenih potreb se izhaja iz načela, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večje dohodke.
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega raz-voja občine usklajujejo delavci, delovni Ijudje in občani obvezno-sti v občini z obveznostmi v mestu in širših družbenopolitičnih skupnostih.
57.  člen
Za izvrševanje pravic in dolžnosti mesta se združujejo sredstva na območju mesta.
Sredstva za splošne družbene potrebe občin in mesta se obli-kujejo in razporejajo v okviru skupne bilance sredstev po merilih, temelječih na enotnih kazalcih družbenoekonomskega položaja občine, z dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu.
58.  člen
Občina izkazuje svoje prihodke in njihovo razporeditev v prora-čunu občine.
Razporejanje sredstev, ki se zagotavljajo za financiranje delo-vanja občinskih upravnih organov ter za zadovoljevanje drugih splošnih družbenih potreb mora biti usklajeno s predvidenimi potrebami glede na naravo, vrsto in zahtevnost del in nalog, ki so določena na podlagi ustave, zakona in drugih predpisov in so opredeljene z delovnimi programi ter s predvidenimi prihodki občine.
Proračun in zaključni račun proračuna občine sprejema skupš-čina občine.
59.  člen
Skupščina občine lahko za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini razpiše javno posojilo.
Odlok o razpisu javnega posojila določa namen posojila, nje-govo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko delavci, delovni Ijudje in občani, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti.
VII.SKUPŠČINAOBČINE
60.  člen
Skupščina občine je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Skupščina občine izvršuje svoje pravice in dolžnosti na po "->gi in v okviru ustave, zakonov ter tega statuta.
1. Pristojnosti skupščine občine
61.  člen
Delovni Ijudje in občani v skupščini občine na področju gospo-darskega, družbenega in prostorskega razvoja:
- sprejemajo družbeni plan občine in dtolgoročne planske akte občine,
- spreoiljajo uresničevanje družbenega plana občine ter spre-jemajo uktrezne ukrepe za uresničevanje srednjeročnih in dolgo-ročnih planov in letnih programov nosilcev gospodarskega raz-voja v občini,
-  spodbujajo samoupravno sporazumevanje in sodelujejo pri družbenem dogovarjanju ter sprejemajo akt na podlagi katerega so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje,
-   spodbujajo   razvoj   drobnega  gospodarstva  s  posebnim poudarkcjm na osebnem delu.
62.  člen
Delovnl Ijudje in občani v skupščini občine na področju poslo-vanja organizacij združenega dela:
- obraVnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena za organiza-cije združenega dela v občini ter usklajujejo njihove odnose in interese,
-  določajo dejavnosti in zadeve posebnega družbenega po-mena,
-   dajejo  soglasja  k  posameznim  samoupravnim  splošnim aktom in posamičnim aktom organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti in zadeve posebnega družbenega pomena skladno z zakonom in odlokom skupščine občine,
- odločajo o začasnih ukrepih zoper organizacijo združenega dela,
- določajo osebne dohodke organizacijam združenega dela, ki poslujejo z izgubo.
63.  člen
Delovni Ijudje in občani v skupščini občine na področju druž-benih dejavnosti:
- odločajo o politiki razvoja na vseh področjih družbenih dejav-nosti v občini, jo usklajujejo s potrebami, cilji in smermi razvoja občine ter zagotavljajo izenačevaje pogojev za razvoj družbenih dejavnosti v občini in z drugimi Ijubljanskimi občinami v mestu in spremljajd uresničevanje sprejete politike,
-  sodelujejo in odločajo o oblikah in ravneh samoupravnega interesnega organiziranja v občini, mestu in širši družbenopoli-tični skupnosti,
-  odločajo o izločitvi dela dohodka za skupne potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe,
- sprejemajo odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravnih interesnih skupnosti, če samoupravne interesne skupnosti o takih vprašanjih same ne odločijo,
-  določaio dejavnosti in zadeve posebnega družbenega po-mena,
-   dajejo  soglasja  k  posameznim  samoupravnim  splošnim aktom in posamičnim aktom samoupravnih interesnih skupnosti,
-  sprejemajo začasne ukrepe zoper samoupravne interesne skupnosti skladno z zakonom ter
-  na področju vzgoje in izobraževanja: ustanavljajo vzgojno izobraževalne organizacije osnovnega izobraževanja, usklajujejo njihovo delo in razvoj v skladu s potrebami,
- na področju kulture in varstva naravne in kulturne dediščine: določajo kulturne in zgodovinske spomenike ter naravne zname-nitosti ozirpma dele naravne in kulturne dediščine občinskega pomena ter sprejemajo ukrepe za njihovo varovanje in predsta-vitev,
-  na področju raziskovalne dejavnosti: sprejemajo ukrepe in usmeritve za spodbujanje znanstveno-raziskovalnega dela in ino-vacijske dejavnosti ter uporabo znanstvenih dosežkov v združe-nem delu,
-  na področju zdravstva:
obravnavajo in sprejemajo, sodelujejo pri obravnavi temeljnih vprašanj delovanja in razvoja zdravstvenih dejavnosti v občini,
-  na področju socialnega varstva:
skrbijo za uresničevanje izhodišč politike družbene vzgoje in varstva otrok, socialnega skrbstva za starejše občane, zaposlova-nja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, stanovanjskega gospodarstva, za varstvo borcev NOV, borcev španske revoluci-onarne vojne, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne, borc«v za severno mejo, slovenskih vojnih dobrovoljcev, družinskih eia-
41
nov, oseb v obvezni vojaški službi, ustanavljanje organizacij s področja otroškega varstva ter socialnega skrbstva,
-  na področju telesne kulture:
ustanavljajo in spremljajo delovanje organizacij s področja telesne kulture za zadovoljevanje skupnih telesnbkulturnih in športnih potreb v občini.
64.  člen
Delovni Ijudje in občani v skupščini občine na področju pro-storskega urejanja:
-  določajo politiko gospodarjenja s prostorom, prostorskega in urbanističnega planiranja,
-  odločajo o posegih v prostor,
-  odločajo o uporabi in vzdrževanju javnih poti, s katerimi ne gospodarijo   organizacije   združenega   dela   in   niso   njihovo osnovno sredstvo, in drugih razmerjih v zvezi z njimi ter o pravi-cah in dolžnostih krajevnih skupnosti pri gospodarjenju z njimi,
-  sprejemajo prostorske izvedbene akte,
65.  člen
Na področju varstva in izboljšanja človekovega okolja delovni Ijudje in občani v skupščini občine:
-  skrbijo za varovanje naravnega in ustvarjalnega človekovega okolja,
-  pri planiranju, urbanističnem načrtovanju in pripravi prostor-skih izvedbenih aktov, zagotavljajo uporabo znanstvenih dognanj na področju varstva in izboljšanja človekovega okolja,
-  odločajo o razmestitvi in organizaciji dejavnosti v prostoru in posegih v prostor.
66.  člen
Delovni Ijudje in občani v skupščini občine na področju komu-nalnlh dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez, cestnega gospodarstva in drugih sorodnih dejavnosti mate-rialne proizvodnje posebnega družbenega pomena s tega po-dročja:
-  odločajo o politiki razvoja na teh področjih v občini na podlagi usklajevanja z ostalimi Ijubljanskimi občinami v mestu,
-  zagotavljajo medsebojno povezovanje teh dejavnosti ter usklajujejo njihov razvoj in razvoj drugih dejavnosti ter zagotav-Ijajo   izenačevanje  standarda  delovnih   Ijudi   in   občanov   na območju občine z ostalimi Ijubljanskimi občinami,
-  sodelujejo in odločajo o oblikah in ravneh samoupravnega interesnega organiziranja v občini, mestu in širši družbenopoli-tični skupnosti,
-  odločajo o izločitvi dela dohodka za te potrebe ter o njiho-vem namenu in obsegu.
67.  člen
Defovni Ijudje in občani v skupščini občine na področju kmetij-stva in gozdarstva:
-  skrbijo za varstvo, urejanje in vzdrževanje kmetijskih zem-Ijišč in gozdov,
-  sodelujejo pri družbenem dogovarjanju in samoupravnem povezovanju družbenih in zasebnih proizvajalcev v kmetijstvu in gozdarstvu,
-  skrbijo za razvoj in krepitev družbenoekonomskega položaja kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva, lovstva in ribištva,
-  sprejemajo ukrepe in predpise, ki se nanašajo na urejanje in vzdrževanje kmetijskih zemljišč in gozdov, razvoj lovstva in ribi-štva ter varstvo živali in rastlin pred kužnimi boleznimi in škod-Ijivci.
68.  člen
Na področju davčne politike in splošne porabe delovni Ijudje in občani v skupščini občine:
-  sprejemajo akte o oblikovanju, usklajevanju in izvajanju davčne politike,
-  sprejemajo dogovore o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe na podlagi skupne bilance teh sredstev,
-  sprejemajo proračun občine in potrjujejo zaključni račun o izvršitvi proračuna občine in zaključnega računa davkov in pri-spevkov.
