51. številka. Ljubljana, v petek 2. marca XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prpjeman ib a v h t r o - o g e r s k e dežele za vse loto 15 pld., za pol leta h oštnina gnala Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., ču se dvakrat, in DO 4 kr.. 06 so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvom u p r a v n i š t v o je v Rudolfa Kirbisa bili, Gledališka itolba". U p r a v n i S t v u naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. V zinislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se OBČNI ZBOR delniškega društva „M10BII TISKARI!1' na dan 22. marca 1888 ob 6. uri zvečer v prostorih „Narodne Tiskarne". ZDrLe-^n-i rod.: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1887. 3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende. 4. Dopolnilna volitev dveh upravnili odbornikov. 5. Posamezni nasveti. OPOMBA. §, 16. Kdor v občnem zboru hote glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dni j pred občnim zborom v društveno blagnjnico Uložiti. Upravni odbor „Narodne TIskarne", Kranjska prometna banka v Ljubljani. Ministerstvo notranjih zadev odbilo jo prošnjo za ustanovitev kranjske prometne banke v Ljubljani. Nagibi temu sklepu so bili, da zadostujejo kreditnim potrebam Ljubljanskega in sploh kranjskega občinstva kreditu! zavod kranjske hranilnice, hranilnica v Kočevji in e. kr. poštne hranilnice. Daljo omenja ministerski ukaz žalostne skušnje pri nekdanji kranjski ekskoniptni družbi in naposled pravi, da je ustanovni kapital v znesku 125000 gld. premajhen, in da bi se moral taisti najmanj zvišati na 2500O0 gld. Mi ne nameravamo kritikovati v sedanjih težavnih časih te niinisterske naredbe, akoravnu nas prav mika predavati na obširno svoje mnenje o »kreditnem zavodu" poštnih hranilnic. Konštatovati le hočemo gmotne razmere na Kranjskem in prepustiti potem čitatelju sklepe, ki se sami usiljujejo, ako se primerjajo te razmere z ministerski m ukazom. Da je gmotno stanje naše dežele neugodno, čutijo vsi, izvzemši nekatere privilegirane kroge, ka terim morebiti to neugodno stanje ravno ugaja. Ce rečemo, da ni produkcije v deželi, mislimo, da nesmo preveč rekli Kaj pa to pomenja, ve vsak, ki se je količkaj pečal z narodnim gospodarstvom. Oglejmo si kmetijstvo! Veliko agrarno krizo čuti tudi naš kmetovalec. Žito in živina nemata nobene cene, — komaj se izplačujejo žrtve in trud našega kmetovalca in more le toliko, da davke plačaj e ter sebe in svojo družino prav beraški živi. Kako je z našo industrijo ? Nekdanja mlinska industrija na Kranjskem je skoro popolnem uničena. V Kropi, Kamni Gorici in Železnikih, kjer je nekdaj cvetela lepa industrija z železom, vlada dandanes siromaštvo; in tudi velika kranjska industrijska družba že leto in dan ne plačuje več delničarjem obresti j Druge znatne industrije pa ni na Kranjskem. Kavno tako hira naša trgovina. Kje so časi, ko so naši trgovci obogateli pri kupčiji z žitom in moko? Ta trgovina je dandanes popolnem prenehala. Trgovina z lesom čuti uničevalni upliv železniških neugodnih tarifov in gališke konkurence. Kupčija z vinom se je omejila na nekateie firme, In kaj hočemo naposled reči o naši nbrn ? Naš obrtnik, in kdor tega ne verjame, naj ga vpraša, si komaj toliko zasluži dandanes, da živi. Časi so težki in davki v primeri z zaslužkom preveliki. Nikjer ni videti gmotnega napredka, in nko tega ni, tudi duševnega napredka ne bode. Deželni zbor kranjski nastopi; je v poslednjih letih pot intenzivnega delovanja na gospodarskem polji in tega načela bi se morali poprijeti vsi naši merodajni krogi, da ne rečemo, vsii ki moč v sebi čutijo k zdatnemu delovanju. Ker se pa posamičen človek v današnjih časih \elikega kapitalizma ne more bojevati z močmi, ki Bo temu na razpolaganje, se mora združiti z drugimi in „viiibus uuitis" se postaviti na borišče za vsakdanjo eksistenco. Pomoč je dandanes le v združenji. Kapitalizmu, ki tudi pri nas monopolizuje vsa podjetja, je treba nasproti postaviti vestno oskrbljen družbiu ski kapital. Ta kapital naj služi kreditu, ki ga potrebuje trgovec, obrtnik, podjetnik itd. Tak druž binski k.pital ne koristi samo onemu, ki ga uporablja za svoj osobni kredit, marveč tudi onemu, ki ga je uplačal v družbinsko blagajnico. ltes je, da se nahaja tudi neka nevarnost v taceni podjetji, toda kdo je temu kriv? [tekli smo, da kapital mora vestno oskrbljen biti io oskrbovati ga mora vestno ne samo dotični odbor, ki je izvoljen, da opravlja posle družbinskega podjetja, marveč ga morajo oskrbovati družbeniki sami. Ako pa ogledamo občne zbore takih zavodov, vidimo kako malo BO obiskovani ,iu kar strmeti moramo, kako malo se družbeniki brigajo za lastne interese. V nerazumljivi malomarnosti tiči največja nevarnost pri takih podjetjih. Lep slučaj o tem nam je zgodovina in propad kranjske eskoniptne družbe. Njen delniški kapital znašal je 150.000 gld. in s tem jo v letih 1876 do 1864. naredila eskomptnega prometa 42 milijonov. Plačala je delničarjem prvo leto 6°/0 dividendo, zadnjo leto pa 7l .,% dividendo' Vrhu tega si je prihranila 85000 gld. v reservneui zakladu, odpisala ustanovne stroške