Oospodarske stvari. Sadjereje zlata pravila. Pri sadnem drevju pride že veliko na to. kje ga poaadimo. Na višjih krajib kaže aaditi jzlasti črešaje, na aižjih pa alive; na severaib ia vzhodnih bregih store jabelka, na južaih in zabodnih pa hruške. Sušo zdrži izmed sadnih dreves še nekako najbolje čreanja, mokroto pa sliva. Za aadaik je aajboljša mokra, žolta prst, a v ajej še ai saielo že poprej raati sadao drevje. Kjer se zbera voda, tam ai za sadnik meata. Ako eerno sadno drevje aaditi, storimo najboljp, če izkopamo že jeseai jame. V jame pa moramo djati gnoja ali kar je enako vredao, da leži celo zimo v njih. Spomladi ao že potlej take jame prav za to, da posadimo va-aje mlado sadao drevje. Mlado drevo, katero čemo vaaditi, aioramo vzeti iz kake drevesaice. ki ima ime, da ima dobra dreveaa, nikakor pa ae smemo dreves kupovati kjer bodi, sicer pa bi se kbko opekli. Sadao drevje, čegar seme je mehko (jabelka, bruake), treba je aajmaaj deset metrov vsak sebi saditi; dokler pa je to drevje mlado, smemo še po sredi saditi črešaje, breskve ali tudi slive, kajti te rastejo bitreje, kakor uao drevje ter 80 tudi blizu že pri kraju, kedar jabelka ia hruške dorastejo. Predao se tako drevo vsadi, treba ,je koreaiaje prirezati ia raae potlej zamazati, malo koreaiaje pa aaj ostaae. Prvo, kedar sadimo drevje, mora se kolje vtrditi v zemljo. Ko bi pa to še le potlej storili. ko se je drevo že vsadilo, lehko bi koreaiaje oškodovali, to pa bi potlej gotovo bilo aa kvar drevesu Jamo, v katero usadimo drevesce, moramo do treb četrtov aapolaiti z mehko prstjo in potem deaemo drevo va-njo ter mu pokrijemo koreaiaje z dobro pr/stjo. Gnoja pa ne smerao dati aiti pod, aiti aad koreaia]'e. Kjer je zemlja jako vlažaa, tam je dobro, ako vsadimo mlado drevo aa malem hribcu. Dreveaec, ki jih dobomo, iz kake drevesaice, ae smemo tako globoko deti v zemljo, kakor so bila. Tudi ni prav jih trdo h kolu že koj s kraja privezati, kajti zemlja se %'seda po caai, ter potegne tudi drevesca za seboj. Iatotako ne ame kol atati prebliza dreveaca. da ga veter ne maje ter tako drevesca ae ogloje. Ker ao spomladi vetrovi bladai, po zimi pa zajci gladai. zato je prav. da omotaš svoja drevesca s slamo ia jih s trajem zavaruješ zoper zajeji zob. Jabelk, sliv ia črešeaj ae smeš, kedar jih sadia, prirezati, še le drugo leto moraš jim slabe veje odrezati. Prva leta je treba vaako leto slabe veje ali take, ki segajo v druge, odrezati jeseai. Sube veje moraš pa vsako leto odrezavati. Ako se prikaže kaka bolezea aa drevescu, brzo jo odpravi s tem, da obrežeš raao ter jo aamaži z voskom. Mah in suba skorja se ostrže vsako spomlad. Drevesca je vsako spomlad pogaojiti, po letu pa jib z gaojaico zalivati, toda ne tik debel in tudi ae na golo koreaiaje. Za to se izvrtajo okoli dreves lukaje ia va-nje se vlije gaojnica. Drevesa, ki so že stara, pomladimo, ako jim odrežemo ali odžagamo veje. Ako pa vse eao kako drevo pogiae, ne smemo drugega eaakega drevesa deti v iato jamo. Našlo bi premalo saovi, katerih mu je treba, kajti izsesalo jib je bilo staro drevo. Sejmovi. Dne 23. aprila v Ilniku, pri sv. Juriju aa Pesaici, aa Ptuju, v Slivaici pri Mariboru. Dae 24. aprila v Kleku pri Radgoai. Dae 25. aprila v Dolu, pri sv. Juriju aa Ščavaici, pri sv. Juriju v Taboru, pri sv. Juriju aa juž. žel., v Gotovljah, v Kpstrivaici, v Mozirju, v Vuzeaici, v Kozjem ia Šmarju pri Jelaab. Dae 26. aprila v Kozjem ia v Orešju.