69.  člen
Na področju družbenega sistema informiranja delovni Ijudje in občani v skupščini občine spremljajo, usklajujejo in usmerjajo delovanje informacijskih sistemov v občini.
12
70. člen
Delovni  Ijudje  in  občani  v skupščini  občine  na  področju kadrovske politike:
-  spremljajo izvajanje načrtovanih potreb razvoja izobraževa-nja ter stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov,
-  dajejo pobude za sklepanje družbenih dogovorov in samou-pravnih sporazumov, s katerimi delovni Ijudje in občani oprede-Ijujejo skupne naloge in enotne cilje na področju kadrovske politike in se udeležujejo družbenega dogovarjanja in samou-pravnega sporazumevanja na tem področju,
-  zagotavljajo demokratičnost vseh kadrovskih postopkov.
71.člen
Delovni Ijudje in občani na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v skupščini:
-  določajo politiko in obravnavajo ter odločajo o vprašanjih, ki so splošnega pomena za  razvoj  in  krepitev splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite na območju občine.
72.  člen
Delovni Ijudje in občani v skupščini občine tudi:
-  odločajo o spremembi statuta občine,
-  sprejemajo odloke in druge splošne akte,
-  dajejo obvezno razlago sprejetih odlokov in druglh splošnih aktov,
-  odločajo o razpisu javnih posbjil in referenduma,
-  obravnavajo in določajo politiko izvrševanja sprejetih odlo-kov in drugih splošnih aktov,
-  ustanavljajo upravne organe, upravne organizacije ter stro-kovne in druge službe,
-  obravnavajo poročila občinskih upravnih organov, upravnih organizacij in drugih strokovnih služb,
-  opravljajo nadzorstvo nad delom izvršnega sveta občine, občinskih upravnih organov, upravnih organizacij in drugih stro-kovnih služb ter nosilcev javnih in družbenih funkcij odgovornih skupščini občine ter s svojimi smernicami usmerjajo delo teh organov,
-  opravljajo družbeno nadzorstvo,
-  odločajo o podelitvi nagrad in priznanj občine, podelitvi naziva časti občanov, podelitvi domicila enotam NOV,
-  odločajo   o   poimenovanju   organizacij   združenega   dela posebnega družbenega pomena,
-  odločajo o pobratenju in sodelovanju z drugimi občinami in mesti,
-  volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika skupš-čine, predsednika in podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine.člane izvršnega sveta ter dmge nosilce javnih in družbe-nih funkcij,
-  imenujejo in razrešujejo funkcionarje upravnih organov ter druge nosilce javnih družbenih funkcij,
-  določajo oziroma delegirajo delegate v skupščino SR Slove-nije, skupščino skupnosti občin in skupščino mesta Ljubljane,
-  odločajo o drugih zadevah, ki so v pristojnosti skupščine občine skladno z ustavo, zakoni, drugimi predpisi ter s tem statutom.
2. Sestava skupščine občine
73.  člen Skupščino občine sestavljajo:
- zbor zdpuženega dela, kot zbor delegatov delavcev in delov-nih Ijudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih
- zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih
-  družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih Ijudi in občanov organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah v ob-čini.
74. člen
Zbor združenega dela ima 44 delegatskih mest. V zboru združe-nega dela se delegirajo delegati iz naslednjih področij:
- temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva,
-   temeljnih   in   samoupravnih   organizacij   in   skupnosti   s
področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture,
-  temeljnih samoupravnih organizacij s področja socialnoz-dravstvene dejavnosti,
-  delovnih Ijudi - kmetov, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah, v obratih za kooperacijo v sestavu organiza-cije združenega dela in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela,
-  delovnih Ijudi, ki delajo v obratih in drugih dejavnostih s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združuje svoje delo in delovna sredstva,
-  delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela.
Z odlokom skupščine občine se določi število delegatskih mest za področja iz prvega odstavka tega člena.
75.  člen
V zboru krajevnih skupnosti ima vsaka krajevna skupnost po eno delegatsko mesto.
76.  člen
Družbenopolitični zbor skupščine občine šteje 30 delegatskih mest.
3. Pristojnosti zborov skupščine občine
77.  člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za materialne in samoupravne odnose delavcev v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odloča-nju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne Ijudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih, uresničevanja razvoja in varstva z ustavo določenega socialistič-nega samoupravnega sistema.
Zbori skupščine odločajo o vprašanjih iz svoje pristojnosti samostojno ali enakopravno.
78.  člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbeno-politični zbor enakopravno:
a)  odločajo o:                                      '
- predlogu za uvedbo postopka za spremembo statuta občine,
-  pobudi za razpis referenduma, samoprispevka in javnega posojila,
-  podelitvi naziva častni občan,
-  podelitvi nagrad in priznanj občine,
-  podelitvi domicila enotam NOV,
- poimenovanje organizacij združenega dela posebnega druž-benega pomena,                                         »
-  pobratenje in sodelovanje z drugimi občinami in mesti,
b)  dajejo soglasje k:
- spremembi statuta mesta Ljubljane,
c)  sprejemajo:
-  statut občine,
-  poslovnik skupščine občine,
d)  sprejemajo odloke, družbene dogovore in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
-  pristojnosti, organizacijo in delo skupščine občine, njenih delovnih teles in organov,
- plane družbenega razvoja občine in splošne akte za uresniče-vanje planov,
-  pristojnosti, organizacijo in delo izvršnega sveta,
- pristojnosti, organiazcijo in delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb,
- splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito,
- temeljne naloge na področju kadrovske politike,.
e)  volijo in razrešujejo:
-  predsednika in podpredsednika skupščine občine,
- predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta
- predsednika in člane predsedstva SR Slovenije,
- delegate za Zvezni zbor skupščine SFR Jugoslavije,
f)  imenujejo in razrešujejo:
-  predsednika, podpredsednika in člane odbora za splošno Ijudsko  obrambo   in   družbeno  samozaščito   in   komiteja  za
splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito,
- sekretarja skupščine občine,
- funkcionarje občinskih upravnih organov, strokovnih služb ter njihove namestnike,
- predsednike in člane komisije ter predsednike in člane drugih delovnih teles skupščine občine,
-   delegate  skupščine  občine v organe  samoupravljanja v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih posebnega družbenega pomena,
- delegate skupščine občine v družbene svete, druge organe, organizacije in druga delovna telesa,
-  komahdirja in namestnika komandirja postaje milice,
g) določajo oziroma delegirajo delegate v skupine delegatov v:
- zbor občin skupščine SR Slovenije,
-  skupščino skupnosti slovenskih občin,
- skupščino skupnosti občin Ijubljanske regije,                       ; ; h) nadzorujejo delo izvršnega sveta skupščine občine, občin-
skih in mestnih upravnih organov, upravnih organizacij in stro-kovnih služb,
i) odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvrš-nega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakoni in tem statutom,
j) odločajo o začasnih ukrepih družbenega varstva v samou-pravnih iriteresnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
k) odlo^ajo o začasni ureditvi-vprašanj iz pristojnosti samou-pravnih initeresnih skupnosti.
79. člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enako-pravno:
a)  sprejemata:
- odloke in druge splošne akte, ki urejajo pravice ir> dolžnošti občine,
- odloke in druge splošne akte, ki urejajo pravice in dolžnosti delovnih Ijudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
-  odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev, delovnih Ijudi in občanov ter družbene lastnine,
-  proračun in zaključni račun proračuna občine, opravljata nadzor nad izvrševanjem proračupa,
-  odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin,
-  kriterije in merila za udeležbo krajevnih skupnosti v prora-čunu občine,
-  predpise o ugotavljanju družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti,
b)  odločata:
-  o vprasanjih prostorskega planiranja in urejanja prostora, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti ter varstva in zaščite človekovega okolja in drugih področij,
- o prevzemu jamstva in drugih premoženjsko-pravnih razmer-jih v občini,
- o ustanovitvi organizacij združenega dela posebnega družbe-nega pomena,
-  o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb,
-  o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov,
- o uvedbi prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini,
c)  opravljata in uresničujeta:
- družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršujeta nad-zorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
- družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja in predloge organov, ki v občini izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine,
d)  dajeta soglasje:-
-  k programu razvoja organizacij združenega dela, ki oprav-Ijajo dejavrtost posebnega družbenega pomena,
-  k samdupravnim in drugim akom o ustanovitvi in delovanju samoupravpih  interesnih  skupnosti  in  drugih  samoupravnih organizacij in skupnosti, če tako določa zakon.