v znesku 5000 gld. popolnoma ter plačala za davke ogromno vsoto 34.909 gld. Iz tega je razvidno, da neso silile prometne razmer«, k polomu tega zavoda. Uzrok polomu je bil nezvesti ravnatelj, ki je izneveril izdatno vsoto in ki je Inlikomišljeno kre-ditoval prijateljski obitelji višjo vsoto, nego bi bil smel jio zavoda pravilih« Da je pa kaj tacega mogel storiti, temu je krivo bilo neomejeno zaupanje odbora in delničarjev sploh do ravnatelja. Zanemarjali so vso previdnost i n sicer v lastno škodo, katere sicer nikdar ne opuščajo v lastni trgovini. Nečeinn jim zaradi tega Bog ve kaj očitati, saj je tudi kranjski hranilnici izne« verjeu bil precejšen znesek in isto se je tudi pri velikih zavodih drugod zgodilo in naposled ima tudi posamični trgovec ali podjetnik lahko izgubo pri svojem podjetji. Ali kar sploh v s "n očitan smemo, je to da se zaradi nekaterih posamičnih .slučajev pogum izgubili v vsakem družbinskem podjetji. In vender je to podjetje kakor vsako drugo in gotovo ni noben trgovec oj>ustil svoje trgovine, ker je njegov sosed fallral, marveč nas vsakdanja skušnja uči, da LISTEK. 0 slovenskem gledišču. Pismo rodoljubki v Ljubljani. I. Ko sem se po zadnji glediški predstavi zopet .sešel z Vami ter ste mi tožili, da te znanke in onega znanca spet ni bilo pri predstavi, pogovarjala sva se o tem predmetu še dalje časa, ukrepaj e in glavo si beleč, kaj bi bilo treba storiti, da bi se naše občinstvu bolj ogrelo za slovenske gledališke predstave. Vi ste, gospa, iskali uzrokov zdaj tu, zdaj tam, kaj da je temu krivo, da ima slovenska Talija premalo čestilcev. Priznali ste, kakor priznajejo drugi, slovenski listi in prisotno občinstvo, da igralci in igralke Dramatičnega društva igrajo in predstavljajo dobro, da je občinstvo zadovoljno ž njih igrami in predstavami, da jih pristojna kritika hvali, a da te predstave vender nimajo onega gmotnega uspeha, od katerega je odvisno vse nadaljne razvijanje dramatske umetnosti. Kje jfl tedaj iskati uzrokov gmotnim neuspe- hom V Ti niso daleč od nas; žal, da so pri nas, da v našem društvu so. Malone ni lepo, da bi to odkrivali svetu, in ker ste me Vi opozorili zadnjič, naj pišem o tem in naj, dejal bi, malo pri meni naše zaspano občinstvo, nisem so mogel obotavljati ter sem se odločil pisati in reči katero, — morda pridobi in privabi moja iskrena beseda še katerega rodoljuba ali nežno rodoljubko v kolo častilcev slovenske Talije. In tedaj domidivši se, da so nekje nemški deželni poslanci predlagali zvečer ob osmih, ko je bil nekje nemški ples, konec seje samo zato, da bi se mogli udeležiti tega plesa, mislil sem si, kako je pri nas Slovencih vse drugače, ker bi morali našo gospodo siliti in gnati v društvene zabave, da bi nam ne bile prazne, ker vsak čepi doma kot pri vezan. Kje tedaj tičijo uzroki neuspevanju društvenega življenja in gibanja našega V Rekel sem, da pri nas samih. Kdor nima ljubezni ali zmisla za katero stvar, ne zunima se za njo in ne bode je hodil gledat. Ali bi isto smeli trditi o našem občinstvu in o naših glediSkih predstavah, to je teško javno izpovedati, in Vaše izpovedbe, gospa, tudi ne maram izdati, toda to, kar vidi vsak človek, smem pouda- riti, namreč, da je v ljubljanskem društvu v obče zavladala neka neoprostna apatija do narodne stvari in da v obče ljubljansko društvo nima radi tega pravega zrcala za narodna idejalna podjetja, za katera je prinašati žrtev. To ostro sodbo in obsodbo mogli bi ublažiti, ako bi se izgovarjali na vladajočo epidemijo v Ljubljani ; toda ako bi tudi take vrste izgovore navajali za razloge, potem ne bi zgodovina poznala M. Seae-vole in mnogih drugih slavnih mož in ž n, ki so se žrtvovale za domovino. Domovinska požrtvovalnost ne poznaje nobenega takega ozira, osobito danes ne, koje človeku lebko biti požrtvovalnemu in se mu pri tem ni bati, da bi mu izgorela roka, ali da bi si jo le opekel če, položi kak krajcarček na oltar domovine. Treba je le imeti vsaj nekoliko srca za idejalna podjetja, le malce prave domovinske ljubezni. Kaj so ta idejalna podjetja, v tem sva se /o mnogo pomenila, in meni ni treba govoriti danes Se posebe o tem. Podpirati slovensko Talijo, recimo i rina&ati radodarne doneske za zidanje „Narodnega doma" v Ljubljani, podpirati družbo sv. Cirila in Metoda, vse to so idejalna podjetja narodi n se fUto fa lira nega takoj kilo drugi ravno bte trgovino počne, in očitati smemo vsem, da s kapitalom le v hranilnice in državno paprje silijo in tako podrezujejo žilo občnega prometu m s tem narodBO gospodarskega napredka . Torej rn-lo več poguma in pazljivosti in raz-streseni mali kapital bode v družbinskem podjetji velike koristi za vsaceg* posamičnega in pa za celo deželo. Pri nas je dandanes kredit tnonopolizovan. To je velika napaka! Osobni kredit določujejo osobni uplivi in ti so odvisni od simpatije al i antipatije, od političnega strankaritv i, ud trgovinske konkurence i. t. d. Ako je torej osebni kredit odvisen le od jtdne osobe ali jedne stranke * deželi, je gotovo druga stranka izključena, ali snj misli, da je izključen« in se radi tega ne upa iskati pri nasprotniku kredita. Pri naših kreditnih zavodih, to je pri velikih, ne pri posojilnicah, nahajamo povsod jedne in iste osobe, žali Hog, ravno take, ki črtijo naš narod.jjTrcba je torej nezavisnoga zavoda, ki bi preprečil vsako Strankarsko postopanje, bodisi radi političnega na-■protstva bodisi radi konkurence. Tak zavod bi imela biti kranjska prometna banka. Ne vemo, kaj je tuko silovito uplivalo na mi-nlsterstvo, da ni dovolilo koncesije za ustanovitev tega zavoda Nagibi pač kažejo, da rainisterstvu nase razmere neso sušne, Kreditni zavod kranjske hranilnice imeli smo že takrat, ko je obstajala kranjska eskomptna družba in vender je slednja poleg onega društva imela v (J letih 42 milijonov prometa. 