—TOfinU^KI LIST — Naročnina za Jugoslavijo. JUS ^HAv H H KH Bg| HB KM Gregorčičeva ulica 23. Tel. celoletno 180 din (žalno- »51 WSsB ASttffii Rl ^Bk EB RHsHB H BPBB Bi Uprava: Gregor- zemstvo: 210 din),za/«leta 5$S H9 V W čičeva ul. 27. DO din, za ‘/4 leta 45 din, Rokopisov ne vračamo. — mesečno 15 din. Tedenska v Račun pri poštni hranll- Plača ln toži se v LJubJani. Časopis za trgovino. Industriio. obrt In denarništvo nlci v Ljubljani št. 11.953. fThoia vsak ponedeljek, ISntlJd sred0 petek Ljubljana, ponedeljek 19. septembra 1938 rana posamezni %mCna stevUki din ■ *** Mala Icriza in m Razprave strokovnjakov o vzrokih zadnje gospodarske konjunkture, ki je delno popravila stanje zaposlenosti po dolgi dobi velike gospodarske krize, se skladajo končno v tem, da je to povečanje gospodarskega prometa povzročila prav za prav vojna napetost v svetu. Z oboroževanjem so se cene mnogim surovinam izredno dvignile in nekatere cene še vztrajajo, industrija ije dobila delo in porabile so se zaloge, ki jih je bilo treba spet dopolniti. Z lansko jesenjo pa je spet nastal viden zastoj, ne še pravi padec, toda vsaj »mala kriza«. Kakor delno konjunkturo, tako je vojni bog povzročil zdaj tudi delno krizo. Razen za neželeznate kovine so pričele spet vse cene padati, o kmetijstvu pa se ve, da ima že dosti večje zaloge kot bi jih uvoznice potrebovale. • Gre za novo depresijo, ki je pa mi, Jugoslavija, še dovolj ne raz ločimo. Do nas ta val menda še ni prišel, kakor je tudi velika kriza pritisnila na nas pozneje ter kazala zato krajšo dobo. Mi smo glede tega toliko kot na dobrem, vsaj teoretično. Naša zaposlenost še narašča, čeprav se ni mogoče izogniti ugotovitvi, da vlada pri nas prav za prav veliko mrtvilo. Zaradi neorganiziranosti našega gospodarstva je pri nas vsaka depresija precej globlja kot v številkah. Zakaj se pri našem gospodarstvu šele kasneje opazi vpliv zunanjega gospodarskega razvoja, je težko dognati. Ne vemo pa niti poti našega razvoja. Mi o tem še zelo malo vemo, ker se doslej še nismo mogli zanesti na svojo statistiko, kolikor smo je imeli. Morda tudi drugih opazovalnih spoznav in pripomočkov še nimamo, a zlasti nam manjka zavod za proučevanje konjunk ture, katerega ustanovitev priporoča v svoji razpravi o konjunkturi g. univ. prof. dr. Bilimovič. Njegove ugotovitve so izredno važne tudi še za neko drugo vprašanje našega gospodarstva, to je — za izvedbo javnih del. Najnovejši zastoj v svetovnem gospodarstvu so spremljali razni umetni posegi v razvoj proizvodnje in povpraševanja, ki niso bili ugod ni za investicije. Takšni primeri so gotovo vsa vojna gospodarstva in diktature z omejitvami, dirigiranjem in avtarkističnimi težnjami pa tudi devalvacije in inflacije kot druga skrajnost v nasprotju s pre dolgo deflacijo. Kakor koli strogo se je doslej obsojalo vsako takšno poseganje v gospodarstvo, so bili to vendar veliki poskusi za vod stvo življenjskega polja dobrin in dela ter so prinesli že mnogo skušenj. Zato imajo vse velike države odslej že to novo prednost pred malimi, da jim je mehanizem in inventar doma znan. Omogočena sta jim s tem obvladanje investici in naravnavanje proizvodnje, sek torjev, ki sta bila prej popolnoma zavisna od špekulacije. Kot drugo prednost pa moramo priznati tudi to, da so velikim državam zdaj znane potrebe javnih del, ki jih tudi ne glede na vojno v znatni meri izvajajo. Pri tem pa gre za odločnost v pravem trenutku. Videti je že doslej, da so mnoge reforme v gospodarstvu dospele prepozno in zato le pospešile novo, prihajajočo depresijo, ki jo je povzročila špekulacija. In to se