13
80.  člen
Zbor združenega dela samostojno: sprejema odloke oziroma druge splošne akte, ki se nanašajo na:
-  medsebojna razmerja v združenem delu,
-  varstvo pri delu,
-  odločitvi o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe,
-  samoupravne družbeno ekonomske odnose, pridobivanje in delitev dohodka v organizacijah združenega dela ter pogojev o poslovanju, ki imajo splošen pomen za družbeno ekonomski razvoj,
-  druge zadeve s področja samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev in delovnih Ijudi ter občanov,
-  razvijanje in usklajevanje odnosov med organizacijami zdru-ženega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in skupnostmi,
-  spodbuja in sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju tn družbenem dogovarjanju,
-  združevanje delegacij v konference delegacij za zbor združe-nega dela skupščine občine,
-  voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora,
-  voli in razrešuje predsednika in člane delovnih teles zbora,
-  daje soglasje k imenovanju tajnika zbora,
-  delegiranje delegatov v skupine delegatov za zbor združe-nega dela skupščine SRS in delegata za zbor združenega dela.
81.  člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne druž-bene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. Za izvajanje te svoje pravice in dolžnosti se zbor združenega dela v postopkih sprejemanja planskih aktov občine posebej oprede-Ijuje o temeljnih razmerjih delitve družbenega proizvoda.
82.  člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno sprejema odloke oziroma druge splošne akte, ki se nanašjo na:
-  vprašanja, ki so pomembna za delovne Ijudi in občane v krajevnih skupnostih,
-  obravnavo in vsklajevanje organizacije samoupravljanja v krajevnih skupnostih,
-  sprejemanje smernic in priporočil za razvoj krajevnih skup-nosti,
-  položaj verskih skupnosti,
-  dajanje mnenje in stališč organom samoupravnih interesnih skupnosti zaradi usklajevanja programov razvoja krajevnih skup-nosti s planskimi dokumenti samoupravnih interesnih skupnosti,
-  vsa vprašanja in donose, ki so pomembni za delo in prebiva-nje delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašjo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi in občino, gospodarjenjem in uporabo dobrin v splošni rabi,
-  delegiranje delegatov v zbor občin skupščine mesta Ljub-Ijane.
-  voli predsednika in podpredsednika zbora,
-  imenuje in rezrešuje predsednika in člane delovnih teles zbora,
-  daje soglasje k imenovanju tajnika zbora.
i
83.  člen Družbenopolitični zbor samostojno:
-  voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora,
-  imenuje in razrešuje predsednike in člane delovnih teles zbora.
84.  člen
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlo-kov in drugih splošnih aktov iz pristojnosti zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti iz členov 79,80 in 82. tega statuta, tako, da sprejema stališča o vprašanjih, ki se nanašajo na:
-  temeljne cilje in smeri družbenoekonomskega razvoja ob-čine,
-  uresničevanje ustavnosti in zakonitosti,
-  uresničevanje varstva svoboščin in pravic človeka in občana,
14
-* druzbeni sistem informiranja in splosne pogoje javnega ob-veščanja,
-  združevanje občanov in pravni položaj verskih skupnosti,-
-  temeljna vprašanja s področja kadrovske politike v občini,
-  druge zadeve, ki se nanašajo na razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
4. Način dela zborov občinske skupščine
85.  člen
Vsak zbor odloča in zaseda praviloma ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega splošnega akta lahko na predlog predsednika skupščine ali na predlog delegatov zbora sklenejo, da bodo odlok ali drugi splošni akt obravnavali na skupnem zasedanju.
Na skupnem zasedanju vseh zborov lahko skupščina skupaj z organi družbenopolitičnih organizacij v občini obravnava zadeve, ki so skupnega pomena za občino.
86.  člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbeno-politični zbor na skupni seji:
-  volijo predsednika in člane predsedstva SR Slovenije
-  volijo delegate za Zvezni zbor skupščine SFR Jugoslavije
-  odločajo o vključitvi občin ter pobratenju in sodelovanju z drugimi občinami in mestu
-  sprejemajo začasne ukrepe po 91. členu tega statuta
-  opravljajo druge zadeve.
87.  člen
Ob prazniku občine, od podeljevanju naziva častnega občana, podeljevanju nagrad in priznanj občine, podelitvi domicila eno-tam NOV in ob drugih dogodkih in priložnostih se lahko skliče slavnostna oz. posebna seja skupščine občine.
Sklic ter potek slavnostne oziroma posebne seje ureja poslov-nik skupščine občine.
88.  člen
Vsak zbor skupščine občine veljavno sklepa. če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Zbor veljavno odloča z večino glasov vseh delegatov v zboru.
Kadar zbori skupščine občine odločajo na skupni seji veljavno odločajo z večino glasov vseh delegatov v vseh zborih.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom sklene, se glasuje tajno.
89.  člen
Vsak zbor skupščine občine samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imunitetnih vpraša-njih delegatov. Vsak zbor ima 3-člansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
90.  člen
Odlok ali drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori skupščine občine, ali h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališče, je sprejet, če so ga zbori sprejeli v enakem besedilu oz. v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Če se zbori ne uskladijo oz. če odlok ali drugi akt ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, se izvede usklaje-valni postopek.
Način izvedbe usklajevalnega postopka določa poslovnik skupščine občine.
91.  člen
Če usklajevalni postopek, kot ga določa poslovnik, ne uspe, lahko izvršni svet pripravi in predlaga začasni ukrep, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda. Začasni ukrep se sprejme na skupni seji vseh zborov skupščine. Začasni ukrep je sprejet, če je na skupni seji prisotna večina delegatov vsakega zbora in za spre-jem akta glasuje večina navzočih delegatov.
Akt o začanih ukrepih velja najdalj eno leto.
92. člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega člana je, pobude za sprejem predlogov odlokov in drugih aktov in sprožiti vprašanja z delovnega področja zbora.
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta ali zahtevati od predstojnika ustreznega uprav-nega organa odgovor na vprašanje, ki se nanaša na delo izvrš-nega sveta, na izvrševanje zakpnov in drugih predpisov ali delo upravnih organov.
93.  člen Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil a!i za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, v katerega je delegiran ali izvoljen; prav tako pa se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne mora začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. O imunitetni pravici delegata odloča pristojni zbor.
Imunitetno pravico delegatov zborov skupščine občine podrobneje določa poslovnik za delo skupščine občine.
5.  Enakopravno odločanje samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori skupščine občine
94.  člen
Skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kul-ture, zdravstva in socialnega varstva, obravnavajo in enako-pravno sprejemajo s pristojnimi zbori skupščine občine odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja iz teh področij.
95.  člen
Odlok ali drugi splošni akt, ki ga sprejemajo zbori skupščine oziroma pristojni zbor skupščine samoupravnih interesnih skup-nosti je sprejet, če je v zborih oziroma v pristojnem zboru in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet v enakem besedilu.
96.  člen
Kadar skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enako-pravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine, se pri tem odločanju uporabljajo določbe tega statuta in poslovnika za delo skupščine občine.
6.  Predsednik in podpredsednik skupščine občine in predsed-niki zborov.
97.  člen
Skupščina občine ima predsednika in enega ali več podpred-sednikov, ki jih za dve leti izmed delegatov izvolijo zbori po postopku, določenem v tem statutu.
Kandidate za predsednika in podpredsednika skupščine občine predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku občinska konferenca SZDL.
Predsednik in podpredsednik skupščine občine so lahko izvo-Ijeni za isto funkcijo največkrat dvakrat zaporedoma.
98.  člen
Zbori skupščine izvolijo izmed delegatov zbora predsednika in podpredsednika zbora za dve leti.
Kandidate za predsednike zborov in njihove podpredsednike predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku občinska konferenca SZDL.
Predsedniki in podpredsedniki zborov so lahko za isto funkcijo izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.
99.  člen
Kandidat za predsednika ali podpredsednika skupščine občine je izvoljen. če je na volitvah dobil večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru. V primeru, da je na kandidatni listi več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov vseh delegatov v vsakem zboru, vendar ne manj kot tretjino glasov vseh delegatov v vsa-kem zboru.
Če noben izmed več kandidatov za predsednika ali podpred-sednika ni dobil tretjine glasov delegatov v vsakem zboru ali če sta dva ali več kandidatov dobila enako število glasov, se volitve ponovijo, pri čemer se glasuje samo o kandidatu, ki je dobil največ glasov oziroma kandidatih, ki so dobili enako število glasov.
Če na volitvah, na katerih je kandidiral samo en kandidat za predsednika oziroma podpredsednika skupščine, kandidat ni dobil večine glasov delegatov v vsakem zboru, se kandidacijski postopek ponovi.
Če na ponovnih volitvah nobeden izmed več kandidatov ni dobil največ, vendar ne manj kot tretjino glasov delegatov v vsakem zboru, ali če preostali posamezni kandidat ni dobil večine glasov vseh delegatov v vsakem zboru, se kandidacijski postopek ponovi. Volitve so tajne. x '
100. člen
Kandidati za predsednike in podpredsednike zborov so izvo-Ijeni, če na volitvah dobe večino glasov vseh delegatov zbora. Kadar je za posamezno funkcijo dvoje ali več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov v zboru.
Če en kandidat ni dobil večine glasov ali če po ponovnih volitvah nobeden izmed delegatov ni bil izvoljen. se postopek ponovi.
Volitve jso tajne.