0 kreditu, ki bi g« t.ajai Kočevska hranilnica in pa |ioštne hranilnice, nam v deželi ni Čisto nič znanega. Žalostne skušnje neso imeli pri kupcijskem prometu nekdanje kranjske eskomptne diažbe; kajti zgoraj smo že dokazan, da je ta zavod pri majhnem kapitalu izvrstno kupčijo napravi m hi lahko Se dandanes obstajal, da neso delničarji radi izueverjenja ravnatelje v ega glave i/.gubiii. Tako žalostne skušnje imajo tudi veliki zavoli m \oliki kapital ne daje Se j>o-rostva, da - i izgub Bploh ne bilo Pač pa imamo od tega zavoda to skušnjo, da se z majhnim kapitalom veliko da napraviti in da kapital 125.000 ^ld. popolnoma zadostuje, če se vestno in previdno oskrbuje Potreba kake dežele za krehtne zavod-- je subjektivna in ravno to pogrebnin v minlfiterskem ukazu, da ni ozira jemalo na nase posebne razmere, katere odločno zahtevajo nezavisne;^! zavoda v korist naši trgovini, naši industriji, naši obrti in sploh celi deželi. Nadejamo Be, da bode ustanovni komite* na odločilnem mestu se jedenkrat poudarjal živo potreba našega ljudstva za tak zavod, nadejamo se pa tudi, da bode občinstvo krepko podpiralo tako podjetje, kajti v z dr u ženji je moč. Prisilno zavarovanje. (Dalje.) Sedaj mi je osvetiti statistični materijal, kateri je v podkrepljenje svojega predloga zbral in v utemeljeval nem svojem govoru porabil gospod profesor Suklje, Kes, ko bi številke, kakor jih navaja on, bile eksaktne v vsakem oziru in tikale se le predmeta, v čegar podl.rejdjenje so morale stopiti pred visoko zbornico, j»otem bi bila naša dežela v desetletji 1876 do 1886 izgubila vsied požara ogromno sveto poltretjega milijona goldinarjev na nezavarovanih poslopjih. Zal ! da moram to iluzijo gospodu predlagatelju razpršiti. Pred vsem je treba pomisliti, kako nastajajo cenitve škod, katere se naznanjajo statistični osrednjej komis ji. Pri malih potarih opravlja to županstvo samo, katero pogorele« vpraša, koliko ima škode in zapiše to v zapisnik. Le č« je .upati posebno vesten, pokliče občinske cenjevalce, da določijo ti škodo. V vsakem slučaji, na) že škod« določa pogorelec sam Hi naj jo eenjujejo občinski možje, presega cenitev resnično škodo. Izjeme so tako redke, kakor bele vrane. To je tudi naravno; ako pogorelec ni zavarovan, upa z višjo cenitvijo škode uspešneje apelovati na milosrčnost sosedov in drugih dobrotnikov; ako je zavarovan, j>a mu je do tega, da nasproti cenitvenej komisiji dotične zavarovalnice naglasa, kako silno veliko škodo mu je prouzročd jiožar. Cenitve žu panstev naznanjajo se c kr. gensdarmeiiji, katera jih semtertja — ali jako redko kedaj — jjo lastnem preudarku Bpremeni, navadno pa nepremenjene naznanja c. kr. okrajnim glavarstvom, od koder jih dobiva osrednja statistična komisija na Dunaj i. Le pri velikih požarih najo Skoda C njevati okrajna glavarstva sama in to zopet le po občinskih možeh. Te cenitve so pač natančnejše, a pretirano so gotovo v 99 iz sto slučajev. Smelo rečem, da je znesek, katen na ta način dobiva za registrovanje osrednja statistična komisija gotovo pretiran za tretjino in da računi m zvrhoma dobro, ako faktično škodo na ]»oslopjih v letih 187(1 do 1885 mesto izkazanih 3.600.215 gld. redukufem na 2,500.000 gld. Glede točnosti izkazanih odškodnin zavarovalnih zavodov imam isto tako opravičene pomisleke. Ko bi P6 uredila stvar tako , da hi zavarovalnice same naznanjale okrajnim glavarstvom odškodnine, katere plačujejo zavarovanim pogorelcem, — in to bi ne bilo težko — potem bi pač, izvedela osrednja statistična komisija prave številke; po sedanje) uredbi jia to nikakor ni mogoče. Iz lastne skušnje vem, da je pogorelec, ki je prejel odškodnino, občinskemu predstojništvu naznanil za polovico manji znesek, samo zato, da bi sf* bilo to zvedelo po občini in da bi mu bili sosedje raje pomagali s potrebnim stavbenim lesom. Ako se kaj tacega more zgoditi v jedriem slučaji, kdo nam je porok, da se ne zgodi večkrat ? Gotovo pa je — če že abstra-hujem od vsega tega — da za one odškodnine, katere zavarovalnice izplačujejo pogorelcem izredno, osrednja statistična komisija ne zve. Zgodi se namreč večkrat, da pogorelec ni plačal zavarovalnine o pravem času. Ako je sicer bil reden piačnik in večleten zavarovanec, tedaj mu zavarovalnica spiegleda osodno zamudo in izplača navadno vsaj polovico zavarovane škode. Toda, ker ravnateljstvo samo po pravilih ni opravičeno likvidovati jednake odškodnine, mora se vsak tak slučaj predložiti upravnemu