80. številka.
Ljubljana, vtorek 8. aprila.
XII. leto, 1879.
LOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemfii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman za a v str o - o jr t« rs k o dežele M celo leto 1*5 jrld., M pol t ta 8 gl., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 glri., za četrt leta 11 glri. .'0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolna". O pravni itvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiSi.
Minister našim uradnikom.
V sobotnej seji državnega zbora so se z višjega mesta izgovorile besede, katere se nam jako važne zdo, in na katere naj bodo posebno opozorjeni naši gospodje uradniki po Slovenskem, ki naj si te besede svojega vrhovnega načelnika ministra Taaffeja — kajti on jih je govoril — prav dobro zapomnijo, zlasti zdaj pred volitvami. Reči moramo, da tako poštene besede skoro da nijsmo z ministerske klopi slišali v Avstriji, zato je pa ne bomo pozabili. Nemški beroči uradniki pa naj si ne pozabijo kakšen eksem-plar nedeljske nove ali stare „Presae" od zadnje nedelje Bpraviti, da tudi oni ne pozabijo, kaj je vladna volja.
Slovanski poslanec iz Moiave dr. Kusy je namreč rekel v svojem govoru: „Upravna birokracija je po deželi protivna ne le vsemu narodnemu prizadevanj u v po litičnem, temuč tudi v kulturnem oziru. Duh sovražnosti in sumnjičenja zoper opravičene želje Slovanov, ki ga kažejo uradniki, vzbudil je v prebivalstvu sul iu jezo do oblastni). Ali misli Avstrija, da bode mogla kakovo dobro misijo mej uovodobljenimi Jugo elovaui dovršiti, če staro d obijene svoje Slovane zatira. Vlada in njeni organi naj bi vendar kaj premislili in ne več tako sovražni bili narodnim prizadevanjem našega ljudstva".
Ker 80 uže prej naš dr. Vošnjak, Pražak, Wurm, Vitezie in dr. jeduake tožbe govorili, vstane minister grof Taaffe ia pravi: .„Jaz obžalujem, če so res nekateri uradniki  b  svojo  animoznostjo (so-
vražnostjo) do slovanskega naroda nJega narodni čut žalili. Jaz hočem na vsak način, kolikor hode mogoče, na to delati, da bodo uradniki pred očmi imeli , da svojo dolžnost skrunljo, če kažejo zoper kako narodnost kakšno protivnost.**
To so zlata nrnistrove besede, katere naj se po uradih v Btekleno okvirje in na steno denejo, posebno pa nemškutarskim ag -tatončnitn uradnikom pred nos, da jih bodo vsak dan brali.
Posebno pa zdaj v Ljubljani pred mestnimi volitvami gospodom uradnikom živo priporočamo, naj študirajo pomen teh besedij in naj iz njih prepričanje dobivajo, da prihajajo in so blizu uže drugi časi, ko ne bode več „huda denuncijacija", če je bil kdo tožen, da vedno lojaluej naroJnej stranki nij dovelj protivea in sovražen.
Ko je bil lani prišel novi deželni načelnik g. K al lin a, obljubil je javno, pravičen biti in objektiven obema strankama. Tačas smo se njegove besede veselili, kakor se je „Tagblatt" repenčil, vedoč, da z objektivnostjo njegova stranka obstati ne more. Zdaj slišimo obljubo objektivnosti naravnost z ministerskega stola, in veseli nas, da ima isto adreso.
Če vlada tako govori in tudi tako dela, potem jej nijsmo sovražni, potem se bode smela vse podpore od strani narodne stranke v svesti biti, katera nič dru zega nehče, nego da se povsod Bpoštuje narodni čut, in da se nam dajo vse gurane ji-ki so za ohranitev naše narodnosti potrebne Iz  tega  pa tuli sledi,   da odslej mora
nehati ono rcvanje pri volitvah zoper narodno stranko. In uže pri prihodnjih volitvah II. razreda 10. t. m. v Ljubljani bomo pazili, ali se bodo besede ministrove izvrševale. In o tem prosimo, naj se nam zaupno poroča natanko.
Politični razgled.
Votrtmje «1 «»*«»!«».
V Ljubljani 7. aprila. IVove vitli t ve za državni zbor bodo, kakor zadnja „N. Fr. Pr." zopet porota, uže za mesec junij razpisune. Po sklepu državnega zbt ra bode mnogo novih udov gospodske zbor-nce imenovanih, (pairs-schub).
V tlršuvnent ^hoiii je v budgetnej debati bila 5 aprila sprejeta vsa terjatev potrebe za ministra notranjih zadev. Grof Taaffe ■e pri tej priliki izpregovoril važne besede, katere ocenju emo na prvem mestu tega lista. Razen tega je odgovori Pirquetu z obljubo, da bode vlada za ceste odslej bolj skrbela; poslancu Harantu je obetal, da bo le postava za potepuhe vlada še bolj ostro rabila, in sploh je bil na vse kraje prijazen.
V umije- drztiTr. Iz it u ki* t-v.ittm se poroča, da sta senat in zborn ca sprejela spremembo ustive, kakor je bila potrebua vsled neodvisnosti Ru-nuiuje in vsled odstopa Besarabije ter pridob-Ijenja Dolruče.
/Uhane* ho poslali deputacijo v Rim ki bode govorila za to, naj se Epir ne odstopi Graciji. Deputacija poj de v Pariz, na Dunaj, v London, Berlin in Peterburg.