je dogajalo v gospo- darsko močnih, skoraj avtarkičnih državah. Tembolj je še nevarno za nas, da z zakasnelo uvidevnostjo prispevamo k poostritvi novega gospodarskega zastoja, namesto da bi si pomagali, in sicer zlasti n. pr. s tem, da se obljubljajo gospodarstvu velike javne investicije ki se potem zavlečejo predolgo ali odlagajo. V Sloveniji žal, stanje gospodarstva ni tako, da bi mogli ostati optimisti. Kljub dejstvu, da bi moral biti v teh mesecih kot sezoni višek konjunkture, znaša količina naročil zgotovljenih proizvodov n. pr. pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah trenutno le okrog 600 vagonov po 10 ton. Od teh naročil pa je najmanj 100 vagonov izdelkov naročenih na odpoklic, ki se bodo mogli šele nato dobaviti. Torej znašajo naročila prav za prav le 500 vagonov, namesto 2000 do 3000 vagonov, kakor bi bilo to potrebno in zaželeno. Kapaciteta KID znaša mesečno 800 do 1000 vagonov in je potemtakem tvornica zaposlena le za dva cela tedna. KID je pripravljena, da to vsak čas dokaže. Tudi dosedanji dvig zaposlenosti nas še ne more zadovoljiti, dokler ne uvrsti v delovni proces še niti vsega naravnega prirastka delovne sile. Kupna moč ljudstva in trg za industrijo in kmeta bi se mogla okrepiti končnoveljavno šele z vsemi deli, ki so bila v načrtu, ko se je določila višina štirimiljardnega posojila. Ta naša želja, da se izvedba vseh nujno potrebnih del čim bolj pospeši, je postala že zahteva vsega gospodarstva v naši državi in se mora poudariti še posebej zato, ker so mnoge dražbe javnih del zastale, oziroma so bile brezuspešne. Priznati je treba ves pomen javnih del za vse, tudi za zasebno gospodarstvo, če naj se z njimi ubranimo zastoja ali celo nove, tako imenovane male krize. Ko se pridružujemo zahtevam za ustanovitev lastnega zavoda za proučevanje gospodarske konjunkture v Jugoslaviji, moramo zahtevati hkrati tudi praktična dejanja in izvedbo tistih načrtov za splošnost, pa tudi za vsako posamezno našo pokrajino, ki smo jih spoznali kot zdrave. Julij avgust jan.-avg. julij avgust Sklepi trgovinskih in industrijskih zbornic Poročilo o konferenci v 0 seji zastopnikov trgovinskih in industrijskih zbornic, ki je bila v torek in sredo v Beogradu, je bil izdan tale komunike: 12. do 14. t. m. je bila v posvetovalnici Trgovinske zbornice v Beogradu državna konferenca zastopnikov trgovinskih in industrijskih zbornic pod vodstvom podpredsednika Trgovinske zbornice v Beogradu Vojislava Petkoviča. Prisotni so bili zastopniki vseh trg. in ind. zbornic. Konferenca je izdelala predloge za spremembo in spopolnitev uredbe o volitvah svetnikov trgovinskih in industrijskih zbornic. Ti predlogi se pred-lože ministru za trgovino in industrijo. V zvezi z vprašanjem, ali se naj trgovinska zastopstva s skladišči in komisijskimi obrati koncesioni-rajo, ali pa naj bodo vezana na posebno dovoljenje, o čemer je minister prosil zbornice za mnenje, se je konferenca postavila na stališče, da so trgovinska zastopstva isto kakor trgovinske agenture in zaradi tega v smislu § 148. obrtnega zakona ne morejo imeti skladišč; obrati, ki imajo sedaj to ime, pa ga morajo spremeniti v skladišča. Glede komisijskih podjetij je konferenca zavzela stališče, da taka podjetja v smislu obrtnega zakona ne morejo obstajati. Sedaj obstoječa podjetja s takim imenom si morajo omisliti novo i™e> kakor trgovinska podjetja do-tične stroke. S komisijskimi posli pa se smejo baviti tudi vsa trgovinska podjetja. Glede delovanja gospodarskih zadrug je konferenca soglasno ugotovila, da so se zadruge v veliki večini docela oddaljile od zadružne