svetu, kar celo stvar zadrži navadno po par me secev. V tem j»a je občina in geusdarmerija že od poslala svoje poročilo o pogorišči in tako ostajajo te izredne odškodnine čisto neznane c. kr. okrajnim glavarstvom; dasi na priliko le pri dveh na Kranj skem poslujočih vzajemnih zavarovalnicah znašajo navadno po 400O gld. na leto. Pa recimo, da bi zavarovalnice res ne bile plačale več odškodnin« ko 1,196.605 gld , tedaj so z ozirom na doslej povedano i:i z ozirom na to, da je do leta 1880. bilo zavarovanje še prav pičlo razširjeno po Kranjskem, storile gotovo toliko, da z..služijo priznanje vsacega nepristranski sodečega človeka; storile pa tudi nasproti premijam, katere so prejele, toliko, da hi kljubu zakonodav-kemu pretekcijonizmn težko bilo deželni prisilni zavarovalnici izkazati se za jednako doh» s primerno jednakim usj>ehom. S tem sem pa tudi izrekel, da je druga pot, ki po mnenji poslanca Šukljeta vodi do sklepa o potrebi prisilne deželni zavarovalnice, namreč razmatranje stvari s finančnega stališča, jako {»olzka in ne bode mi težko dokazati, da se je ravno na njej močno izpodrsoilo gospodu profesorju. 2% nega doneska za gasila t namene plačale so po uradnih izkazih deželnega odbora vse na Kranjskem poslujoče zavarovalnice: leta 1885. gld. 4.430.76 kr. in za leto 1886. gld. 4.71 5.1)3» , kr. (Mimogrede rečeno sumniči gospod profesor zavarovalnice, da so utegnile priznati premajhne zneske za odmerjenje tega doneska. Na to neopravičeno sumni enje upam, da ne bodo ostale odgovora dolžne zavarovalnice saniej. Ako *e ta znesek pomnoži petdesetkrat, najdemo svoto premij, katere so kranjski zavarovanci plačali, v teh nveli letih raznim zavarovalnicam. Plačali so torej v letu 18S5. . . . 221.538 gld. — kr. in v letU 188(5..... 235.796 „ — „ tedaj v obeh letih vkup . . 457.334 gld. — kr, Iz tega izkaza pa vidimo tudi jako zanimiv faktum, da so se namreč premije (zavarovalnine) od leta 1885. do leto 1886. — tedaj v lednem samein letu pomnožile za 14258 gld. S tem faktom gospod profesor ni računll. Njemu je pred vsem bilo do tega, da deželnemu zboru pokaže zavarovalnice kot zavode, ki vlečejo iz naše [dežele velikanske dobičke, v kar se da neugodni svetlobi. Zato je vzel povprečno ,-r.evilko zavarovalnin iz let 188 5. in 1886. torej znesek '228.667 gld. za podlago vsemu svojemu desetletnemu računu in vsklikuil je: glejte, nad 100.000 gld. na leto puščamo mi, zakoniti deželni zastop, iz dežele ! V resnici je pa stvar čisto drugačna. Zavarovalnice neso vlekle s Kranjskega od letu 1876 do 1885. vsako leto po 228.667 gld. zavarovalnin, ampak prav veliko manje, Leta 1876. zavarovanje na Kranjskem še nikakor ni bilo razvito tako, kakor leta 1885. in 1886., celo do leta 1880. ni mej zavarovalnicami bilo vidno pravega gibanja. Tega leta začeli sta poslovati dve novi zavarovalnici; nekatere druge pa so svoje Indolentne uprave spremenile in tako zadobile novega življenja v svoje organizme. Ustanovljali in prenovljali so se na Kranjskem zastopi in to je privelo novo gibanje in živahno tekmovanje mej zavarovalnicami tudi na Kranjskem. Glavni prirastek premij spada torej v dobo od leta 1880 do 1885. Prav natančno dal bi se ta znesek določiti le po statističnih podatkih zavarovalnic samih; a ker nam ti neso pristopni, zadovoljiti se naoremo s tem, da glede na prirastek zavarovalnin v posled- ker so za to ustanovljena, da se v njih goji, čuva, J časti in povzdiguje jezik in narodnost slovenska, to je največje idejalno dobro naroda našega. Slabi so rodoljubi, govoreči, da so dovolj izobraženi, in da jim za nadaljnje izobraževanje ni potreba gledališča; slabi so narodnjaki, trdeči, da ne bodo doživeli „Narodnega doma" in zato ue žrtvujejo nič, in slabi so Slovenci, katerim ni k srcu prirasla družba sv. Cirila in Metoda. Kdor gleda na to, da mora koj jutri imeti specijalne koristi od tega, za kar je kaj žrtvoval, ta nima smisla za občno korist. Jaz se tolažim s tem, da je tudi v tem pogledu častnih izjem, ter se na tihem veselim, kadar "Vas vidim, kako nesebično se trudite, kako plemenito se žrtvujete za narodno stvar ter uzbujate v drugih zmisel ca požrtvovalnost, da bi i drugi izvrševali svojo narodno dolžnost. Kadar Vas tedaj vidim v domoljubnem delu, takrat se mi srce radosti topi in si le žeiim, da bi nam Bog dal obilo takih Slovenk. Ker mi je pismo nekoliko ponaraslo, hočem nadaljevati prihodnjič. Za danes se Vam udano poklanja Vaš Anton Trstenjak. Otci in sinovi. Homan. Ruski spisal J. S, Tnrgen6v, preložil Ivan Gornik. XXI. Dalje.) — A? Kaj V Ali ti to ne ugaja? prekinil ga je Bazarov. — Ne, brat! Ako si se odločil, da vse odrežeš, — naj se ti ne smilita svoji nogi! . . . Sicer pa sva že dovolj modrovala. „Priroda nam veje molčanje sna"4, rekel je Puškin. — Ničesar takega ni on rekel, dejal je Arkadij. — No, če ni rekel, mogel in moral bi reči kot pesnik. Res, kaj ne da je bil vojak? — Puškin ni bil nikdar vojak. — Pojdi, Baj ima na vsaki strani: „V boj, v boj za čast Husije !u — Kje jemlješ vse te iznajdbe! Vedi, to je Konečno klevetanje! — Klevetanje! 