101.člen
Pred pr&vzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsednik skupščind občine, predsedniki in podpredsedniki zborov slo-vesno izjavo. Besedilo in način podaje slovesne izjave določa poslovnik skupščine občine.
102.  člen
Z izvolitvijo delegata za predsednika ali podpredsednika skupš-čine ali predsednika zbora dobi delegacija pravico, da lahko pošlje na zasedanje drugega delegata; delegat izvoljen za eno od naštetih fiinkcij v tem primeru nima pravice do glasovanja.
Določila prvega odstavka tega člena veljajo tudi za podpred-gednike zborov, kadar nadomeščajo predsednika in vodijo seje zbora.
103.  člen
Predsednik skupščine občine predstavlja skupščino občine.
Predsednik organizira delo v skupščini, sklicuje in vodi skupne seje zborov in skupna zasedanja zborov, predlaga dnevni red zanje in podpisuje odloke ter druge akte skupščine.
Predsednik skupščine s predsedniki zborov skupščine občine obravnava vprašanja usklajevnja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovo sodelovanje s skupščinami občinskih samoupravnih interesnih skupnosti.
V zadevah, o katerih občinske samoupravne interesne skupno-sti enakopravno odtočajo s pristojnimi zbori skupščine občine, sodeluje s predstavniki občinskih samoupravnih interesnih skup-nosti.
Predsednik skupščine občine lahko sklicuje seje posameznih delovnih teles, če tega ne storeVijihovi predsedniki.
Če je predsednik skupščine občine zadržan, ali iz drugih razlo-gov ne more opravljati svoje funkcije ga nadomešča podpredsed-nik. Če oba ne moreta opravljati svoje funkcije, ju nadomeščajo predsedniki zborov v skladu s poslovnikom skupščine občine.
7. Organi in delovna telesa skupščine občine in njenih zborov
104.  člen
Skupščina občine in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna in občasna delovna telesa za proučevanje odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina občine ter drugih vprašanj s svojega delovnega področja ter za spremljanje in izvajanje odlokov in drugih aktov skupščine občine.
105.  člen
Za uresničevanje politike ciljev in nalog ter za usklajevanje in usmerjanje splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v občini ustanovi skupščina občine komite za splošno Ijudsko obrambo ir> družbeno samozaščito.
106.  člen
Za spremljanje in obravnavanje zadev ter dajanje pobud in predlogov skupščini občine s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, skupščina občine imenuje svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito.
15
107.  člen
Skupščina občine ima naslednja stalna delovna telesa:
1.  komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve
2.   komisijo za prošnje in pritožbe
3.  statutarno-pravno komisijo
4.   komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu
5.   komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV
6.  komisijo za družbeno nadzorstvo
7.  komisijo za odlikovanja
8.  komisijo za odnose z verskimi skupnostmi
9.  žirijo za priznanje in nagrada občine
10.  svet za preventivo in varnost v cestnem prometu. Skupščina občine in njeni zbori lahko po potrebi ustanovijo za
proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore skupš-čine še druga stalna delovna telesa.
108.  člen
Sestavo, naloge in način dela posameznih stalnih organov in aelovnih teles skupščine občine in njenih zborov določa odlok skupščine ali sklep zborov.
109.  člen
Skupščina občine in njeni zbori lahko ustanavljajo za prouče-vanje posameznih vprašanj iz svojega delovnega področja začasna delovna telesa.
Sestavo, naloge, način dela in čas, za katerega se ustanovi začasno delovno telo, določi skupščina občine ali njeni zbori p sklepom o njihovi ustanovitvi.
8.  Sekretar skupščine
110.  člen
Za opravljanje strokovnih in organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima skupščina občine sekretarja.
Sekretarja skupščine imenuje skupščina občine za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan.
Sekretar skupščine vodi sekretariat skupščine.
Sekretar odgovarja za svoje delo skupščini občine.
9.  Poslovnik za delo skupščine občine.
111.  člen
Skupščina občine ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način svojega dela.
VIII. DRUŽBENI SVETI
112. člen
Družbeni sveti se v skladu z zakonom glede na potrebe in značilnosti razvoja družbenopolitičnih in družbenoekonomskih odnosov ustanavljajo za eno ali več področij družbenega življenja in dela v občini, upravni družbeni sveti pa za eno ali več upravnih področij iz občinske pristojnosti oz. za posamezni upravni organ.
Družbene svete ustanovi skupščina občine z odlokom na pod-lagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu družbenega sveta.
IX. IZVRŠNISVET
1. Naloge izvršnega sveta
113.  člen
Izvršni svet skupščine (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je kolegijski izvršilni organ skupščine občine, ki je v okviru pravic in dolžnosti občine odgovoren za stanje v občini, za izvajanje poli-tike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine ter za usmerjanje in usklajevanje dela občin-skih upravnih organov.
114.  člen
Pri uresničevanju odgovornosti za stanje v občini je izvršni svet dolžan v mejah svojih pooblastil spremljati stanje v občini, zago-
16
tavljati zakonitost ter dajati pobude in nastopati z ukrepi in aktivnostmi, s katerimi zagotavlja splošne družbene interese, pravice in občanov in izvajanje spejete politike skupščine občine in o tem obveščati skupščino občine. V ta namen mora izvršni svet zlasti:
1.  sprejemati ukrepe, s katerimi zagotavlja izvajanje politike in izvrševanje splošnih aktov skupščine občine,
2.  predlagati  skupščinr občine določitev politike za posa-mezna področja in izdajo splošnih aktov in drugih ukrepov iz pristojnosti skupščine občine, predsvsem določa predlog druž-benega plana, predlog proračuna in zaključnega računa prora-čuna, predloge organizacije upravnih organov in predloge drugih odlokov,
3.  obveščati skupščino občine o stanju in pojavih, ki imajo pomen za utrjevanje zakonitosti v občini, za varstvo družbene lastnine ter pravic in interesov delovnih Ijudi in občanov, za učinkovito uresničevanje funkcije varnosti, obrambnih priprav in družbene samozaščite, za usklajevanje gospodarskih in drugih družbenih tokov in za razvoj socialističnih samoupravnih od-nosov,
4.  predlagati ukrepe s katerimi se prispeva k nadajnjemu raz-voju socialističnih samoupravnih odnosov ali  k odpravljanju pojavov in tendenc, ki niso v skladu s sprejeto politiko, načeli socialistične samoupravne družbe in s cilji, ki jih določajo plani razvoja,
5.  dajati pobude ter organizirati fn usmerjati pripravljanje plan-skih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti oz. družbeno-političnih skupnosti in dajati ustrezne predloge nosilcem planira-nja za uskladitev posameznih planov s skupnimi in splošnimi potrebami, interesi in cilji ter jim zagotoviti ustrezno strokovno pomoč,
5. zagotavljati usklajevanje planskih aktov krajevnih skupnosti s plani smoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter spremljati uresničevanje sprejetih planskih aktov in po potrebi preverjati neizpolnjevanje tekočih planskih nalog ter ugotavljati vzroke,
7.  spodbujati, kadar je za to pooblaščen, sklepanje samou-pravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki imajo pomen za skupne in splošne interese družbe, združenega dela in občanov in sodelovati pri njihovem skiepanju,
8.  opozarjati organizacije združenega dela in druge samou-pravne organizacije ter skupnosti in družbenopolitične organiza-cije, družbene organizacije ter društva na stanje, pojave in gibaja, ki imajo pomen za uresničevanje njihove vloge.
Pri uresničevanju odgovornosti za stanje v občini sodeluje izvršni svet z drugimi državnimi organi, z Zvezo komunistov, s Socialistično zvezo delovnega Ijudstva in z Zvezo sindikatov in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organi-zacijami, organizacijami združenega dela, kot tudi s samouprav-nimi organizacijami in skupnostmi.
115. člen
Izvršni svet sodeluje z organizacijami združenega dela in dru-gimi samoupravnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi ter drugimi skupnostmi v vprašanjih iz svojega delovnega področja, ki imajo pomen za njihovo delo ali so pomembna za omenjene organizacije in skup-nosti, zlasti glede pripravljanja planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ter ustrezne pomoči nosilcem planiranja, glede predlaganja in izvajanja ukrepov predpisanih za zagotovi-tev pogojev za čim skladnješi in stabilnejši razvoj odnosov pri pridobivanju dohodka in njegovem razporejanju, glede dajanja predlogov za začasne ukrepe družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine in glede izvajanja teh ukrepov v primerih, ki so določeni v zakonu oz. odloku skupščine občine.
Pri sodelovanju z organizacijami in skupnostmi iz prejšnjega odstavka tega člena dobiva izvršni svet od njih mnenja, oblikuje v dogovoru z njirai komisije in druga delovna telesa za pripravljanje posameznih predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih izdajajo ali njihovo izdajo predlagajo skupščini občine ter posameznih gra-div, jim daje pobude, zlasi za zagotavljanje uresničevanja njihove vloge oz. za reševanje vprašanj v zvezi z zagotavljanjem uresniče-vanja z ustavo določenih pravic, dolžnosti in interesov delovnih Ijudi in občanov ter omenjenih organizacij in skupnosti, obrav-nava njihove pobude in predloge, zavzema stališča o njih ter jih
obvešča o svojih stališčih in po potrebi vabi njihove predstavnike na svoje seje ter na seje svojih delovnih teles.