(mt-šku žuga, da bode Turciii voisko napovedala, če ne doseže svoiih terjate glede razširjenja svojih mej v Epir in Tesalijo. Bode teško kaj, ker Če si Greiija nij upala tačas po orožji poseM, ko se je borila Turčija proti Rusom in Srbom  ne bode se ni zdaj.
€m 4i #■# In* Itii je s svoiega otoka Kaprere prišel v Rim, kjer je bil na kolodvoru navdu-
Jezikoslovne reči.
Iz Slovenije. — M.
WJ bodemo pistdi numestu v, (Dalj-.*;
Po Časnikih je bilo čitati, da je slir pes miša požrl, pa miš mu je želodec prejedla, da si je pot na venkaj naredila; nasledek je bil ta, da je pesu ta skrek titek pojedel Ali ni v Rusiji tu nekaj t&cega? Koliko življe v, rusko žitje ujedavnih mm Rusiia probavljati! Legijon „mišev" je, koje mora Rusija prena-naroditi, legijon jih je zunaj, s kojimi se mora boriti s posebno armado! Ali bo tu dober tek imelo, iu kdaj, lega mi ue vemo, to ve le on, ki narode povzdiguje in ponižuje. „Em tako uče, drugi jim ver,aui6, oboje ore/. premiselka. Človek rad vrjauie, kar ga ve Beli", iu kur želi, da bi bilo. (aZvunu 1877, 12G.)   Ne zidajmo si zlatih gradov v oblake,
*) Glej štev. 78,
ne mislimo tako površno, ne zibajmo se v nadah, tako usodepolnih in strašnih hladnemu razuma. „Najbolj se je bati te pogubne površnosti mladim narodom, kater h omika ni izrastla iz naroduih tal, a razvila se je pol mogočnim uplivom tujstva. Taki ee le preradi slepe z unajnostjo", pravi na nekem mestu g. prof. dr. Celestin. („Zvon" 1877, 61) G. t[ navaja primer: »Francoski noriiiandizem, provincijalizem itd., se je zlil v
en francoski literaturni jezik.....Ravno to
se  bo s časom.......zgodilo.......z
vsemi Blavjahskimi plemeni". Da je s francoskimi narodi tako bivalo, je gotovo, a da bude jednako, in celo „po zakonu prirode", tudi nt vsemi slavjauskimi plemeni", to je, da se optimistično Izrazimo, negotovo. Ta primer za naše slavjanske težnje nikakor ne veja. Oua „fiancoska plemena" so bila v okrožju „fiauco?ke" države, kakor smo tudi mi v okvitu avstrijske države; ali smo mi v okviru ruske države? Ouih plemen govoriv-ščina Be je zlila — kako? pove zgodovina —
v „en" francoski jezik, ali se imamo tudi mi zarad tega eliti v en, nemški, jez k? Ali ui dosti, da nas nemščina zaliva? Ali ne reagiramo iz vseh moči proti temu, ko čutimo, da nam nem ka pijavka BOS* slovansko kri iz srca? Ne bodimo podobni jetičnemu človeku, ki ozdravljenja pričakuje do zadnjega diha. Bodimo zadovoljni, če se moremo Hrvatov okleniti, Hrvati pa nas. Poprej bodemo mi pati pod troče kolo zgodovine, kakor se bodo zida slovanska narečja, kajti „boj za bitje se
bije z ljuto neusmiljenostjo.....Ko
bi pali, morali bi prokleti svoje zdanje probu lanje, svojo novo, mučnejšo agonijo in umirajoč klicati: po-deri nje je b lo hu|e od prvega" pomenljivo piše g. Cele>tin, bivši ru<ki profesor in ruski doktor. („Zvonu 1877, 125.) Zatorej „postimo vse prazno upanje in pričakovanje; tako je« („Zvoou 187G, 302.); „pustimo prihodnost in skrbimo za sedanjost", veleva profesor g. Stritar, ki tudi nekaj ve, (.Zvon" 1877, 159.), in kar morajo tudi „Novice" potrditi.
Seno pozdravljen od množice. Ker je zelo bolan, prenesli so ga v blazine zavitega k njegovemu Binu Menottiju.
Angleški uradni list priobčuje depešo britanskega agenta od 1. aprila, v katerej poroča, da je Zuiu-kralj Cetewayo poslal v angleški tabor poslanika, kateri je rekel, da Cetewiyo mj nikoli vojske z Angleži želel. On je pripravljen mir narediti.
I)op
INI.
Is Cerknice 5. aprila [I^v. dopis.] J.— Lep večtr je b.l to — 30. marcija. Pomladansko solnce izvtbilo je novo gibanje v naravi; novo veselje razodeva se krog in krog. Mirno leži jezero v zelenem Javornikovem podnožji; otožno si gledava on svojo belo-uneženo glavo v jez*ru: zavit v mrzli plajsč zavida oživelo brstje, novo petje in prerodo v lepej dolinici pod seboj. —
Kaka lepa harmonija vlada tu! Kaka lepa narodna pomlad izbudila se je tudi v dolini — v Cerknici, kako čvrsto narodno gibanje veja tukaj!
Od nekedaj znano je rodoljubje notranjsko: narodna podvzetja, volitve, kjer so ti notranjski rodoljubi prvi korakali, ter stali moško kot skale na voliščih za našo reč, pričajo dovolj o njem.