'Kaka stvar! S to besedo si me hotel prestrašiti! Kakorkoli klevetuješ nad človekom, v istini je vreden še dvajsetkrat toliko klevetan j. — Spi raje! rekel je Arkadij jezno. — Z največjim veseljem, odgovoril je Bazarov. J A niti jeden niti drugi ni mogel spati. Nekako sovražno čuvstvo lastilo se je src obeh raladeničev. Čez pet minut odprla sta očesi ter se molče pogledala. — Glej, rekel je najedenkrat Arkadij, — suh mecesnov list se je odtrgal in pada na zemljo; njegov let je popolnem podoben letu metuljevemu. Ali ni čudno? Najotozneje in najmrtveje — je podobno najveselejemu in najživejemu. — O, moj prijatelj Arkadij Nikolajič! vskliknil je Bazarov, — samo jedno te prosim: ne govori pesniško! — Jaz govorim, kakor vem ... In na vse zadnje je to despotizem ! Prišla mi je misel v glavo, čemu bi je ne povedal ? — Tako. Čemu bi pa jaz ne povedal svoje misli ? Meni se zdi, da je pesniško govoriti — nespodobno. — Kaj pa je spodobno? Rogati se V — E, e! Vidim, da bočeš odločno iti svojemu stricu v sled. Kako bi se razveselil ta idijot, ako bi te bil slišali — Kako si imenoval Pavla Petroviča? — Imenoval sera ga, kakor je prav: — idijot. — To je že vender preveč! vskliknil je Arkadij. njem leta onega desetletia. katero gospod poslanec Suklje jemlje za podlago svojemu razmotravanju, določimo s približno matematično gotovostjo znesek premij, katere so prej' male s Kranjskega zavarovalnice. Vprašanje je čisto priprosto: Ako je od leta 1885 do leta 1886. poskočila premija za 14258 gld., za koliko so je i-da pomnožila v letih 1884 — 1885, 1883 — 1884, 1882 — 1883 itd. in koliko so tedaj prejele zavarovalnice premij v letih 1876 — 1885? Tako sestavljeni račun pokaže nam, da je v imenovanem desetletji bilo jim uplačanih zavarovalnin 1,-09.496 gld., tedaj povprečno na leto 180.949 gld. in ne, kakor je trdil gospod ute-meljevatelj 228.667 gld. Ker so zavarovalnice plačevale povprečno najmanje 119660 gld. odškodnin na leto, prejemale so torej premije več po 61289 gld. Gospod profesor Suklje sam pripušča na jed-nem mestu svojega govor;«, možnost, da stane uprava 50000 gld.; potemtakem bilo bi zavarovalnice imele na leto dobička 11289 gld. In to naj bode tedaj oni kapital, ki izkonstuje, izsesava, uničuje poeamičnika! d>* imel sej, bodo pa imeii odseki svoja posvetovanju. Posebno bodeta budgetni in Spiritni odsek hitela s svojim delom Ruski listi so izvedeli, da hoče papež dve ogeiski ruski vladikovini Muhačev in Pjašev podrediti I." iz Peterburga, opazuje kitajska vlada jako pazljivo evropske dogodke ter nadaljuje oboroževanja. V Mandžuriji je pravi vojni tabor. Tuii inštruktorji vadijo vojsko. Odnošaji mej Rusijo in Kitajem so sicer dobri, toda v Peterburgu dobro vedo, da bi Kitajci takoj poskusili pridobiti si zaamursko pokrajino, ko bi Rusija imela kak> vojno v Evropi. Domače stvari. (V Cerknici) umrl je danes zjutraj ob 3. uri gospod Anton Krašovec, obče znani rodoljub. Lahka inu zemljica! — (Deželni glavar g. grof T h um), ki je izza časa deželnega zbora hudo obolel insezdravil na svoji graščini v Radovljici, pripeljal se je danes v Ljubljano. Želimo, da se mu zopet povrne zdravje. — (Imenovanje.) Okrajnimi šolskimi nadzorniki na Goriškem so imenovani gg.: Gimnazijski profesor Josip Culot za mestni okraj Goriški; učitelj na učiteljišči v Kopru Josip Pich za ljudske šole z italijanskim učnim jezikom v okraji Gradiščanskom ; Martin S in kovic, učitelj na deški ljudski šoli v Trstu za okraj Sežanski; Fran Vodo p i v e c, profesor na ženskem učiteljišči v Gorici, za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom v šol skem okraji Gradiščanskem j Fran Do m in ko, vodja ljudske šole in ravnatelj v Kobaridu za šolski okraj Tolminski. — (G o s p. dr. Janez Š ust,) prost v Trstu, postal je „Protonotarius apostolicus". — (Osobne vesti.) Potrjena je volitev g. dr. Fr. Ravšu, odvetnika v Kozjem, kot načelnika poštarja in trgovca Fr. Dvornika, kot načelnika namestnika za okrajni zastop Kozijanski. — Gosp, Ivan Krainz, profesor na državni gimnaziji v Pazinu, premeten je na državno gimnazijo v Gorici. — Gosp. Fran Žiher, nadučitelj v Vurhergu dobil je diplomo častnega priznanja za svoja prizadevanja za sadjarstvo — (Častnim občanom) imenovala je občina Moravče 6. januvarja t. I. okrajnega glavarja Litijskega, gospoda M a t i j o G r i I a , za izvanredne zasluge pri po toči poškodovanih. — Včeraj 1. marca, izročila se mu je res krasna in okusno izdelana diploma, kojo izvršila je „Narodna Tiskarna". podarila je dne 25. feb« V sasobnem ta veledušnl — Aha, sorodniški čut govori, dejal je pokojno Bazarov: — Opomnil sem, da se on jako trdo drži človeka. Vsemu se človek lahko odpove, od vseh predsodkov se loči, a priznati , da je njegov brat, ki tuje rute ki ade, tat — tega ne more! In v istini: moj brat, moj — in on naj bi ne bil veleum ... ali je to možno? — Iz mene govorilo se je samo čuvstvo pravice in ne sorodniško, dejal je razgreto Arkadij. — Ker pa ti tega čuvstva ne poznaš, ker nemaš „čutaa za to, potem ne moreš soditi o njem! — Drugače rečeno: Arkadij Kirsanov je pre-vzvišen, da bi ga razumel, — klanjam se in molčim. — Dovolj, prosim te, Evgenij; na vse zadnje se bodeva še