ideje in da poslujejo kot trgovinska podjetja. Tako se zadružna ideja izigrava, hkrati pa se povzroča škoda državi in se ogroža trgovski stan zaradi nelojalne konkurence. Zato zahteva konferenca soglasno, da se takim zadrugam od vzamejo vse ugodnosti, zlasti pa fiskalne in da se take zadruge v bodoče tretirajo v vsakem pogledu kakor trgovinska podjetja. Proti sedanjemu odmerjanju pridobnine je konferenca pripravila celo vrsto predlogov, ki zahtevajo deloma spremembo zakonskih predpisov, deloma pa se nanašajo na spremembo njihovega izvajanja. 0 dohodkih banovin iz skupnega davka na poslovni promet je treba sedanje določbe spremeniti v naslednjem smislu: 1. Osnovo za participacijo banovin na dohodkih poslovnega davka je treba razširiti tudi na splošni davek na poslovni promet in na luksuzni davek; 2. stopnjo participacije je treba zvišati od 18 na 20%; 3. maksimiranje dohodkov banovinskega fonda prometnega davka na 100 milijonov din je treba ukiniti; 4. delitev banovin v dve kategoriji za razdelitev dohodkov tega fonda je treba spremeniti. Nekatere zbornice predlagajo, da se dohodki razdelijo med obe kategoriji v razmerju 60 proti 40, druge pa zahtevajo razmerje 70 proti 30 (sedaj dobe 80% vrbaska, drinska, primorska, zetska in moravska banovina, 20% pa ostale banovine z Beogradom). Sporazumno določevanja davka na poslovni promet je po zakonu določeno. Medtem je bilo z nekim razpisom finančnega ministra omejeno izvajanje tega zakonskega predpisa. Konferenca soglasno na-glaša potrebo, da se gornji razpis finančnega ministra takoj razve ljavi. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da se v mnogih občinah in celo v nekaterih banovinah pobirajo davščine, ki so v nasprotju z zakonskimi določbami ali naredba-mi finančnega ministra. Prav tako se je ugotovilo, da so bili ti davki v proračunih samoupravnih ustanov čestokrat odobreni. Konferenca izraža soglasno željo, da se samoupravni proračuni z največjo pazljivostjo pregledajo in spravijo v sklad z veljavnimi predpisi. Končno se je konferenca bavila še z vprašanjem prometnega davka na vreče, izvozne carine na ščetine itd. Glede vseh teh vprašanj so bili na konferenci sprejeti važni sklepi. V petek popoldne so imeli udeleženci konference sestanek s finančnim ministrom, na katerem so razpravljali o vseh omenjenih vprašanjih, kolikor spadajo v resor tega ministra. Nato jih je sprejel trgovinski minister inž. Kaba-lin, s katerim so tudi dolgo razpravljali o omenjenih in o drugih aktualnih vprašanjih. Uvoz ves samo surovine 1938 1937 1938 1937 761 882 389 500 790 931 35)6 526 6201 7070 3290 4258 Izvoz ves samo ind. izdel. 1938 1937 1938 1937 915 874 688 637 966 1145 747 839 Češkoslovaški izvoz v avgustu Velika odpornost svobodnega prometa Politični pretresljaji niso imeli onega vpliva na češko zunanjo trgovino, kakor se je bilo bati. Nemara običajno sezijsko zboljšanje tega meseca ni bilo tako izrazito, kakor druga leta, vendar je celotna slika zunanje trgovine razmeroma ugodna. Celotni promet je znašal avgusta 1.756 mil. Kč (lani 2.076 mil. Kč) proti 1.676 mil. Kč v juliju (lani 1.706). Uvoz je narastel v zgolj blagovnem prometu od 761 mil. Kč (lani 832 milijonov Kč) v juliju na 790 mil. Kč (931 mil. Kč) v avgustu. Celotni izvoz je narastel od 915 (874) na 966 (1.145) mil. Kč. Torej je bil presežek izvoza 176 mil. Kč nasproti lanskemu presežku 213 milijonov Kč. Lani je narastel promet v avgustu za 21% v primeri z julijem, letos le za 4,8%. Vendar je bil promet v avgustu 1937 rekorden, tako da ga ne smemo vzeti kot normalno mero. Pri prometu je bolj