Ali društveno življenje spalo je v Cerknici vide/no zimsko spanje. Ped sneženo odejo bilo je polno materijala za delo, za življenje. G. Grbić znani ntxš skladatelj in rodoljub pride les, ter sestavi „Narodno bralno društvo". Napravilo je to takoj pred pustom dve veselici. Mej tema bila je m* s ka rad a rej sijajna. Vsaj 40 finih mask rajalo, smijalo Be in plesalo je v pretesnih prostorih. Or.jent, Španija, Bismarck, tuje in domače noše, karakterji iz oper in šegavost vsakdanja — vse je b.lo v najbolje okusnem okvirji zastopano.
nNa pomlad bomo peli in igrali" čul sem energični glas g. G. tičas. In v istini kakor iz tal izklical je on lepo število igralk in igral cev okrog sebe. To je šumenje, to je rojenje, letanje, dejanje in veselje, kakor v panu okrog skrbne matice!
30. marcija bila uže druga gledališka predstava. Program b.l je primeroma jako bogat Čveterospevi peli so so izbrano lepo. Grbić-eva nova skladba „Zdravica" bo gotovo unarodila se. (Čujem, da namerava g. G. izdati svojo bogato novejšo zbirko kompozicij.   In kako
bode ti popevajoč narod slovenski se podporo ? Za trud bo moral g. skladatelj trpeti še gmotno izgubo — ka-li ? !)
In igri ta večer — igrali sti ae nebeško dobro. Nekako tesnim srcem pričakoval sem, dokler se je odprlo zagrinjalo. Ali uspeh prekosil je vsako pričakovanje! Obadve igri: .Svojeglavneži" in „Mutec" imata Se precej dejanja, dosti zapletkov in čist, gladek jezik. Ne p šem tukaj, da bi hvalisal in se lizal. Resnica je, pove se lahko očitno v obraz, da e vseh ednajst oseb v obeh igrah igralo iz nenadno izbrano. V „Svojeglavnežih": oče, mati, mož, žena in bi'na pa sluga — vse se je tako lepo strinjalo, vse je bilo popolna celota, nihče nij kazal treme in „kurjega polta" prvencev. „Vodo bi v Savo nosil", da bi kaj govoril o moži in o očetu v „Mutci" : on je stvaritelj in učitelj, iu vodnik vsemu in povsod ! Pa ženka njegova ? Tista nježna, nagajiva blondina! Mati njena bila je izvrstna; poznana s postonjskega odra. In mož njen igral je premišljeno, razumno — in tako pridni sluga. Ti pa brdka hišina, ti si bila v svojem elementu, kakor riba v vodi.
In v „Mutci" nastopilo je šest osob, pa pet novih. Odkod toliko zdravega, podvzet-nega materijala g. G? I ta igra ponesla se je jako dobro! Gotovo ne hvalim zastonj! Razumna igra, gladki dialogi — vozel za vozlom razvozljal se je lično in urno. Lepa prikazen bila je divna mati, lep talent strinja se s pridnostjo pri njej! A škodilo bi jej ne, da bi hotela v starih rolah malo stareja biti; in to velja za vse naše mladenke! To zahteva dramaturgija! No, in pa doktor? Ta presneti dr. Skaza, kako si bil ti moder in dober; mr tve bi bil skliceval v življenie! Tebe moramo poslati na romanje našim renegatom za „žile tipat". No, Če se zmotiš, in jih kje drugod potipaš, nič ne de, se bodo morda še poprej preobrnili. Pri slugi „Lukiu zapazil sem talent naraven, šegav, kar se redko najde „in ter plebem". Natoren humor, da je le kaj. In „Mutecu sam bil je mutasti mutec, lesen, kakor se je spodobilo! Comme il faut!
Kako človeka veseli tak naroden večer tak napredek, postavljen na trdnih tleh! Pa tudi g. rešpehtar, ki so slučajno tudi okol pregledavali, kaj  je prav in kaj nij prav po šolah, bili so navzoči, ali bolje, počestdi so nas s svojo si. navzočnostjo, in dejali so na
ves glas: „sehr gat!" Tudi vam velja g. re-
špehtar Simove garde: „sehr gut, brav aufge-fiihrt!" Suh, kakor suha južna, pohleven kakor jagnje, ulekli ste kedaj, ko so bili Se manjši davki in manj renegatov zvonec „za ure'' v ljubljanskih šolah. Bevvegung, intelli-genz in pedagogiseher „fortschritt* pa — dieti, okrožili so tisti del vašega telesa, za katerega se vse peha in poti (pa sredstva so razna!) tako vidno in lepo — in brado podprli so s tremi podbradki. Povejte vi Bvojim pajdašem, kakov duh, kakov narod biva „fxtra muros" sU venske metropole! Le tako naprej vrli Cerkničani!
Želeti je, da bi se na tak način na več krajih prebujal narodni ponos, narodna zavest po igrah in petji. Poprej, kedaj, koliko društev imeli smo: bilo je vse preburno, zidano na pesku! Mislilo se nij na obstanek in pri-hodojost, na viharje in na duševno hrano. — Na odru navadi se človek ponaše, življenja, govor domač u pel java se tu v srednji, zanemarjeni stan, boljše moči iz priproste mase likamo tukaj.   Torej reelno zopet na delo!