sprla. — Ah, Arkadij, napravi mi to veselje, stepiva se malo — do krvi, do smrti! — Prosim te, konečno se bo to res zgodilo ,. . — Da se pretepeva? prekinil ga je Bazarov. — Čemu ne? Tu na senu, v tako idiliški okolici, daleč od sveta in ljudskih očij — kaj hočeš še ? A ti se ne moreš meriti z manoj. Zgrabim te za goltanec . . . Bazarov razprostrl je svoje dolge in trde prste .. . Aikadij se je obrnil ter norčuje se pripravljal v bran ... A obraz njegovega prijatelja po- kazal se mu je tako preteč, tako nesraešno groženje pojavilo se je v krivem nasmehu usten in v žarečih se očesih, da se je nehote zbal . . . — A, tukaj sta! čul se je v tem trenotku glas Vasilija Ivanoviča, in stari štabski lekar stal je mej mladeBičima, oblečen v doma narejeno platneno suk njico in s slamnikom istotako domačega dela na glavi. — Iskal sem vaju in iskal ... A izbrala sta si izvrsttn prostor ter se krasno zabavata. Ležeč na „zemlji" gledati v „nebo" . . . Vesta-li, da je i tem neki poseben pomen? — Jaz gledam v nebo samo tedaj, kadar ho čem kihniti, zarenčal je Bazarov in obernivši se k Arkadij u rekel je poluglasno: Škoda, da naju je zmotil! — Dovolj vender, zašepetal je Arkadij in skri vaj stisnil svojemu prijatelju roko. — A nikaka družba ne pretrpi dolgo takih vzmenirjanj. — Ako vaju pogledam, moja mlada prijatelja govoril je mej tem Vasilij Ivanovič majaje z glavo in opiraje se s prekrižanima rokama na nekako umetno zvito palico lastnega izdelka s turško glavo mesto ročaja, — ako vaju pogledam, ne morem, da bi se ne veselil. Koliko moči, cvetoče mladosti, spo sobnosti, talentov ! Iz kratka . . . Kastor in Poluks (Daljo prih.) — (Hranilnica kranjska) revežem v Kropi 500 gld., katere je rnvarja tamošnje županstvo razdelilo, pismu zahvaljujejo se obdarovanci za dar najsrčneje. — (Zabavni večer „ P i s a t e l j s k e g a d ruš'v a") bode v soboto S. marca v čitalnični restavraciji. Gospodje društveniki naj racijo malo poprej, kakor navadno zbirati se, da berilo konča pred začetkom Sokolovega večera. Predseduje gosp. Škofi c, čita j m gosp. Lah. — („Sokol Ljubljanski") ima v pone -deljek zvečer ob 8 uri v steklenem salonu čitalnične estavraclje občni zbor. Ker je na dnevnem redu volitev staroste in pođstaroste, pričakovati je obilne udeležbe. -- Jutri zvečer ob 8. uri pa je v stekle-lein salonu „Sokolski ve če r". — (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli: 4 moški, 2 ženski, 4 otroci. Ozdraveli: 3 ženske, 1 otrok. Umrl nobeden. (V okolici Ljubljanski,) to je: v Ste; nuji vasi. v Gorenji in Dolenji Urušici in v Dc-brunji, so osepnice ponehale. (Mesečni semenj v Ljubljani) bode zopet prihodnji četrtek v 8. dan marca. Pričakuje se jako mnogo p r o d a-jalcev in kupcev iz raznih krajev, ker sta bila zadnja semnja prepovedana. — (Iz Žalca) se nam piše: Narodno-za-vedni prebivalci našega trga neso podpisali znane peticije za Liechtensteinov predlog; vrl naš župan in odličen narodnjak gosp. Ivan Hausenbichler, in gospodje L Janič, prvomestnik tukajšnjega društva Oirilovega; Josip Sirca, trgovec; dr. Miha Berg-mann, znani narodni gospi Ž. in It. in mnogo drugih tržanev določno so zavrnili prošnje za podpis. — („Uč i te 1 j s k i To v a r iš.) List za šolo in dom" ima v 5 letošnji številki nastopno vsebino: Josip Rudolf Milic. (Nekrolog.) — Otroška individualnost Fr. Gaberšek. — Slike iz narodne vzgoje. Sestavil Iv. Trošt. - Knjiga slovenska, — Učila. (Spisal I. Lapajne ) — Opis šolske občine Blagovica. Sestavil Fr. Marolt. — Dopisi. — Premene pri učiteljstvu. — Razpisi učiteljskih služeb. — („Vrteca. Časopis s podobami za slovensko mladino) ima v 3. številki nastopno vsebino: Prezgodnjej cvetici. J. Rejec. —■ Skušujava. — Narodne basni. (Zapisal v Podzemlji Janko Barle.) — Mladiuoljub. — Debrecin. — Mraz beži. A. Funtek. — Kako je znal vojevati grof Rudolf Habsburški. (Spisal Fr. Hubad.) — Salomonova sestra. — Prirodopisno-natoroznansko polje. Naše domače živali. — Listje in cvetje. — Nove knjige in listi — „ Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. 60 kr. za pol leta 1 gld. 30 kr. — (Iz Cirknega) zima zahteva veliko žrtev, konca februvarja umrlo je odraslih ljudij, skoro vsi za plučnico. To je za naš kraj nerazmerno visoko število. — (Trtna uš na Hrvatskem) širi se na vse strani. Včeraj je bila v Zagrebu zbrana enketa ki se je posvetovala o sredstvih proti trtni uši. Enketa seje soglasno izrekla, da ni noben druge Jpomoči proti fdoxeri, nego zasaditev vinogradov z ameriškimi trtami. Vlada je že napravila na šestih krajih ameriške trtnice ser zasadila po 50.000 trt v letu 1886 in 1. 1887. Dalje je vlada izdala navodila, kako zasajati in gojiti ameriške trte. Poslala je tudi tri učence poljedelske šole v Križu na oger sko vinarsko šolo v Meneši, da se priuče, kako ravnati z ameriškimi trtami. Deželnim potnim učiteljem je bil imenovan g. M. Hržič. Enketa je sklenda, voliti posebni odsek, ki se naj peča s po-samezuimi točkami predloženega programa. V odsek so bili izvoljeni gg. Kalabar, K ur alt, Mašek, Vukotinovič in dr. Vi dri č. se javlja : Letošnja huda Od novega leta pa do pri nas trideset samo — (Dalmatinsko vino) priljubilo se je po Evropi. Dne 17. februvarja t. 1. odpeljal je angleški parobrod „Dev*slandu 800 sodov vina iz Spleta v Bordeaux, dne 18. februvarja pa nemški parobrod „Lusitaniau 949 sodov vina v Hamburg. — (Vabilo) k veliki besedi, katero priredi „Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici„ v spomin še.ste svoje obletnice v nedeljo, dne 4. marca 1888. ob V-iS uri zvečer v Dvorani slov. Goriške čitalnice. Spored: 1. Svira godba. 