narastel izvoz kakor uvoz. Celotni uvoz v zgolj blagovnem prometu je narastel za 3,8%, medtem ko je lani narastel za 11,8%. Od tega odpade le 7 mil. Kč na uvoz surovin, le 1,7% več kakor v juliju. Lani je znašal ta sezijski prirastek 5,2%. Vendar je bil uvoz po količini večji, kakor bi se dalo sklepati iz cene. Kar se tiče uvoza živil in pijač, so dosegli 136 (lani 78) milijonov Kč proti 139 (lani 70) milijonov Kč v juliju. Uvoz izdelkov je znašal 243 (311) mil. Kč proti 223 (250) mil. Kč v prejšnjem mesecu. Celotni izvoz je narastel proti juliju za 51 (31) mil. Kč ali 5,5%, toda zaostaja za 15% za lanskim letom. Poudariti je treba, da znaša sezijsko naraščanje izvoza izdelanih produktov proti juliju 8,4%, torej več kakor splošni odstotni prirastek izvoza. Vendar dosega ta prirastek le četrtino lanskega (32%). V primerjavo sledeča tabela (v milijonih Kč): jan.-avg. 7567 7500 5535 5375 Močnejši izvoz kot uvoz 0(1 temeljnih proizvodov je mogel premog svoj izvoz samo držati, sezijskega poviška letos ni bilo. Sicer pa je ta navadno le majhen. Dobave rud za železno industrijo so dosegle z 217.000 (lani 186.000) tonami nov višek. Tudi izvozni promet železne industrije se je mogel držati na doseženi višini. Znašal je letos 212 mil. Kč proti 155 mil. Kč lani. Uspešen je bil v avgustu izvoz lesa, ki je še prekoračil svoj že prej doseženi pre-višek v primeri z lanskim letom-Zaniiniv je od prejšnjega meseca skoraj podvojeni uvoz surovih kovin, ki je dosegel doslej redko količino 10.000 ton v enem mesecu (lani je znašal v avgustu le 5900 ton). Videti pa je, da so padle v prošlem mesecu investicije industrij, kajti vrednost uvoženih strojev znaša le 47 proti 57 mil. Kč v juliju in 76 mil. Kč v lanskem avgustu. Izvoz strojev pa je dosegel polno sezijsko povečanje. Kar se tiče industrij konsumnilr proizvodov, se je stanje tekstilne1 industrije v avgustu nadalje zboljšalo. Uvoz bombaža je rastel dalje, v nasprotju z lanskim razvojem, čeprav še ni dosegel lanskega uvoza. Izvozni promet bombažne industrije se je lepo izboljšal, a še ni dosegel velikega zboljšanja v primeri z lanskim letom. Kljub slabim razmeram se nedvomno kaže rahlo zboljšanje vobče. Podoben je razvoj volnene industrije, ki je povečala uvoz surovin nad lanskoletnega in dosegla lepe uspehe tudi v izvozu. A sezijski prirastek vrednosti je tudi tu ostal pod lanskim. Narahlo je narastel tudi izvoz svilene in konfekcijske industrije. V usnju in usnjenih izdelkih je prirastek izvoza ostal pod lanskim, prav tako kakor uvoz surovega usnja. Stekleni industriji je izvozna sezija malo koristila. Po pregledu čez prvih 8 mesecev tega leta se da reči, da je dosegel celotni uvoz v zgolj blagovnem prometu 6.201 mil. Kč proti 7070 mil. Kč v lanskem letu. Celotni izvoz pa je s 7576 mil. Kč ostal še nad lanskim (7499). Več kakor razlika 869 milij. Kč letošnjega celotnega uvoza znaša nazadovanje uvoza surovin v teh mesecih: dosegel je 3290 mil. Kč, kar jd za 968 mil. Kč ali 23% manj kakor lani. Izvoz industrijskih izdelkov pa se je držal s 5535 milijoni Kč za 160 mil. Kč ali 3% nad lanskim letom. Celotni državni presežek iz zun. trgovine znaša 1365 mil. Kč, proti le 430 mil. Kč v letu 1937. Obroki kmečkih dolgov Do konca julija so plačali dolžniki vsega 50-4 milijona. Na območju Beograda 27-4, Zagreb 7-8, Ljubljana 11‘4, Sarajevo 3'7. Vsega so doslej plačali za oba obroka 193-8 in so prejeli upniški zavodi 239-3 milijona din v obveznicah, 120'65 mil. din v gotovini (Beograd 56-8, Zagreb 25-56, Ljubljana 24-5, Sarajevo 13'8). Sladkor za novo vino Nova uredba št. 834 z dne 8. septembra o dajanju sladkorja za sla-jenje mošta v 1. 