Organizacije združenega dela ter druge samouprane organiza-cije in skupnosti so dolžne izvršnemu svetu na njegovo zahtevo pošiljati podatke in obvestila o vprašanjih s področja njihove dejavnosti, razen podatkov, ki jih po uradni dolžnosti zbirajo upravni organi in drugi državni organi ter organizacije in službe, ki so pooblaščene za zbiranje, obdelavo in pošiljanje podatkov.
116. člen
Razmerje izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupno-sti temelji na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja dela samo-upravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja dogovorjene politike, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela skupščina občine.
Občinske samoupravne interesne skupnosti dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja zakonov in dogovorjene politike in ga obveščajo o svojih sklepjh oz. ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi in mnenji.
Izvršni svet lahko predlaga skupščini občine, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravnih interesnih skupnosti, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvrš-nega sveta ne uredi takega vprašanja.
Ce izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samou-pravnih interesnih skupnostih bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drug način huje oškodovani druž-beni interesi, predlaga skupščini občine, da uporabi zoper njih ustrezne začasne ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
Kadar izvršni svet obravnava na svojj seji zadeve s področja samoupravnih interesnih skupnosti, katerih skupščine enako-pravno odločajo v zborih skupščine občine, imajo predstavniki teh samoupravnih interesnih skupnosti pravico sodelovati v raz-pravi na seji izvršnega sveta.
Izvršni svet ima enake pravice in obveznosti do skupščin samo-upravnih interesnih skupnosti kot do skupščine občine in njenih zborov v primerih, kadar skupščine samoupravnih interesnih skupnostih enakopravno odločajo s prislojnimi zbori skupščine občine v posameznih zadevah iz njihove skupne pristojnosti.
117. člen
Da. zagotovi izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine občine, usmerja in uskla-juje izvršni svet delo upravnih organov, nadzoruje njihovo delo in razveljavlja predpise upravnih organov, ki so v nasprotju z zako-nom, drugim predpisom ali splošnim aktom skupščine ali s pred-pisom, ki ga je sam izdal za izvrševanje zakona, drugega predpisa oziroma splošnega akta skupščine.
Pod pogoji, ki jih določa zakon v skladu z ustavo, sme izvršni svet opraviti takšne predpise upravnih organov.
Izvršni svet zaradi uresničevanja svoje odgovornosti za delo občinskih upravnih organov:
-  obravnava in sprejema periodična oziroma letna poročila občinskih upravnih organov in druga vprašanja, ki se nanašajo na delovna področja posameznega ali več občinskih upravnih organov,
- predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov in strokovnih služb, ki jih ustanovi skupščina občine ter predlaga ukrepe za zboljšanje organizacije in dela teh organov in služb,
- predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemi-zacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v občinskih upravnih organih,
-  imenuje in razrešuje vodje oddelkov občinskih upravnih organov in strokovnih služb na predlog funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ oziroma strokovno službo,
- daje soglasje k imenovanju in razrešitvam ostalih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki jih imenuje in razre-šuje funkcionar,
- daje soglasje k aktom o organizaciji in delu ter o sistemizaciji del in nalog občinskih upravnih organov,
-  določa začetek, konec, trajanje in razporeditev delovnega časa v občinskih upravnih organih.
- določa uradne ure občinskih upravnih organov,
-  odloča o sporih o pristojnostih med občinskimi upravnimi organi,
-  opravlja druge zadeve, za katere je pristojen v skladu z zakonom in drugimi predpisi in tem statutom.
118. člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti izvršni svet sodeluje z izvršnimi sveti skupščin občin in izvršnim svetom skupščine mesta, drugimi državnimi organi, družbenopolitičnimi organiza-cijami v občini in mesta, družbenimi organizacijami in društvi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini v posmeznih zadevah, ki so skupnega pomena za te organizacije in skupnosti.
119.  člen Izvršni svet izdaja odredbe in navodila.
Z odredbo in navodilom podrobneje ureja in razčlenjuje raz-merja določena z odlokom ter drugim splošnim aktom skupščine občine, ureja pa tudi razmerja, s katerimi je z zveznim ali republi-škim zakonom pooblaščen.
Izvršni svet izdaja za urejanje konkretnih pravnih razmerij tudi odločbe v upravnem postopku in druge določbe v mejah zakon-skih pooblastil.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep.
120. člen
Izvršni svet poda ob izteku mandata ali ob predčasnem prene-hanju mandata skupščini poročilo o svojem delu.
Delegati v skupščinj občine, njenih zborih in njenih delovnih telesih imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta pojasnilo, mnenja, stališča ter strokovne in druge ocene o vprašanjih, o katerih bo skupščina občine odločala.
121.člen
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj 10 delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu obravnavajo vsi trije zbori skupščine občine.
Če skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
Postopek za ocenitev dela izvršnega sveta se podrobneje določi s poslovnikom skupščine občine.
122. člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja dogovorjene politike ali izvrševanja odioka ali drugega splošnega akta, ki ga je sprejela skupščina občine ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vpraša-nje zaupnice.
Izvršni svet lahko postavi vprašanje zaupnice tudi v primeru, če skupščina občine ne sprejme odloka ali drugega splošnega akta, ki ga predlaga izvršni svet.
123. člen
Najmanj 10 delegatov kateregakoli zbora skupščine občine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
2. Sestava izvršnega sveta ter pravice in dolžnosti predsednika in članov izvršnega sveta.
124. člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta. Število članov izvršnega sveta določi skupščina občine.
125. člen
Skupščina občine voli predsednika in podpredsednika izvrš-nega sveta, ki ju predlaga občinska konferenca SZDL po oprav-Ijenem kandidacijskem postopku, člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprej opravljenem postopku v občinski konferenci SZDL.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL funkcionarje,  ki vodijo občinske
17
upravne organe in strokovne službe.
Postopek imenovanja sekretarja skupščine in sekretarja izvrš-nega sveta je opredeljen v posebnih določilih tega statuta.
126.  člen
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta volijo zbori skupščine občine za štiri leta.
Glede volitev predsednika in podpredsednika izvršnega sveta
• se uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo volitve predsed-
nika in podpredsednika skupščine občine. Volitve predsednika in
podpredsednika izvršnega sveta so javne, razen če zbori ne
odločijo drugače.
Za predsednika in podpredsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrt zaporedoma.
Člani izvršnega sveta so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni na isto funkcijo. Volitve so javne, razen če se zbori skupščine ne odločijo drugače.
Funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe in niso člani izvršnega sveta, so po poteku štiriletne dobe lahko ponovno imenovani.
127.  člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik izvršnega sveta, podpredsednik izvršnega sveta, člani izvršnega sveta in funkci-onarji upravnih organov in strokovnih služb, ki jih voli oziroma imenuje skupščina občine slovesno izjavo po 101. členu statuta.
128.  člen
Predsednik izvršnega sveta izvršuje pravice in dolžnosti iz pristojnosti izvršnega sveta skladno z določili poslovnika.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Za opravljanje te naloge lahko predsednik pooblasti člana izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta lahko pooblasti enega ali več čla-nov izvršnega sveta, da ga nadomeščajo v posameznih pravicah in dolžnostih.
Predsednika izvršnega sveta nadomešča v njegovi odsotnosti v vseh rijegovih pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega ^veta.
129.  člen
Član izvršnega sveta je pooblaščen, da sodeluje pri delu zborov skupščine občine, njihovih komisij in drugih delovnih teles ali pri delu družbenih svetov in drugih organov in teles in mora ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči izvršnega sveta.
130.  člen
Član izvršnega sveta uživa imuniteto, kot delegat v skupščini občine. 0 imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti skupščino občine o odločitvi izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njegovega člana.
131.  člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagatt skupščini občine razrešitve posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta, ali odstop večine članov izvršnega sveta, ima za posledico odstop celot-nega izvršnega sveta.
132.  č!en
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica po 121. in 122. členu tega statuta, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
Izvršni svet, predsednik ozlroma člani izvršnega sveta ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
3. Način dela izvršnega sveta
133.  člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah z večino vseh članov.
Način deia izvršnega sveta ureja poslovnik izvršnega sveta, ki ga sprejme izvršni svet.
18
4. Sekretar izvršnega sveta.
134. člen
Za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog ima izvršni svet sekretarja.
Sekretar vodi sekretariat izvršnega sveta.
Sekretarja imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog pred-sednika izvršnega sveta za dobo štirih let in je lahko po poteku mandata ponovno imenovan.
Sekretar izvršnega sveta odgovarja za svoje delo izvršnemu svetu.