Koncem naj omenjam ?e, da se je navdušeno sklenilo s pomočjo dekandcega in občinskega urada praznovati srebrno ženitev Nj. Veličanstev. Prav tako rojaci! Kažite renegatom, prusijakom in birokratom, da nam je res za Avstrijo mar, in na § 19. ustave, da smo lojalni Slovani in hočemo biti. Naj bode vsa tdo\anska pSlovenijaw jeden kres na slovesni večer. — Tukaj bode ra/svitljava na predvečer, Blovesno zvonenje, pod ur 11 m nebom zabava v obličji kresov. Na 24. pa bode služba božja, banket, in na večer slovesna beseda z igro. O tem poročam svoj čas.
I m  Mir*, k«*   Iti«*« ricr  5. aprila
[Izv. dop.] Ilirsko - bistriško- trnovska čitalnica se je zjedmila z županstvi Bistrica-Trnovo, ter veselico 24. t. m. na čast Veličanstvoma, preav. cesarju in cesarici, ob priliki srebrne poroke s sledečim programom priredila.
Dne 23. aprila ob 8. uri zvečer svira po Bistrici in Trnovem godba, mej tem sta obe vasi razsvitljeni in iz možnarjev se 21 krat ustreli. Zažgo se okolo po holmcih kresovi. Dne 24. aprila naznanja piitrkovanje zvonov ob zori slovesni dan, mej tem se iz možnarjev 21. krat ustreli. Godba svira po omenjenih vaseh. Ob devetej uri zjutraj slovesna sv. mata
„Čem prej Bi izberemo en obščislavjan-ski jezik, tem prej bomo duševno edini", pravi g. /i. Tacega jezika nam ni treba niti zberati niti krpati in ustvarjati.   Tak jezik že biva. .Ali ne vemo že vsi,  da takega jezika nam ni treba ustvarjati, ker je uže ustvarjen", po pravici praša profesor gosp. Stritar. („Zvon" 1877,  158).   Tukaj  nam ni na voljo dano, nam ni dovoljeno, to ali ono rusko obliko si omiliti in v slovenščino  urivati,  češ, tako se bodemo približali ruskemu, občno-slovan-Bkemu jeziku, kal nr ima na umu g. n, de-jaje da z „nesrečnim vu se jim bodemo približali, u srečnim u  pa se oddaljili od njih. Ruščino imamo tako uzeti, kakor je, z vsemi njenimi   prednostmi   in   nepopolnostmi. Če imamo slučajnu kako napako v svoji pisavi ki bi bila nekoliko podobna ruski obliki, kar se od sedanjega predloga „v'   nikakor ne more trditi, še ni dovolj razvidni razlog, da jo imamo čuvati kot nedotakljivo svetinjo. In če bi bili res toliko nesrečni in trdokorni, da bi ohranili to nesrečno obliko v,  bode li za
to smet,  kakršna je napčna oblika y, mesto pravega it, naša slovenščina podobnejša ru ; čini V   Ali se bodemo s tem ruščini res kaj približali?   In ko bi se — „Ali ni prišel pri nas že vsak pametni človek do tega prepri Čanja, da s tistim večnim približavanjem in mešanjem si ne ustvarimo nikedar splošnega slovanskega jezika, katerega si vendar vsi tako želimo!" („Zvon" 1877, 158.) Skoro verjetno je, kako morejo sicer ugledni možje to pokvarjeno obliko čestiti in zagovarjati — iu to celo s6 stališča približavanja k ruščini — kot narodni   talisman.   Rekli   smo: pokvarjeno obliko. — Metelko je hotel  naš polglas 8 posebnim znamenjem nadomestiti: v' mest'.*; Pa apostrof,  namestujoč polglas, z Mete kovim  znamenjem  vred  smo  is  službe odpustili; samostavniku  smo   dali   m, kar je prav, predlog, enosložni predlog, smo pav obliko konsouauta utaknili, kar ni prav, kajti narod   temu   še   zmirom ugovarja
•) Znamenja za Motelkov po'uglas nj.
Opomba atavčuva.
Predlog v obliki v je kakor brez duše telo. Predlog u nas kar nič ne zadržava, da bi z Rusi tem preje „duševno edini" ne bili. „Duševno" smo že zdaj, morda bolj ko je dobro.
