Listek. Skrivnostiia hiša. (Dogodbica; iz hrvatskega prev. J, V. Starogorski). (Konec.) »Ne vem nobene pomoci! Prosim vaa, gospod nadzcrnik, jsavzemite s& za me!< »Naiprej vam hočam izposlovati od vaSega posianstva podpore, da ci kupite obleko in da ae lahko vraete v vaSe stanovaaie, katero bcmo že aašli. Med tern b^ojavfte domov po denar.« »Srčna bvala za vašo dobrcto, gospod nadzomik.« »Poleg tega uam dajte netaflčea pcpis vaSib izgubijemh predmetov, da vam jih labko vrnemo, ako se aam posreči najti to razbojniSko gcezdo. Bodite averjeni, da storimo v.^e, da viovimo te lopove. A sedaj z Bogom!... Jame8!< obrao se k dužabniku, ki \e ravao priael, »odpeljite takoj legs gospoda v ono stanovaaje, katero je oapisano ta aa karti. Karto oddajte laatuiku stsnovanja.« Gorko 86 zahvaljujoS poalovi se Doraaaer od ljubeaajivfcga policijskega aadzoraika. II. Nadzornik je ostal mcž • boseda. Osem najbolisih, najzvitejSih in B&jizku3e«ej>h tajnih policajev dobi nelogo, da poiSčejo m odkrijejo ono skmaostao hižo. Nastavijo se tako, da so mogli edea drugega videti in si pomagati, na dogovcrjeao snumeaje pa priti skupaj. S krasno obleko m razno^ratnimi dragocencstmi okraSeni so se sprehaiaJi več mesecev po ulicah, po razstavi in drugih odličBih aiestib, kjer se sprehaja maogo ljudi, posebno bogati ia neizknšeni inozenaci. Veadar 11180 mogii aajti tegs, kar bi radi. Nekega dne je prisostvoval jeden tistih jako bogatib ali »nespretnih« tajeev veliiu predstavi v cirkusu, koja je trajala pozao 7 noc. Giedalci so se že razšli, samo on je Se ostal ter Setal pred cirkusom gor in dol. Stal je vssk čas, nemirno s« ogledovai in neodločno razmiSljal, kakcr bi se Bahajal v aajvečji zadregi. Naeakrat stopi od bližajega temaega zidu mlada, lepa deklica ter ga z boiazljivim glasom vpraSa: »Iščete koga, gospod?« »Da, preao3i8ča, lepa deklica. Danea sem prišel v Cbicago, Sel v ta citkus ter sem si pozabii poisksti stanovanje. Sedaj sem pa brez pomoči, pa bi rad naiel kakega vcdjo, ki bi rai k|e kaj poiskal.« »Oj, to vam lahko pomagam!« \zklikne veseio deklica. »Jaz seai služabaica v jedaam prenočiSču, pa lnoraui, da čim več aaslntim, marijivo tujcem kszati pot k aaSi hisi. Irnamo mnogo sob ia pcstalj, ravao kakor vi ielite. Posteljo iahko uobite za jeden dolar za noč. Poj<r'diae sobe od 2 do 20 dolarjev za noč. Če vam je povSeči, pojdite z mano.< Tajnemu policaju je srce poigravalo od vesdja; hvaležno vzame to ponudbo, slutil ie, da sedaj najde to, česar že dalj čaaa ifide. Zadovoljea poda dekletu roko in ji da srebm deaar napitaiae. Komaj sta bila stopila t ulico, mahne tajni policaj na čaden aačia z roko. Bil je to dogovorjeni znak, ki je v bliiini se nabajajoče tajne policaje opozoril, da mu slede. Pot jje bila doiga in slaba. Raz8velljeaa cesta, po ktteri sta Sla, je postajala vedao slabejSa in ožja. Deklica zapusti napoalad mesto in predmestje ter kfene po temnib in oskih alicah k povsem zapu3čenim krajem, kjer je prenehala vsa razavetljava. Niti sam tajai policaj ni vedel poti, po kateri sta 81«. Napoa'ed se oatavi prad neko hiSo, ki ni bila razsveiljeaa ia zelo fiudno poatavljeaa. Dakle otvori vrat* s ključera, kojega je ao;ila g aeboj ic odvede tajca v prostorno sobo, iavljajoč priaotni gospej, da je privedla nekega gošpod?, ki ieli preaočiti. Policaj jo popro^i aa pceebno sobo. »Dobro, dragi gospod«, reča gotspa in motri tujca. »Imamo sobe od 2 do 20 dolarjev zh noč s celo opravo vred« nIzberem srednjo«, reče tujec kratko. »Dajte mi sobo po 10 dolarjev!« »Prosim, aedite med tem. Takoj pripravim potrebao« Go»pa odide in se čez nekaj miaut vrae, da posveti gospodu v spalaico. Bila je to neveiika ali elegantno urejena sobica. Jediao, veliko okno ie bilo močno zatvorjeao. Med tem so tajni policaji obkolili vso hiso ter se pripraviii »a navai. Čakali so samo aa dogovorjeni znak. Tajni redar sede na pripravljen stol. Gospa je cdsia v drugo sobo ia se vraila s krasBo nočao erajco, katero položi na rob postelje. >Go3podje ae spe radi v svojih srajcah«, reče, »ker je trda. Zato sem uredila tako, da dobi vsak moj gost B< čno sraico, katero lahko porabi za spaaje. Vrb tega sem bUa tako prosta, da sem poataviia na ono mizico čaSico fr ja. Vi ste gotovo izmuSeai, pa vam bo gotovo prijala ta pijača. Tudi vrata zaprite, ako vas je volja. A sedaj: lahko noč!