X. UPRAVNI ORGANIIN STROKOVNE SLUZBE
1. Občinski upravni organi in strokovne službe
135.  člen
Funkcijo državne uprave v mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo občinski upravni organi.
Strokovne službe se ustanavljajo za opravljanje strokovnih in drugih opravil za potrebe upravnih organov, skupščine občine in izvršnega sveta.
Za opravljanje strokovnih in organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem skupščine občine, njenih zborov, delovnih teles, skupin delegatov in družbenih svetov ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij, se ustanovi sekretariat skupščine.
136.  člen
Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni ali kot kolegijski upravni organi.
Individualni občinski upravni organi se ustanovijo za področje Ijudske obrambe, obče uprave in proračuna ter za področje prihodkov.
Kolegijski upravni organi se ustanovijo za področje družbe-nega planiranja in gospodarstva, družbenih dejavnosti, urejanja prostora in varstva okolja ter za področje kmetijstva in gozdar-stva.
Z odlokom skupščine občine se individualno vodeni upravni organi organizirajo kot sekretariati in uprave.
Kolegijske organe sestavljajo predsednik in določeno število članov.
137.  člen
Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja:
- izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone in splošne akte skupščine občine in njenega izvršnega sveta,
- odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni,
- spremljajo stanje in razvoj na ustreznem področju in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij,
-  predlagajo izvršnemu svetu skupščine občine sprejemanje ukrepov, pripravljajo predpise in druge akte,
- odločajo o upravnih stvareh,
- opravljajo zadeve inšpekcije s področja prihodkov,
- opravljajo naloge splošne Ijudske obrambe in družbene sa-mozaščite,
-  opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, statutom in drugimi predpisi skupščine občine ter druge strokovne zadeve za skupščino občine in izvršni svet.
138.  člen
Občinski upravni organi so odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu za zakonitost, celovito in pravočasno izvrševanje nalog in opravil s svojega področja.
139.  člen
Občinski upravni organi so dolžni obveščati skupščino občine o svojem delu in na zahtevo skupščine občine poročati o svojem delu, stanju na določenem področju, o izvrševanju oziroma o sprejetih ukrepih za izvrševanje zakonov in drugih predpisov in izvajanju sprejete politike.
Občinski upravni organi so dolžni poročati izvršnemu svetu o svojem delu, o stanju na posameznih področjih uprave, obveščati
in pojasnjevati vprašanja s svojega delovnega področja, posredo-vati podatke, spise in drugo dokumentacijo, ki je potrebna za delo izvršnega sveta.
140.  člen
Občinski upravni organi imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta, da zavzema načelno stališče glede izvajanja politike in izvrševanja zakonov in drugih predpisov in splošnih aktov skupš-čine, kot tudi predpisov in splošnih aktov izvršnega sveta.
Izvršni svet je dolžan zavzeti stališče na zahtevo upravnega organa iz prvega odstavka in o tem obvestiti upravni organ.
141.  člen
Na področju iz pristjonosti samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih orga-nizacij in skupnosti občinski upravni organi sodelujejo s temi organizacijami in skupnostmi, izmenjujejo z njimi stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, skupno pripravljajo predloge, ukrepe, poročila, informacije.
142. člen
Občinski upravni organi proučujejo pobude, mnenja, pripombe in predloge družbenopolitičnih organizacij in jih obveščajo o sprejetih ukrepih in o rezultatih teh ukrepov.
V okviru svojih pravic in dolžnosti občinski upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o stanju, o pojavih in gibanjih v občini oziroma na posameznih področjih družbenega življenja, ki so pomembna za uresničevanje vloge teh organizacij.
143.  člen
Občinski upravni organi sodelujejo z družbenimi organizaci-jami in združenji občanov pri vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje ciljev združevanja in za delo teh organov ter za razvijanje ustreznih aktivnosti delovnih Ijudi in občanov v okviru teh organizacij in združenj, kot za izvrševanje družbenih nalog, ki so zaupane tem organizacijam in združenjem.
144.  člen
Upravne organe in strokovne službe vodijo funkcionarji. Na predlog predsednika izvršnega sveta se lahko imenuje namestnik funkcionarja, ki vodi upravni organ. Namestnika imenuje in razre-šuje skupščina občine po postopku, določenem za imenovanje funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe. Po poteku mandatne dobe so iste osebe lahko ponovno imenovane na isto funkcijo.
145. člen
Funkcionar upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove prlstojnosti osebno odgovoren ter izvršuje druge pravice in dolž-nosti, določene z zakoni in drugimi predpisi.
146.  člen
Podrobnejša organizacija občinskih upravnih organov in stro-kovnih služb, naloge upravnih organov in strokovnih služb, odnos upravnih organov in strokovnih služb do skupščine občine in izvršnega sveta, pravice, naloge in odgovornosti delavcev, sredstev za delo upravnih organov, samoupravne pravice in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti, se določi z odlokom skupščine občine.
147.  člen
2 odlokom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim organiza-cijam in skupnostim, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo o posameznih zadevah, o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna poobiastila.
Z odlokom skupščine občine se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravic skupščine in drugih organov družbenopo-litične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim ter opravljanje nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
2. Upravne zadeve, ki jih je občina poverila v opravljanje mest-nim upravnim organom, upravnim organizacijam in strokovnim službam
148.  člen
V okviru mestnih upravnih organov, upravnih organizacij in strokovnih služb se izvajajo tiste upravne zadeve, ki jih je občina s tem statutom poverila mestu.
149.  člen
Mestni upravni organi, upravne organizacije in strokovne službe, ki opravljajo zadeve iz občinske pristojnosti, ki jih je občina s tem statutom v celoti poverila mestu, so dolžni o svojem delu in o stanju na posameznem področju upravnih zadev z območja občine obveščati izvršni svet skupščine občine ter mu posredovati podatke in pojasnila, ki so potrebni za njegovo delo, na njegovo zahtevo proučiti določena vprašanja in v določenem roku opraviti posamezno nalogo iz svojega delovnega področja, ki se nanaša na občino.
Mestni upravni organi, organizacije in strokovne službe so dolžne v upravnih zadevah \z občinske pristojnosti, ki jih je občina s tem statutom poverila mestu, sodelovati z občinskimi upravnimi organi ter jih o stanju in pojavih v zadevah iz njihove pristojnosti sproti obveščati, obravnavati njihove pobude, mne-nja in predloge, usklajevati programe dela ter z drugimi oblikami sodelovanja in dogovarjanja zagotavljati dosledno, pravočasno in strokovno uresničevanje programov dela.
150.  člen
Izvršni svet skupščine občine se lahko s pristojnimi organi mesta dogovori o opravljanju odločenih upravnih zadev iz občin-ske pristojnosti v krajevnih uradih.
XI. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
151.člen
Občina organizira splošno Ijudsko obrambo in družbeno samo-zaščito in zagotavlja, da se obrambni in samozaščitni interesi družbe uveljavljajo na vseh področjih gospodarskih in družbenih dejavnosti in v vseh oblikah samoupravnega organiziranja delav-cev, delovnih Ijudi in občanov, v primeru agresije pa vodi splošni Ijudski odpor na svojtem območju.
Občina sprejema organizacijske, materialne, kadrovske in druge ukrepe za razvoj in krepitev teritorialne obrambe, narodne zaščite, in civilne zaščite ter za pripravljanje in usposabljanje delavcev, delovnih Ijudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev, za vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer, za zaščito in reševanje Ijudi in materialnih dobrin ter za delo v vojni in izrednih razmerah.
152.  člen
Občina se organizira in pripravlja za obrambo pred agresijo, za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer in drugih nevarno-sti za državo, za reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v ta namen organizira teritorialno obrambo, narodno zaščito in civilno zaščito, usmerja obrambne priprave in družbeno samo-zaščito, delovanje vseh delavcev, delovnih Ijudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti in državnih organov na svojem območju in določa svoje obrambne in varnostne načrte v skladu z zakonom ter z obrambnimi in varnostnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.                    '
V primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti za državo sprejema občina ukrepe za njihovo odpravljanje, ob naravnih in drugih hudih nesrečah sprejema ukrepe za zaščito in reševanje Ijudi in materialnih dobrin, v vojni pa organizira in vodi splošni Ijudski odpor.
153.  člen
Pravice in dolžnosti občine na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, razen pravic in dolžnosti, ki
19
jih izvršujejo mesto in njeni organi, izvršujejo v mejah svojih pristojnosti, določene z zakonom:
-  skupščina občine
-  Svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito
-  Komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaš-čito
-  izvršni svet
-  upravni organ za Ijudsko obrambo in drugi upravni organi
-  občinski štab za teritorialno obrambo
-  občinski štab za civilno zaščito
-  med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.
154.  člen
Skupščina občine določa politiko in obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite na območju občine.
155.  člen
Pri uresničevanju nalog na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite sodeluje skupščina občine s skupšči-nami drugih občin in skupščin mesta, s katerimi usklajujejo svoje delo. Skupščina občine in skupščina mesta pa potrebi in dogo-voru ustanavljata skupne organe in službe.