G. r, praša: „čemu se mi Slovenci čedalje bolj oddaljavamo od ruskega jezika, mesto da bi se mu bližali?" Rekli smo že, da s takim približavanjem nikamer ne pridemo,  ne glede na to, ali  se imamo res Rusom približavati — v sedanjem, tako resnem, opasnem času. Ali ima ta čudna oblika v res toliko magično moč v Bebi, da od nje odvisi naše približavanje in oddaljavanje ?   Tudi v nasprotnem pri padu,   če sprejmemo obliko ti,  se ne bodemo od Rusov oddaljili, nego bodemo Be jim približali, in sicer  na  kolikor tudi  oni pišejo u.   Ako pomislimo,  da lahko skoro vse tiste glagole v ruščini s tem predlogom u zložene brez preraembe tudi v slovenščini pri-držimo, moramo reči, da se bodemo od Rusov oddaljili, če bomo v tako bašibozukovski pisali, kakor ga zdaj. Čemu bodemo prevajali ruski predlog     če ga tudi v slovenščini lahko
z zahvalno pesnijo. Moi mašo spuste! Be 5krat možnarji, vselej po 3 strele. Pri maSi poje moški zbor. Po maši ae pelje vrstoma z za-Btavami Šolska mladina v čitalnico, kjer se bodo otroci z jedili okrepčali in potem na prostem peli in deklamovafi BledeSe: 1. „Moia Avstrija*, 2. Vse za vero, dom cesarja; 3. Roža med trnjem, 4. Sirota Jerica, 5 Pevčeva kletev, 6. Ptica pivka, 7. Lmdnrira, 9. Jana-kov grob, 10. Zihvalni govor gospem in gospodičnam. Pred otročjo veselico kratek nagovor učitelja do mladine o pomenu slovesnosti:
_ Ob 2. uri popoludne po otročjej veselici
prične se za povabljene goste slavnostni obed, za krasni spol posebej takozvani „damen piknik". Pri določenih napitnicah slavnostnega banketa se strelja in godba svira pri prve' napitnin „cesarsko pesen** pri družili napitnicah druge primerne. Ob 4. popoludne beseda s tombolo, katero da čitalnica. Program: l Deklamacija, 2. Mo*ki zbor, 3. Krst pri Savici predstavljen po 3 deklamatoričkih močeh, 4. Petje moški zbor, 5. Tombola, 6. Plesni venček. Vstopnina prosta.
Is Primorja 6. aprila [Izv. dop.] Pri goriških Slovencih — kakor v srcu vsakega poštenega Avstrijca je zdaj po tržaških volitvah pravo veselje. Tlačil je oholi lah nas Slovence — da je bilo groza, a mi nijsmo imeli pravice niti prilike na pravem mestu povzdigniti glas, da bi rešili uže tako zatirani ubogi nas narod prei napadi tega inorodca in veleizdajnika, kateri želi imeti samovoljno oblast celega Primorja. Pokazali bo narodnjaki, da slovenski narod ne umira (kakor je neki dopisnik v sta rej „Pre3sitt trdil) nego. da dela na to, ohraniti si stanje, stanje katero ga povzdiga v vrsto izobraženih evropskih narodov. Združena moč rodi združeno zmago, sijajno in čestito. — Slava, volilci tržaški, ki Bte neustrašeno stali v boji za najsvetejšo Btvar . . . grom na vas izvržke ljubega naroda, ki ste pokazali strah, pa jo pobrali v nam Slovencem in celej Avstriji sovražni laški tabor. Slovencu je Bog dal nže pri rojstvu dar bistroumnosti, da dela za blagor in prid svojej domovini, dodelil mu je dokaj moči, da stopa iz stopinje na stopinjo na vrhunec raznih ča-Btij, zakaj bi tak dar sam teptal z nogami v nič, zakaj bi se sramoval svoje narodnosti, zakaj bi ne žrtvoval svoje duševne zmožnosti v pri 1 naroda, ki bo razvija in cvete?
Človeku je hudo pri Brci, ako vidi mej narodom dokaj mož, ki ne store svoje dolžnosti, ki čepe dom4 pa grajajo to, kar He je storilo 8 toliko trudom in žrtvo. — Srce boli vsakega Avstrijca, ako vidi poitalijančene Slovence delovati na polju Italije, ki je bila nam in Avstriji zmirom sovražna, ki le čaka da pride ugoden trenotek, da zahrbtno napade nas in Avstrijo, in bi jo uničila. A to posted-nrje se zgodilo nikdar ne bode, in prepričam bodite, italijanisimi, d* vaše delo se vam ne posreči, vi ste izvržki naroda, in takim hudem, ljudem vaše vrste se lahko izvije orožje iz rok in se pogube in razkrope pa nničijo v vašej od vas tako poveličevane? Italiji. Dokaz temu jo Slovencev tržaška zmaga. Vse naenkrat se ne more storiti — bodimo zadovoljni s to zmago — pride čas, ko bomo zopet izpodrinili gospode italijanisime, dobili večino — in nazadnje imamo se ve z delom, a ne samo z grajanjem skupno poslanstvo iz Primorja avstrijsko — še le takrat si lehko oddahnemo in ponosno bomo pogledali na svoje delo — odložili skrbi /a nekoliko časa pa uskli-knili: to je delo skupno, delo sloge!
Ako hočemo vestno izreči naše razmere, moramo žalibog grajati tudi postopanje takih delavcev, ki delaio na enej strani za naš in na drugej za italijanski rod. Slovenci glejte, da iztrebite take ničvredneže iz naroda, da nam ne prestopijo meje. — Taki so hujši, nego odkriti nasprotniki, taki ljudje so izdajice sebe in celega slovanskega rodi, ki naj mu solnce vedno sveti.
Pri zadnjej volltvi v Trstu bilo je do3ti takih postopačev, ki no vlezli v naš hram in zasledovali reči da jih poneso tje. Misliti nam je treba na obstanek a ne na razpad, delovati mora vsak, naj si bo delo Še tako maj-heno, stori ga v prid celemu narodu; nikdo nij še postal naenkrat bogatin, temuč zbiral je pri zrncih, nosil je vkup in le 8 časom je postal to, kar je denes.
Ne kriči po gostilnah; Slovenec sem! ko se ti pa razkadi alkohol si zopet prejšnji mirni človek ki ne stori za prid stvari ničesa.