< Gospa se obrae, da odide. Goapod ji zabrani pot, zaklene vrata ia vtakne ključ v iep. Nato reče zelo vljudao: »MilostSjiva gospa, ker sta tako ljabezaivi, si drzaem vas prositi, da delite z menoj to časico čaja. Iz- volite prva piti.< V tem ji ponudi Čašico s čajem. PrestraSeno reče gospa: »Jaz ne pijem nikdar čaja. Ne tekne mi in ga nočem « »Ali ce vaa lepo prosim! Saj boste vendar ustregli moji islji«, reče gospod smehljaje se. »Ne«, odvrne ona, »tega ne storim. Nikdo na svetu me ne more prisiliti, da popiiem jedao kapljico.« Med tem je gledala z cd strahu izbulieairai očmi in s široko odprtimi uatmi tega člcveka, ki je s silo hotel, da se mu proSaja uslisi. Takega gosta 3e ni imela. »Ti torej noSeS, draga moja?« ae ji zacae goapod rogati. »Silno mi je žal, da ncCeS. Ali ti morp.š, čujeS-li? Ti mcraS, ker M to jaz ztpovedujera!« RdkSi to, zgrabi silao močan mož upirajočo se žeao za roke ia jo odvle^e k postelji. Oaa je zaslutila, da je izdana ter začne vpiti na pomoe, kar more. »Zverina v človeški podobi!« zagrmi tajni policaj in ji zveže roki in nogi. »Tvoja zločiflstva 80 odkrita, Stevilo tvojih žrtev je zadoatao. Se li spomiajaS onega tujca, katerega bž hotela pred dvema raesecoma poslati na oni svet? K"j ti je storil, prokleta ženaka? Bog ga je reSil iz tvojih rok, da |e tako pcstal tvoj tožaik. Tresi se, razbojaica, priSel je dan plačila!« — Nato rezgrae svojo suknjo . . . »Jaz sem Mister Brook, aačelnik tajaib redarjev mesta Chicago, ia te v imoau postave aretiram.« »Napomoč! Napomoč! Miloat, milost!« začne stokati jetnica ter «e skuSa reSiti spoa. Ko 8e ii to ne posreči, jame še huje kričati na pomoč. Zuaaj se zaslišijo glasovi. Silai odarci sekire začno padaii aa vrata, da se je tresla soba Vrata 86 mcrajo udati pod silcimi udarci, ako se ae dogodi kaj nepričakovanega. Ko t&jni redar sprevidi, v kakem položaju se nahaja, izrleče iz žepa ostro aabit revolver in zapreti, da ustreli vsakega, kdor ne pusti vrat pri miru. Zatem glasao zažvižga. Za bip se \ i slišalo praskanje po aobah, aato hropeBje, kletve in psovke. Vrata se otvorijo in pred Bjim je »talo Sest tajBih redarjev. Sedaj Se le spozna Mister Brook Bevarjoat, v kateri 86 je aahajal. Štirje moije so ležali zvezani na zeinlji, grozno preklicjajoc. Da ni bilo pomofii, bi ga gotovo ubili. Ko gospa vidi, da so njeai sokrivci istotako vjeti, zaSne zopet prositi miiosti. »0, ne abijte me, ae ubijte me!« je neprestano zdihovala. »Saj te ne bomo«, rece ji Mister Brook. »Od lnoje roke ae boS umrla! Drugafie bi te bil ie tako poslal na oni avet skozi to čudao posteljo, ki je bila nameajena meai. Jaz te oddam po svoji dolžaosti zemeljskemu sodaikn in ta te postavi pred večnega. Ne braai 8e, to ti nič ne koristi, ker si tako že desetkrat zaaluiila srnrt!« Nato akaže jedaemu redarja, naj vzatae nočno srajco s seboj, satn pa zlije fiaj v sfekleoico. Razbojnike spravijo aa voz ter odidejo. Po dolgi, zvijačai laii ia tajenju morale so te zveri v človeski podobi obstati vae, Zvedele so se straSne reči. HiSa ]e bila osamljeaa in je stala nad kanalom, ki je vcdil v Mičigansko jezero. Nato je ona, vdova po nekem nevarnem prevrataika, atavila svoj načrt. Eupila je to biSo, ki se ji je adsla zelo pripravna za njeao delo, odkrila kaaal ia tako pretvorila celo hišo v klavaico ljudi. Gospod, ki je zvabil Dornaara, ni bil njen sia, ampak eden izmed pcmoCnikov. Istotako tudli mlada devojka in ostah' trije moije. Ti so imeli nalogo, da privedejo ljadi, ki imajo pri sebi denarje in drnge dragoceaoati. Posrečilo se je torej vloviti to nevarno druibo nepričakovano. Vdova je bila obsojena aa smrt, a ajeai pomočaiki na dolgotrajao )ečo . . . Fran Doraaner je dobil vae Bvoje stvari nazai ter hitro odSel iz Amerike nazaj v domovino v Evropi.