Med vojno skupščina občine lahko prenese na krajevne skup-nosti izvrševanje določenih upravnih pooblastil, zlasti za pre-skrbo oboroženih sil z neborbenimi sredstvi ter za preskrbo, nastanitev in zaščito prebivalstva.
156.  člen
Če se skupščina občine zaradi vojnih razmer ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo skupš-čine občine v skladu z zakonom.
Predsedstvo skupščine občine predloži sprejete splošne akte v potrditev skupščini občine takoj, ko se ta lahko sestane.
V primeru, če se tudi predsedstvo skupščine občine zaradi vojnih razmer ne more sestati, sprejema ukrepe iz njegove pri-stojnosti predsednik predsedstva skupščine občine. Te ukrepe mora predložiti v potrditev predsedstvu takoj, ko se to lahko sestane.
157. člen
Predsedstvo skupščine občine imenuje skupščina. Število čla-nov predsedstva določi skupščina hkrati z njihovim imenova-njem.
Predsednik predsedstva skupščine je p/edsednik skupščine; Ičlani predsedstva pa so po svojetn položaju predsedniki zborov, jpredsednik izvršnega sveta in predsednik občinske konference socialistične zveze delovnega Ijudstva.
Če se skupščina zaradi vojnih razmer ne more sestati, predsed-stvo skupščine po potrebi samo spreminja svojo organizacijsko in kadrovsko sestavo. Akte o teh spremembah predloži predsed-stvo skupščine v potrditev takoj, ko se ta lahko sestane.
158.  člen
Za opravljanje in obravnavanje zadev, dajanje pobud in predlo-gov s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaš-čite skupščine občine imenuje svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki obravnava ocene in poročila o poli-tično varnostnih razmerah v občini, obravnava organizacijo in stanje obrambnih priprav v občini in usklajuje delo občinskih upravnih organov in drugih organov, spremlja in usklajuje aktiv-nosti pri usmerjanju varnostnih in samozaščitnih ukrepov, določa predlog načrta organizacije in razvoja ter načrt opremljanja teri-torialne obrambe v občini, spremlja in usmerja delovanje občin-skega štaba za civilno zaščito ter aktivnosti delavcev, delovnih Ijudi in občanov pri izvajanju in organiziranju osebne in vzajemne pomoči, spremlja delo narodne zaščite v občini ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom o splošni Ijudski obrambi in družbeni sambzaščiti in v skladu z usmeritvami skupščine občine.
Svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje in razrešuje skupščina občine. Predsednik sveta je pred-sednik skupščine občine, člani pa se imenujejo izmed delegatov skupščine občine, strokovnih delavcev s področja splošne Ijud-ske obrambe in družbene samozaščite in drugih izkušenih delav-cev s tega poročja. Število članov določi skupščina občine hkrati z njegovim imenovanjem.
20
159.  člen
Za zagotavljanje enotnosti, povezanosti in učinkovitosti delo-vanja celotenga obrambno zaščitnega delovanja, za dosledno uresničevanje politike, ciljev in nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, usmerjanje obrambnih priprav in druž-bene samozaščite ter usposabljanje za opravljanje nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite delavcev, delovnih Ijudi in občanov, mladine, teritorialne obrambe, milice, civilne zaščite, narodne zaščite in drugih dejavnikov, spremljanje in ocenjevanje varnostnih in vojno političnih razmer, imenuje skupščina občine na predlog predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov, komite za spfošno Ijudsko obrambo in druž-beno samozaščito in njegovega predsednika.
Predsednik občinskega komiteja za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik občinskega komiteja Zveze komunistov ali sekretar predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov.
160.  člen
V primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti za državo, sprejema občinski komite za splošno Ijudsko obrambo in druž-beno samozaščito ukrepe za njihovo preprečevanje oz. odprav-Ijanje. V ta namen odloča o uporabi narodne zaščite, organov za notranje zadeve in drugih služb, ob pogojih, ki jih določa zakon o splošni Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Ob neposredni vojni nevarnosti občinski komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito usmerja izvajanje ukrepov pripravljenosti, v vojni pa vodi splošni Ijudski odpor in v ta namen odloča o uporabi sil in sredstev na vojnem območju, usmerja in povezuje delo in zmogljivosti vseh družbenih subjek-tov in vseh delavcev, delovnih Ijudi in občanov v boju ter odporu zoper agresije.
161.člen
Za organiziranje, pripravljanje in vodenje oboroženega boja in drugih oblik splošnega Ijudskega odpora, za opravljanje določe-nih nalog družbene samozaščite in delovanje ob drugih nevarno-stih se v skladu z obrambnimi načrti organizira v občini teritori-alna obramba. Za vodenje enot in zavodov teritorialne obrambe občine in izvajanje drugih nalog, določenih z zakoni in drugimi predpisi, ustanovi skupščina občine štab za teritoralno obrambo.
Za vodenje in bojno pripravljenost teritorialne obrambe ter svoje delo je komandant občinskega štaba za teritorialno obrambo odgovoren skupščini občine in njenemu svetu za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, komiteju za bplošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito ter izvršnemu pvetu v skladu z njihovimi pristojnostmi, za bojno pripravljenost ler uporabo enot in zavodov teritorialne obrambe pa komandantu teritorialne obrambe mesta.
162.  člen
Civilna zaščita se organizira v vseh bivalnih in delovnih okoljih kot najširša oblika priprav in udeležbe delavcev, delovnih Ijudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah in za izvajanje nalog družbene samozaščite v izrednih razmerah.
Za izvajanje priprav, vodenje enot civilne zaščite na območju občine, organiziranje in izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v vojni, za usmerjanje in usklajevanje delovanja štabov za civilno zaščito v krajevnih skup-nostih in organizacijah združenega dela in za opravljanje drugih nalog določenih z zakonom in resomimi navodili, imenuje izvršni svet občinski štab za civilno zaščito. Število članov se določi z imenovanjem.
Za svoje delo je občinski štab za civilno zaščito odgovoren izvršnemu svetu.
XII. DOBRINESPLOŠNEGAPOMENA
163.  člen
Zemljišča, gozdovi, vode, vodotoki, rude in druga naravna bogastva, dobrine v splošni rabi ter nepremičnine in druge stvari osebnega, kulturnega in zgodovinskega pomena kot dobrine splošnega pomena so pod posebnim varstvom in se uporabljajo pod pogoji in na način kot to določa zakon.
Vsako zemljišče, gozd, vodo in vodotok, rude in druga naravna bogastva je treba izkoriščati v skiadu s splošnimi v zakonu določenimi pogoji, s katerimi se zagotavlja njihovo smotrno izko-riščanje in drugi splošni interesi.
164.  člen
Za smotrno izkoriščanje kmetijskih zemljišč in zagotavljanje drugih splošnih interesov na teh zemljiščih se v skladu z zako-nom ustanovi Kmetijsko zemljiška skupnost.
XIII. DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE TER ZAGOTAVLJANJE USTAVNOSTIIN ZAKONITOSTI
165.  člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in obča-nov in družbene lastnine ter varstvo ustavnosti in zakonitosti zagotavljajo:
1.  skupščina občine in v njej odgovorni organi,
2.  Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Ljubljani kot redno sodišče,
3.  Sodišče združenega dela v Ljubljani ter arbitraže, razso-dišča in poravnalni sveti kot samoupravna sodišča,
4.  Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, Enota v Ljubljani,
5.  Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana,
6.  Mestno javno pravobranilstvo,
7.  Organ za postopek o prekrških.
166.  člen
Če nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samou-pravni organizaciji oz. skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali se organizacija oz. skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti. ima skupščina občine pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon pravico razpustiti delavski svet oz. drug ustrezen organ upravlja-nja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, kakor tudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih oranizacijah in skupnosti razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih, imenovati začasne organe z zakonsko določe-nimi pravicami in dolžnostmi, začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih Ijudi in organov uprav-Ijanja in uporabiti druge z zakonom določene ukrepe.
Skupščina občine lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samou-pravne pravice delovnih Ijudi in prizadeta družbena lastnina.
Če skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
167.  člen
Obiike in način uresničevanja družbenega varstva samouprav-nih pravic delovnih Ijudi in občanov ter družbene lastnine in zagotavljanje ustavnosti in zakonitosti določata ustava in zakon.
168.  člen
Organi, navedeni v 165. členu so dolžni poročati skupščini občine o problemih in vprašanjih, ki se pojavljajo pri njihovem delu.
XIV. POSTAJA MILICE
169.  člen
Za neposredno opravljanje nalog zadev državne varnosti in zadev javne varnosti se za območje občine ustanovi postaja milice s splošnim delovnim področjem (v nadaljnjem besedilu: postaja milice).
Postaja milice in njen oddelek ustanovi skupščina občine v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
170.  člen
Komandirja postaje milice in namestnika komandirja postaje milica imenuje brez javnega razpisa in ju razreši skupščina občine po predhodnem soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
171.člen
Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo postaje milice ter njenega oddelka skupščini občine in republi-škemu sekretarju za notranje zadeve. Komandir postaje milice poroča skupščini občine in njenemu izvršnemu svetu in komiteju za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito o varnost-nih razmerah, o organizaciji in delu postaje milice oziroma od-delka.