■ z <4orlce 5. aprila [Izviren dopis Narodno politično društvo v Gorici r Sloga* priredi pod predsedstvom gosp  prof. Povšeta 17. aprila v prostorih goriške čitalnice občni zbor. Na d i e v ne m redu je več peticij na vi soko ministerstvo. Posebno velevažna peticija
je prva ki se glasi:  „da bi se zarad colnin-
ske pogodbe odločno postopalo proti Nemčiji, kater* namerava z izredno visoko colnino zabraniti izvaževanje avstrijskih kmetijskih pridelkov, in da bi ae varovalo na5e uže tako onemoglo kmetijsko stanje pred popolnim propadom". Nemec zatira kakor Italijan povsodi, kjer le more Slovana, in nasproti tem je peticiji na pravem mestu. Bog daj vspeh! Tudi neudje se lahko udeleže zbora, a glasovanja nemajo.
Rogoviljenie italijanisimov je pri nas (strašno) velikansko — a pri belem dnevi nemajo poguma naoadati Slovence, zarad tega pa je gibanje po noči tem živnhneje. Ako prideš v Gorico in si poznan kakor narodnjak — in ako greš zakasnien in miren na svoj dom, izza vsakega vogla ti preti nevarnost in svetovano naj bi bilo, da hodi zmirom po sredi ceste da se pred nevarnostjo o pravem času previdiš, ali pa še bolje ostani doma. P.
Domače stvari.
— (Ljubljanske mestne volitve.) Volilni shod narodne stranke je bil v nedeljo jutro v Čitalnici. Postavljeni so bili kandidatje za vse tri volilne razrede in sicer za III. volilni razred gg. dr. Valentin Zarnik, J. N. II o rak in Jos. Jurčič; za II. razred gg. dr. Jos. Vošnjak, Franjo Ravnikar in Luka RobiČ; za I. razred gg. Jos. K u 3 ar, Jos. Strzelba, dr. Poklukar in Andrej Dolina r. — G. K1 u n". ki je bil dozdaj v III. razredu odbornik, se je novej kandidaturi odpovedal.
— (V lj ubl j an ske j kazini) so imeli nemškutarji volilne shode. K volilnemu shodu za III. razred je bilo 5 (reci pet) volilcev prišlo, a k volilnemu shodu za II. pa 12 (dvanajst). Torej dozdaj tam v onem taborji nij še posebnega navdušenia. — Vladni svetovalec g. dr. vitez Schoppl se je novej kandidaturi v II. razredu odločno odpovedal in se nij dal preprositi, da bi jo spet prevzel. Sploh se sodi, da je ta odstop g. c. k. vladnega svetovalca ravno tiiko „znamenje časa," da se bodo politične stvari spremenile, kakor odstop Vestenekov in Taaffejev govor, o katerem denes na prvem mestu lista govorimo. Na mesto Schoppla je bil postavljen potlej penzijonirani višje aodnije svetovalec Franc vitez Gariboldi poleg prejšnjih dveh kandidatov.
rabimo, to je gotovo, da ne pri vseh besedah na pr.: «kaz, si. capoved (/;kaz), udržatj, si. pridrtati, (^Hržati) itd. Tudi Srbohrvati so pisali svoje dni, kakor smo že povedali: tdcasz, rszkok, /v.mati, dasi je bil celo akcent na prvem delu besede. Toda Srbohrvati so tekom časa napredovali, in dandenes nijedno dete več tako ne piše. Ko bi hotel dandenes kdo glede na ruščino „u Hrvatih" zagovarjati ta p, kakor se to pri nas godi, rekali bi po-smehovaje se mu, da se mu je kolesce po-trlo. Če mi te oblike m, kakor jo narod prav govori, ne sprejmemo v p;sni jezik, kakor so to storili tudi Srbohrvatje, kažemo s tem, da ne znamo innečemo napredovati in tako bodemo storili korak nazaj, korak najmanj za sto let.
„ Bolgari in Srbi ne delajo korakov nazaj; oni si gladijo pot k središču". Dabro. Če bodemo mi za Bolgari in Srbi hodili po isti poti, bodemo tudi mi tjakaj prišdi, kamor oni. Poti, kojo ti naši sosedje odobravajo, uam ni treba zametavati, in si posebne poti nadelavati. Mi
nikaker ne moremo do središča in tudi nikdar ne pridemo, ako nam Jugoslovani pomožne roke ne podado. Ali smemo biti toliko kratkovidni, da to roko zaničujemo in svoje roke tja stegujemo, od koder se nij nadejati hitre pomoči, koje trebamo? Poglejmo luž'čke Slovane, razdeljene mej Saško in Prusko; on imajo veliko več občnega z ruščino, se ji pri-bližavajo na vse možne načine, njihove oči so nepremično ohrnene proti središču in vendar jim zgodovina piše: mene, tekel, ftires.
Ko bi Srbohrvatje kdaj bili v nevarnosti poginiti, se bode Rusija zanje tako potegnila, kakor se za Bolgare; ako bodemo torej mi z Jugoslovani spojeni „dušom telom", tedaj smemo po vsi pravici pričakovati, da se bole Rusija nognala tudi za nas; za nas Slovence same se ne hode, kakor se ne poganja za Slovence na Laškem.