2. Seja občinskega starešinstva. Komična opereta za moške glasove s spremljevanjem orkestra; uglasbil Roman Nejedlv. 3. Svira godba. 4. ..Ne/akonska mati", bes. dr. Fr. Prešerna; uglasbil F S. Vihar; sopran-sol o; poje #dč. Pehani s spremljevanjem orkestra. 5. w Po jezeru", bes. Mir. Vilharja; uglasbil F. S. Vilhar; poje mešani zbor s spremljevanjem orkestra. G. „Frankopanka", KarambašiČ; uglasbil Iv. pl. Zajec poje moški zbor s spremljevanjem orkestra. 7. „ Na boj", bes. Ternovčeve; uglasbil Hajdrih; poje moški zbor s spremljevanjem godbe. 8. Svira godba. 0. „Lo terist", veseloigra v jednem dejanji. Spisal A. Za-vertanek. 10. Domača zabava v prostorih Marzini-jeve gostilne. Ustopnina za društvenike 20 kr., za neude 30 kr., sedež na sofah 10 kr. Ustop je dovoljen udom našega društva in njih družinam, kakor tudi udom drugih slovenskih društev, katera so vabljena. Neudom imenovanih društev ni dovoden uhod brez vabila; oglasijo naj se zarad vabila o pravem času pri odboru. Sedeži dobivali se bodo v nedeljo od 11 —12. ure popoludne v društveni bral-nici. K prav obilni udeležitvi vabi odbor Slavno Upravništvo od „Slovenskima Naroda ! Z ozirom na § 19 t. p prosim glede dopisa iz Vrhnike v Slovenskem Narod st 49 od dne 29. Februvarja 1888 za sprejem sledečega popravka: ni res da bi bil podpisani c. k. poštar kedaj spremenil i da Vrhniki ne privošči slovenski poštni pečat; ampak da tukajšni c. k. poštni urad porablja isti uradni pečat ki mu ga je c. k postni ravnateljstvo u Trst dne JO. prosenca 1887 (sedem) pod st 1842G ex 1880 doposlal. Vrhnika, 1. marca 1888. C a r 1 O b r e s a , c. k poltar. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Darila za „Narodni Dom". X:VIII. IsbIksu* „Krnj<-jirMke Driixtxv Črnomelj 1. marca. Večina učiteljstva Crnomel j s koga okraja izjavlja se slovesno proti Liechtensteinovemu šolskemu predlogu. Berolm 1. marca. Tajni svetnik Wal-dever odpeljal se je na cesarsko povelje danes zjutraj v San Remo. Ivrea 1. marca. Na Iparono v Valle deli Orco udri se je snežni plaz, ki je ugonobil 30 ljudij. Stotnija alpinskih lovcev odposlala se tjakaj, da pomagajo pri rešilnih delih. London 2. marca. „Morning Post" poudarja : Ako vlasti zahtevajo, da Porta na Bolgarskem odločno postopa, bodo s tem le pospešile katastrofo, katero odvrniti je bil namen zvezi osrednjih vlastij. Rim 2. marca. Od danes naprej določili sta vlada in mestni zastoj) nove zgradbe , že začete pa se imajo nadaljevati, da bodo delavci zopet imeli dela. Pri včerajšnjih izgredih dobila samo dva policijska agenta male praske. San Remo 2. marca. Cesarjevič imel včeraj dober dan, kapelj se zmanjšal. ~ OBČNI ZBO R~ telovadnega dni dva „Sokol" bodo v ponedeljek 5. marca 1.1. ob s. uri Evečer v stekienem salonu čitalnice Ljubljanske. DNEVNI RED: 1. Volitev staroste in podstaroste. 2. Razni predlogi. Zaradi važnosti toček prosi za mnogobrojno udeležbo začasni odbor. ■stoji (lH-J—2\2) I za vse leto gid. 4.60; za pol ieta gid. 2.30; za četrt leta gtd 1.15. J Prenesrk Krajcarska družlui v Ljuliljani fjpovtsjf n ca M. Kacini na kuj. št. 169 . . . Krajcarska družba v Ljubljani | poverje- niea A. Gulias) na kuj. St. .102 . . . Krajcarska družba \ Kranji (poverjenik \'. Globočni!«\ usf. knj. St. kal Krajoarska družba pri Sv. Ltuiartu \ Slov. (»uricah (p<>\erjenik A. Vakaj na knj. H. 445. ........... Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik b. Pintar) ost. knj. M. 108 . . . Krajcarska družba v Cerkljah (poverjenik N. N. knj. St. 189..... Krajcarska družba v Ljubljani (p »verje nik M. Pletsriaik) na knj. št. X. Keffljiicka lavasa »Edinost*, čisti dohodek veselice iz dne 14. januvaija: knj. št. 513 . . . 19 fld, — kr. na knj. St. ^44 . . 8 — .. 5869 Kld. 87 kr. 2 „ — „ 1 44 „ 3 ,. - 25 Krsfosrska družba v Ljubljani (poveijfl nik (Ji-. Majuik) knj. St. 518 .... Krajcarska drnl a v Ljubljani (poverie-nik dr. J. Volojakl na knj. It. LXIV , Krajcarska družba v Postopni (poverjenik J. Dimnik na knj. st. 402 . . . Krajcarska đrntbs v Ljubljani 'poverjenik K. Lah): na knj. St. XLV . . 4 gld. 10 kr. na knj. St 323 . . 5 ., 90 .. 7 12 13 20 12 25 4 10 Skupaj 5986 gld. r6 kr Opomlia: Tu iskazano svoto je nabralo 2I><> poverjenikov na 4 6 knjižic 859-f-XLVII); je pa popolnoma rasprodanih 268 X11+-'."