172.  člen
Skupščina občine daje postaji milice smernice in napotila za izvrševanje nalog pomembnih za varnost v občini.
173.  člen
Materialne pogoje dela postaje milice in njenih oddelkov zago-tavljajo v proračunu občine.
XV. AKTI SKUPŠČINE OBČINE
174.  člen
Odloke in druge splošne akte sprejema skupščina občine po dvofaznem postopku, razen sklepov, stališč, priporočil in obvezne razlage svojih aktov ki jih sprejema po enofaznem po-stopku.
Skupščina občine lahko sprejme po enofaznem postopku na predlog predlagatelja:
-  odloke na podlagi izida glasovanj delovnih Ijudi in občanov na referendumu,
-  spremembe in dopolnitve odloka na podlagi odločb ustav-nega sodišča SRS,
-   manj obsežne ali manj pomembne spremembe in dopolnitve odlokov
-   prenehanje veljavnosti posameznih določb in odlokov ali sprememb odlokov,
-   intervencijske odloke,
- odloke o zaključnem računu o izvršitvi proračuna ob-čine.
175.  člen
Sprejem odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine ali njegove spremembe in dopolnitve lahko predlaga vsak delegat oz. skupine delegatov v svojem zboru, skupščine občine, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet, občinski upravni organi s svojega delovnega področja, sodišče, javni pravobrani-lec, javni tožilec, družbeni pravobranilec samoupravljanja, medobčinska gospodarska zbornica, druga samoupravna orga-nizacija in skupnost, družbenopolitična in druga družbena orga-nizacija in društva ter delovno telo skupščine občine.
Vsak občan lahko da pobudo za sprejem odloka in drugega splošnega akta skupščine občine ali za njegove spremembe in dopolnitve.
176.  člen
Prepis ali drugi akt se objavi v Uradnem listu SR Slovenije ali v delegatski prilogi Glasila OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik »Naša komuna« in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz utemeljeenih razlogov se določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Predpisi, ki so izdani za izvrševanje družbenega plana in prora-čuna, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.
XVI. JAVNOST DELA SKUPŠČINE OBČINE
IN NJENEGA IZVRŠNEGA SVETA TER ORGANOV SKUPŠČINEOBČINE
177. člen
Seje zborov delovnih teles skupščine občine, izvršnega sveta in drugih organov občine so javna.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu orga-nov skupščine ter o sprejetih odločitvah in stališčih, z objavlja-njem gradiv organov skupščine občine oz. z zagotavljanjem nji-
21
hove dostopnosti zainteresiranim delavnim Ijudem in občanom, z uresničevanjem pravice predstavnikov javnega obveščanja, da so navzoči na vseh sejah zborov skupščine občine, izvršnega sveta ter drugih organov skupščine občine in s pravico delovnih Ijudi in občanov, da so lahko navzoči na sejah zborov in delovnih teles skupščine v skladu s poslovnikom za delo skupščine občine.
Načelo javnosti se lahko omeji le, če je to nujno zaradi intere-sov varnosti in obrambe države ter drugih družbenih interesov, ki jih določa zakon. Omejitev načela javnosti je dopustna le v takšnem obsegu, na takšen način oz. na toliko časa, kolikor je potrebno za varovanje teh družbenih interesov.
XVII. SODELOVANJE   OBČINE IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMIIN ORUGIMI ORGANIZACIJAMI
178.  člen
Zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izku-šenj in medsebojne pomoči sodeluje občina z mestom, drugimi občinami, s SRS ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, statutom mesta, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter dru-gimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo skupščina občine in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organiza-cije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter stro-kovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oz. dejav-nosti.
179. člen
Pri uresničevanju svojih pravic, obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom občinska skupščina sodeluje s temelj-nimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skup-nostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samou-pravnimi organizacijami jn skupnostmi v občini.
180.  člen
Občina sodeluje in navezuje prijateljske stike z drugimi obči-nami na lastno pobudo ali na pobudo občine, s katero naj bi sodelovala.
Zaradi dobrega sodelovanja in drugih interesov se lahko s posebno listino proglasi posamezna občina v Jugoslaviji za brat-sko občino. O pobudi za trajno sodelovanje, za vzpostavitev prijateljskih stikov in proglasitve druge občine za bratsko, sklepa skupščina občine.
Na seji, na kateri se sklepa o sodelovanja z drugo občino, je lahko navzoča tudi delegacija te občine.
1. Sodelovanje občine z mestom
181.  člen
Skupščina občine z odlokom v skladu s statutom mesta in tem statutom določi način delegiranja delegatov vzbor občin in zbor združenega dela skupščine mesta, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
Če ima občinska skupščina v zborih skupščine mesta skup-nega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanje iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovo-rom med skupščinami prizadetih občin.
2. Sodelovanje občine s SR Slovenijo in skupščino SFRJ
182.  člen
Skupščina občine in njeni organi sodelujejo s skupščino SR Slovenije in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava repu-biiška skupščina.
Skupščina občine sodelujejo s skupščino SR Slovenije tako, da v skladu z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja delegate v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SR Slovenije. 22
Skupščina občine predstavlja stalno konferneco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS ali pa za delegiranje delegatov v ta zbor določi skupine delegatov.
Skupščina občine z odlokom v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom določi način delegiranja delegatov v zbor občine in zbor združenega dela skupščine SRS, način njihovega povezova-nja iz zbori in drugimi organi skupščine občine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Če ima skupščina občine v zborih skupščin SRS skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi obči-nami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
Skupščina občine sodeluje z delegati Zveznega zbora Skupš-čine SFRJ.
3. Medobčinsko sodelovanje
183. člen
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samou-pravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutu skupnosti občin oz. medobčinskega organa samouprav-Ijanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi Ijudmi in občani v temeljnih samoiipravnih orga-nizacijah in skupnostih.
XVIII. PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE
184.  člen
Občina podeljuje priznanja in nagrade občine zaslužnim delov-nim Ijudem in občanom, organizacijam združenega dela in dru-gim, samoupravnim organizacijam in skupnostim za posebne uspehe dosežene na področju gospodarstva, znanosti, družbe-nih, samoupravnih, političnih in drugih dejavnosti pomembnih za razvoj in ugled občine.
Priznanja in nagrade občine podeljuje skupščina občine vsako leto ob praznovanju občinskega praznika - 27. aprila.
Za izredne zasluge pri razvoju in napredku občine, za izredne dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela v občini, mestu ali republiki lahko skupščina občine podeli posa-mezniku naslov častni občan občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Pobudo za podelitev naslova častni občan sprejme in daje v soglasju z družbenopolitičnimi organizacijami občine občinska konferenca SZDL
O podelitvi naslova častni občan odloča skupščina občine. Posebno listino častnega občana izroči v imenu skupščine občine, predsednik skupščine občine.
Skupščina občine lahko podeljuje domicil partizanskim eno-tam in organizacijam.
185. člen Priznanja in nagrade občine so:
1.  nagrada občine Ljubljana Vič-Rudnik je skulptura v bronu »Lovec z Barja«
2.  priznanje občine Ljubljana Vič-Rudnik je grafika »Lovec z Barja«.
186.  člen
Pogoje, postopek in način podeljevanja nagrad in priznanj občine, njihovo obliko, evidenco prejemnikov priznanja in nagrad občine in druga vprašanja, ki se nanašajo na priznanja in nagrade občine, ureja skupščina občine z odlokom.
XIX. SPREMEMBA STATUTA OBČINE
187.  člen
Pobudo za spremembo statuta občine lahko dajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter društva.
O pobudi razpravlja in odloča skupščina občine. V primeru, da jo sprejme, določi organ, ki izdela predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta občine.
188.  člen
Predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta občine lahko da vsak zbor skupščine občine, izvršni svet in skupina najmanj 10 delegatov v zboru skupščine.
Predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta občine mora biti obrazložen. Predlog za uvedbo postopka za spre-membo statuta občine je sprejet, ko tako odločijo vsi zbori skupščine občine.
Skupščina občine ob prejemu predloga za spremembo statuta občine tudi določi, kdo izdela besedilo sprememb.
189.  člen
O spremembi statuta občine odločajo po javni razpravi vsi zbori skupščine občine.
XX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
190.  člen
Ta statut se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Določbe tega statuta začno veljati z dnem ko se prvič sestanejo zbori skupščine občine na podlagi splošnih volitev delegacij in delegatov v letu 1986.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78 in 35/81).
191.  člen
Inšpekcijski nadzor iz področja občinske uprave za družbene prihodke je v pristojnosti občine do ustanovitve skupnih inšpek-cijskih služb v skladu s statutom mesta.
192.  člen
Vsi predpisi občine, ki niso usklajeni s tem statutom, morajo biti z njim usklajeni najkasneje do 31. 12. 1987.