„Prvi korak k uzajemnosti so oni storili s tem, da pišejo z ruskimi črkami, drugi korak pa s tem, da so upeljali v svojih šolah ruski jezik kot učni predmet," trdi g. vt. Glede
prvega koraka ne zdi se nam vredno — z ozirom na zgodovino in njihov narodni razvoj — niti besede spregovoriti. Ako rabijo ruske Črke, slobodno jim, to mogo storiti; pa kaj takega mi poskusimo! Da mi kaj tacega storimo, porinemo si smrtno jeklo v svoje narodno bitje 1 Kakor stvari dandenes stoje, moramo reči, da poprej bode ruski narod popustil svoje Črke, kakor pa zapadni Slovani latinico. Glede druzega koraka je mej nami in Srbi razmera le ta, da oni se ruščine uče po šolah mi pa doma, ker se je v šolah ne smemo. Ta okolnost pa za nas govori, kajti Srbi se uče ruščine tako, kak dr je, nič ne mešajo, Be nifi ne približavajo s kako črko, nič ne kaže svo* jega jezika, ampak oni svoj narodni jezik razvijajo po njegovih naravnih zakonih — ne »lede na ru-čino. To pravimo tudi mi, da imamo t» u sprejeti, ker ga narod slovenski govori in ue zato, ker ga ruščina ima, če je res vse to, da se moramo pri razvoju jezika ozirati na nurod.
(Dalje prih.)
— (Uradna »Laibacher Zeitung".) Uže včeraj tuno nagla.'ali, kako neobjektivno in Slovence tu hov razno ue ureduje naš uradni kranjski list pLaibi»rlier ZtitOOg", ki ooei cesarskega orla na čelu, ki i/haja brez plače vanju rasuisliega fttemplia in st Vzdržuje z rabtlenskini in davkovsknui ediktal-nimi krajcarji slovenskega kmeta. Tu list je zopet včeraj jasno pokazal avojo neobjektivnost, priobčivši kot članek ves Deztuauov melistofelični in laž njivi govor proti \Vurmu in \ *» 11 j: i k 11 in txtenso, u prej uij prinesel onih v našem smislu glasečih ho govorov skoro čisto nič. Torej: vse kar je za nas, o tem so v nLffdb. Ztg.u molči po ribje, kar je zoper nas, to ho i.i/, uho nat sne. Še j u (lovski dunajski listi, ki ne live1 direktno od davkovskega krajcarja, ho ohjoktivnejsi, nego zli „furor teutonicus" ruuegatsko nemške redakcije „Luibacherico".
— (Kdo n o  potrebuje   naše pomoč i V) Tukajšnji list „inteligencijo" m „kapitalu" RL. Tugbl." je povedal v svojoj Hobo-tnej številki, da je vse jedno, čo čitalnični pevci pojo ukupaj h lilharmouikarji ali no o priliki *25letmce nj. veličanstev, modro rekoč, da lil-haruioiiM'nemil društvo uij potreba ok lepljenju iskat Hi pri čitalnićiirjih. Včeraj zvečer je pak dalo nlharmouičiio društvo koncert v ro luti, in kaj mielite,koga je naprosilo /a pomoč, zasodelo-vanjo,— gotovo kacega „Veliko-Nemca" V Kaj fie!  Pribežalo je in pomoči iskalo v narodnem taboru, naprosilo znanega bivšega opornega pevca v Zagrebu, zdaj predsednika cerkni-HMČitalnice, g l1'. (irbica, da je ta nemške mojstre lilharmoničnega društva ll zadrege rešil, llivši predsednik iilharmonikarjev g. Luit-majer je ob .svojem času rekel, da ju to društvo zadnji „hort des deutHchthums in Kraiu" ; lani ko ho na KrAkem j>uli le nemško pesni, nam je jedcu udov pisal, da  nij ros, da hi bilo treba tam slovenskih grl, temuč da zado stujejo „dctitsc.hu kehlen". A zdaj V
— (ltozja služba.) Ljubljanski kne/o-škof dr. Zlatoust Togačar je ukazal, naj ho 24. aprila po vseh farnih cerkvah ljubljanskih slovesna vel'ka maša z zahvalno pesnijo poje. V stolnej cerkvi bode maša ob 10. dopolnilne.
— (Cesar) je daroval 11000 goldinarjev za ustanovo malega seminišča v Tmtu, ki bode imelo »umen pomagati, da se odpravi pumauj kanje duhovnov v Trstu in Isti i.
Dunajska borna 7. aprila.
ilftvirno rnlAKrafiAuii p.irooilu.1
Enotni drl. dolg v bankovoib . . t'!> gld. no Enotni drL dolg v srebru   ,   ,   .  65   B 86
ZlalH rotit*.........77    „ h!)
1860 dr*, posujilo......11h „40
Akcijo narodno banke   .... 606 » —
Knuh i no akcije.......247 »90
London..........117    „ —
Srebro..........—    „ —
Napol........... 9    . BIVi
O. kr. cekini........5   . b2
JDriavno marko.......57    „ 4f>
WAS S ERDICHTE
fnipfiehtt
dio
I ,Wi(;nurberg-I dnrlnut-Fabri^snicdcrla^ge^ JATJ-jPLSINGERfe'c6HNBWIEN-
Solifle Firmen ali Vertreter ervvimsclit.
t
TttSnega srca javljamo vest o smrti f»n-
•pod Ml ne
Neže Žitnik,
hišno posestnim v Ljubljani,
katera  ju  denes zjutraj ob t>. uri, previđena s av. zakramenti za umirajočo, po kratkej bo lo/.ni v oH. loiu svojo starosti  mirno   v <!o-spodu zaspala.