•») : doloma 138 (103-f XXXV>. Nabranega je i Po Kranjskem 6104 gld, f 9 kr. (Ljnbljana 3718 glđ. 01 kr., + Gorenjska sicer 550 gld, 78 kr.', -f-Notranjska 528 gld. 12 kr.,' -f Dolenjska 807 gld. 68 kr.); tsc drii^-c pokrajine ostale so pri svotah zadnjega Iskaza, le Štajerska se je zvišala na 808 gld. 9 kr. Vsnn poverjenicam in poverjenikom na njih vstraj- nem tiudu najprijaznejšo zalivalo! V Ljubljani 1. marclja 1888. Odbor „Krajcarske družbe44. Tujci: L marca: Pri Slonu Anderl iz Blonakovegft. — I'rossinag^ Petrovič, L5wy, Gruber z Dunaja. — llosudrth, Kizuk iz 1 [ereegoviue. l'n .Vlaliti : Tinele iz. Draždan. — Kopel, Voi^rt z Dunaja. — Zabn i/. Metlike. — f.oser iz Budimpešte. — Trlfkowits iz. Belgrads. — Sieber iz Ljubljane. Pri južnem liuloilvnru : (iiaUuiaun, Fiaober z Dunaju. Umrli s<> v LJubljani: !. marca: Ivan Orebck, privatnega uradnika sin, H mes:, Ktnonska cesta št. 10, za božjastjo. V dežebtej bolnici: 29. februvarja: Koza (Srat, gostija, 70 let, za oitiire-lnstjo. — Militi)I Novak, delavec, 48 let, za vnetjem možganske kožice. — Urla Dfechs, gostija, 63 let, za rakom. Meteorolo^ično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 2. popol. 'J. zvečer 7.'!7-8 na, 786 9 mm. 787*1 niiii. — l.VO0 C — i-8nc — 6-0° C si. vsh si. 87.1l. si. svz. meirl i d. jas. jas. 0'OOai. Srednja temperatura — 76, 9-2u po i noniialom. TD -uLani©lest borza ilne 2 marca t. \. (Izvirno telografic.no poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld Srebrna renta ..... Zlata renta...... „ 6" marčna renta .... , Akcijo narodne banke. . . „ Kreditne akcije..... . London........„ Srebro........n Napol......... „ C kr cekini .... „ Ncmfike marke.....„ 1 ' državne srečke iz I. iS54 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/u . . . Ogerska papirna renta 5°/0 . . Fi'/0 Štajerske zemljišč., odvez, oblig. Donava reg. srečke 6°/0 . . 100 gld /..nilj. oln . a v sir. -11 .," zlati zasl. listi Prior, oblig. Kli/.abetiiio zapad, železnico Prior, oblig Ferdinandove Lev. železnico Kreditno svečke.....100 gld Rndolfove srečke..... 10 ,, Akcije anglo-avstr, banke . 120 „ Tramtinvaj-dru^l. velj. 17o gld. a v. f I O 78'ftO 108-1: B3'55 857 — 268 I i) 126*80 peni 8-98 62 2 > 250 gld. i 00 . gld. danes 77*65 76-70 - , 107-86 - „ 92-60 - „ 859'- - „ 288*20 - „ 128>80 - J 10-04 - n r'd»8 - , 82*20 180 gld. 60 kr 9 '. 3 106 II« 127 99 17.; 20 «.'9 .'15 10 26 26 25 •J 5 V.sle.l^v2Wyf, >, obilnega ^*V^.„'^ ^4 jI'4 ogUenokislikaT^^,^^/ natroaa, Itthiuna ^^vi'v, Kisla voda, kopališče Radence svojo jako obilo ..uatro-liiliinu- kisiiiio". Oarodovi poBkusi bo dokazali, da je Ogljeno< kisli „Lltblon" pri protlnn iiajhnijše nujgotoTejie »jX zdravi-^ 1«.. 'z? je radvaujska kisla vod« kot specifikum pr. protina, kamnji v želodci, me-liurji, ledvicah, zlati žili, bramo-rici. brabora, zlatenici, želodčnih bo- ""•sfV, /,<^'r/''-letnih, katara, bpdji, it»aot«^ reiUtratija Mati/V^ "• C Glavna zaloga pri Ferd. Plautz-u v Ljubljani. V „NARODNI TISKARNI• • . v LJUBLJANI je i z.-i.t knjiga : Ivan ^l5<>i;;»3-. Zgodovinski roinan. Spi sil t ftsrlsi HbMrr, poslovenil ./ AV iiftnik. — Ml. 8", 19.^ sr :tnij. Ccma M kr., p« poŠti M kr. !'ripo:'neii sv proilaja: ♦ Matjanovo, po domače Ži- I brtovo mleko |ia najnižji 5 I ceni, in sicer pristno in na ♦ pol posneto, — zgoščeno t (SchlajjcralinO, opresna in { kisla smetana, kakor tudi ♦ surovo maso. (162—1) ♦ bni nje v ka na Kongresnem trgu št. 14. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno uplivajoće pri vseh taieznih želodca. Nuiirckosljivo pri pumutijkaiiji Hlusti doJadlJ, ilaban i«lođfli, atnrdeči Mpf, ncDcnjunji, kislem podiranji, koliki, ialodAsTem kntuni, 7.i?nt:i. mko M» riiircja ppack in 'pftoiio tor mi tinliiri prcvci: pri uataniof, sajuaa ta bijuvonji, gUi-voboUI ne i/vira lnili'i'inu iz '/oloilcii), krri v ži-l.ulci, zii|iiriin,ji ali /.uhiiBuiiJi, iirc(il>l(i/.i>iiji žolodcii ■/. Jedjo nli ]iij:ii(i, ulist.-.li, bolesnih na vrunicl, nn jetrih nli /latoj žili. — Cena stoklnnici z narodi* Ičim, kuko a« rabi, :ir> kr., vel. Btokletiiui 00 Kr. Cliiviia nalogo ima lckar KAKIH, ltl(.VI>Y t I4.r»meriži (Moravsko). Marijini^ljsko kapljico nn»o nikako tajno Hrml-atvo. Njih BPHtavino tisivediiin mi mi mivoilii, kako Scbutzmarke. rabiti, ki ar pri d ono vnukej atoklcnicl. tm Pristne v skoro vseh lekarnah. www NVAItll.O ! Pristna Murij:it'<>lj»kn kapljico ho mnogokrat ponarejajo in |>(iwn»iiinjo. -- itn mt |iri«4lnc, mom vsaka itcklfl. niča imeti rudej /:i vitok /. u < i.ii|i • mrsl .n.n /nainlio in ■ niiviMlnin. Itaka rnliilt. ki se priličim vsakoj steklunici, opomniti je, d c mora biti navod tiskan r tiskarni II. »iusel^-ii v K ••«>-ilicriži. Pristne imnjo: V I,; ■ i b I i on i : lekur r. Piccnli. loltar.Toa. Swnl.o.la. ~ V I*ONl<»iliill li-kur Kr. BtOO ircicli. — V SI. olj, I.oki: lek.r Kar.»l l\il>iani. — V Itiitlovlj itd : lekar Aleksander Roblek. — V ltlloilhijHvii. Daje najedenkrat, tie da l>i st» kaj prlđejalo, i/, vrstno mesno juho. Mark Xajvišia odlikovanja in /litn kolajno. Ko V prodajalnicah koloni-jalnega blaga in delika-tes ter droguerijah S(l (Idili Vil BcAaillon-Estract diSa¥azia.ied nfpreiegljiro nizke cen«. Krtractitiii T'urmii, Au.r I''>iws llerbes umi TfiI>iva se pri vaoh boljfilh trgovolb in prodajalcih de-liuates, v f lj:»ui |>n*i g. V etru I^a.ssiiik-u Razpošilja s«; v provincije prj.i postnemu povzetju. VICTOH SCHMID. 4. SOHNE. c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in i-.untr..raspoiiljainioti DnnaJ, IV., Alle«