Krajevna skupnost Žalna
Nova delovna zmaga
Praznik krajevne skupnosti Žalna, ki ga krajani praznujejo vsako leto 25. ma-ja v spomin na leto 1942 ustanovljeni četi narodne zaščite v gozdu Šopi, so krajani letos proslavili z novo delovno zmago, tj. z asfaltiranjem krajevne ceste od Velike Loke do vasi Dole v dolžini 1000 metrov in širine 2,5 m.
Otvoritev ceste je bila vsklopu slav-nostne seje skupščine KS Žalna — 27. maja 1988. Predsednik gradbenega od-bora Drago Zaviršek je poročal o delu odbora ter pri tem izpostavil izredno zavzeto delo krajanov pri akciji, saj so opravili preko 1000 udarniških delov-nih ur in 150 traktorskih ur, material za zemeljska dela so pripravili in pripeljali sami (ca 800 m3 peska). Poudariti velja, da so pri akciji in zbiranju finančnih sredstev pomagali tudi lastniki viken-dov. Zasebniki so tako zbrali 9 milj. din, ! 5 milj.je prispevala KS iz samoprispe-vka, vsa dela pa je sofinancirala Komu-nalna skupnost občine Grosuplje. Nova cesta pomeni veliko pridobitev za kra-jane predvsem v zimskem času, ko je dostop od urejenih cestnih povezav iz-redno težak. Na slavnostni seji je spre-govoril predsednik skupščine KS Borut Hrovatin, ki je med drugim dejal:
»Vsako leto v tem času se samou-pravni organi in družbenopolitične or-ganizacije KS Žalna sfečamo, da opra-vimo pregled del, izvršenih nalog, ki smo si jih v tekočem letu zastavili. Prav jc, da tako nadaljujemo, ker na ta način preverimo svoje raoči, želje in tisto, kar bomo še uresničili.
Današnji krizni časi nas pestijo vsakega posebej in pravi podvig je, če se
v kraju uresniči daljni sen krajanov vasi Dole in Velike Loke: cesta, ki bo olepša-la življenje, cesta, ki bo tudi pozimi po-menila hitro povezavo z ostalim sve-tom. Pravi podvig zato, ker je cesta motivirala vse ljudi tega kraja in združi-\a vse sile v en cilj. Mislim, da je to tudi simbolično. Če se Ijudje zavedajo svojih sposobnosti, svojih hotenj, poguma in iznajdljivosti — ni preprek za izvršitev še tako težkih nalog.
Naše krajevne naloge bomo reševali tudi v bodoče — dogovorjeno, samou-pravno, odgovorno. Nikoli pa ne bi mogli graditi cest, vodovodov, urejati pokopališč, obnavljati dvoran in nešte-tih drugih opravil, če ne bi imeli lastne-ga samoprispevka. Širša družba (obči-na!) seveda prispeva odločilen finančni delež, vendar če ne bi imeli samopris-pevka, veliko stvari ne bi mogli reali-zirati.
Včasih se slišijo glasovi, kaj bo, ko bomo naredili ali modernizirali cesto, obnovili ali na novo zgradili tako ali drugačno infrastrukturo. Mislim, da nam življenje sproti odkriva potrebe, daje nove zamisli, verjetno bomo mora-li razmišljati o še polnejšem kulturnem življenju (več ukvarjanja s svojimi že pozabljenimi starimi običaji; odpirati se tudi na turističnem področju, saj živimo v občini, ki ima (visoko) 5. mesto za razvoj turizma glede naravnih pogojev v SRS) polepšati bo treba naše vasi, po-nuditi specifičnosti našega kraja in po-dobno. Izzive imamo na kulturno-prosvetnem področju, na področju dela z mladimi in še in šc«