Truplo drago ranjen bodo vtorok h. ». m. ob b. uri popolmluo iz bitk) ŠL 14, poljanski nasip, na pokopališču k sv. KriAtofu prono-ItnOi
Sv. maso za ranjco so bodo v več cor-kvah brale.
DragO ranjco priporočamo v pobožni »polnili in molitev vaom prijateljem in znancem.
V Ljubljani, 6, aprila 1819.
(136) Žalujoči sorodniki.
Za velikonočna darila
priporoča (llir»—3)
Rudolf Kirbisch,
konditor na kon^rooieiii trgu v Ljubljani,
velikonočne pirlic
od t ragama, kandisa, slamo in svile.
% sni. dini I rinil«- |>iii< , . |»ol\l«-4 || .,loisrs-|iiiMltlr-
Cireus Sidoli
na cesarja Josi povem trgu. (184) Vtorok dne 8. aprila ob Vj8. zvečer:
briljantna predstava.
Don Quixotte de la Mancba m- Sancho Panso mej i upa 111, — A pan| iku piiiitoininiit.
Objava.
Veliko trgovstvo z vinom in lesom,
ki je bilo doslej po<l tirmo
,,IBratJ«» Irko \ /aKr«>l>iiu,
se jo razpiiHtilo,  ter ho bodo od donos nadaljovalo pod iinououi
Si'- spoštovanjem (rji;—:i) A i* t u u   tf k o.
Ua/pošilja(vv kave
po llambiirAkih bor/, ni h cnnab v žakljih :\ 4'/« kilo nelto, franko (poštnino prosto) v vso poltn« krajo v AvBtro-Ogorskoj proti poštnemu povzetju. Pripo ročam osobito sledečo baze:
Sani um
Oampinoi
Marac.aibo 1
Oojlon i
Zeleni .lava i
Zlati Java 1
Mokka 1
1 kilo av. 1 -
gl. — kr. 06
8 14
W
Bu
Ako ho vzame ir> kio. jedne hala B kr., ako
L'!S klo. f> kr. pri jednom kilo conojo.    Tudi conojo bsžo imajo čist okus, in so krepke,  zalo so pripo roča, da  bo  finejšo  bazo ziucAa na polovico h M ncjšiini.   Po želji naročnikov  pošljem dve različni bazi v jeduem 0 klo. žaklju.   Kvalitete, ki ne u^a jajo, vzonioin proti povzetju nazaj. Ottoncon pri Hamburgu, (pjl) y#. M j. /Ff«/#f.
V „Narod u u i tiskarni'* v Ljubljani jo izšlo in bo dobiva:
Trije javni govori.
Govorili prof. Fr. Huk I j o,   Iv. Tavčar iu prof. I'i. VVioHtbalur v Ljubljanski čitalnici. hu o pol. (Iona :«> kr.
Slovenske knjige.
Pri uretlništvu .Slovenskega Naroda" se dohe in na pmmeno željo tudi proti poštnemu povzetju pošiljujo nuročevalcem sledeče slovensko knjige:
1. Doktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 00 kr.
2. ,,Kalij'ornHko polenti*' od Pret Marte a.    Cona 60 kr.
3. Titf/omer'4, tragediju v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena GO kr.
4. ,,A/a Žerlnjah*', izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena (>0 kr.
f>. Župnik IVakv/lciflski". Spisat Olivur (Joldsmith. Iz angleščino poslovenil Jane/. Jesenko. Cenu 1 gld.
6. „Jflej (Irana stoloma", izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
7. ,,Vrrt in Sati'*, izviren loman. Spr-sal J. Jurčič. Cena ho kr.
spomladanska obleka
18 gold.
■»rnlitflciiit
sponi I ad a n sk a /gornja suknja 10 gold.
spomladanske hlače 5 gold.
in v primerji najfinejše obleke za
gospode in dečke; po nujni/.jej coni Obleke za Otroke od dveh let naprej.
9*W~ Spalne suknje "VI
xa aoupode in {/ospe.
priporoča
M. Neumann,
krojaški mojster,
v Ljubljani, v hIoiioviIi ulicah št. 11, v Luknianovej hiši.
^k^f*" Ftutnje naročlie sv funti fm-VMtHu itrmt i;nšt' in neprisfojno bt*9Z UQO-
voru ittt^ttj otatntt (iir»—4)
i    I «
K, mb 5 'V
b?« i
»I JE
ls2 ^cR
F I I B" ST
i a ta o
ti Tw (T F ar 3
71 ll
P °!± i-, f r ~ q o
I j&
m ta
p n M O
—i  k—, o*
H
I
8*
W 1
O i
c B K" o" o
ca
4( Preinesceiije.
Podplianl naznanja p. n. občinstvu, tla Je svojo prodajal
nloo pred
^    /\c/(liii drevored, na ogla gledišSnlli nlio, v
Oettinovićevo hišo
preložil
•K •K M
M
M
Isti iuiu v BalOgl veliko izber nnJnOVCjnIIi
kloMkov, -o mi kožuliovino.
lio/ulio« i u ii no moj poletjem  skrbno Mliruiijcvti J najboljšo so priporoča
Anton Krejči, kolobar.
JvcMteij m urednik Johip JurCić.
Lustuiua iu tisk .Narodno Uukainou.