1938. določa, da se bo dajal breztrošarinski sladkor za slajenje samo v tistih krajih, kjer grozdije zaradi neugodnih vremenskih razmer ni moglo dozoreti ali kjer se je moralo zaradi elementarne nezgode prezgodaj otrga-ti. Te pogoje morajo ugotoviti na svojo odgovornost krajevni kmetijski referenti. Ta sladkor je oproščen hkrati tudi banovinske in občinske trošarine, mora pa biti de-naturiran. V te namene se sme naročati sladkor samo iz državnih sladkornih tovarn ali s skladišč teh tovarn, ki so za to prirejena. Po § 2. zakona o vinu in čl. 4. njegovega pravilnika se more odobriti nabava sladkorja brez trošarine za mošt samo v množinah do 4 kg sladkorja na 100 litrov vinskega mošta. Naročila za breztrošarinski sladkor v ta namen bodo odobrovale pristojne finančne direkcije. Finančni minister je izdal tudi posebne predpise za te odobritve in za nadzorovanje uporabe sladkorja. Pogoji obsegajo: potrditev referenta o dejanski potrebi, prošnjo, ki jo vloži vinogradnik in h kateri mora priložiti potrdilo občine o količini mošta, izjavo, od katere tovarne ali skladišča bo naročil sladkor in da bo mešal strogo po predpisih ter v prisotnosti kontrolnih organov. Te prošnje lahko vlagajo tudi zadruge za vse svoje člane. Za vino se ta sladkor ne sme uporabiti. SVINJSKO MAST čisto, topljeno, znamke Predovil d. d., ima stalno v zalogi in prodaja v originalnih zabojih od 25 kg dalje JANKO PREDOVIČ Ljubljana, Poljanska c. 73, telefon 21-30 Zahtevajte ponudbe! Pravilnik o nameščenskih Sedanje poslovne kniižnice te bodo zameniavale do konca leta 1939. Politične vesti Na podstavi člena 17. uredbe o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev je izdalo ministrstvo soc. politike pravilnik izvrševanju uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev, ki ga objavljamo v posnetku: Uvozne dovolitve za tekoče gorivo “Za nvoz tekočega goriva (nafta in ostanki, bencin, petrolej, ben-ool, plinsko olje, olja za mažo, katran) je od 1. oktobra dalje v smislu uredbe o tekočem gorivu z dne 1. julija potrebno dovolilo, ki jih izdaja oddelek za tekoče gorivo pri upravi državnih monopolov. Prošnje za uvozno dovolitev morajo imeti te podatke: 1. pod katerim imenom je tvrdka protokolirana, 2. sedež tvrdke, 3. ali ima spravo za tekoče gorivo, kje in s kakšnim obsegom, 4. katere vrste in koliko tega goriva je uvozila v letu 1937. 5. ali ima skladišče prostora za postavitev rezervnih rezervoarjev v smislu čl. 24. uredbe. Razen tega mora vsaka oseba ali podjetje, ki želi uvoziti tekoča goriva, navesti v tem poročilu, da bo spolnjevala predpise §§ 23. in 24. uredbe ter postavila predpisa ne rezervoarje. Brez te izjave se dovolila ne bodo izdajala. Predpisno kolkovane prošnje za dovolitev morajo navajati: 1. vrsto in količino, ki jo želi uvoziti 2. skozi katero carinarnico, 3. dr žavo, iz katere bi uvozili, 4. za tvrdko pristojni oddelek finančne kontrole, 5. v kakšnih posodah že li uvažati (vedra, sodi, cisterne tanki). Vsako dovolilo bo veljalo le dva meseca, da se omogoči razvidnost uvoza. Če uvoznik zamudi rok dovolila, mora prositi za novo. (To pojasnilo je izšlo 14. sep 'tembra in je objavljeno v >S1. no-vinah« od 16. septembra.) Značaj in oblika poslovne knjižice Čl. 1. — Brez poslovne knjižice po tem pravilniku se ne sme nihče, izvzemši osebe, navedene v odst. 3. tega člena, zaposlovati kot učenec, delavec ali nameščenec, če nima njegova zaposlitev javnopravnega značaja. Poslovna knjižica služi: a) kot javna listina o istovetnosti imetnika; b) kot dokaz vrste in časa zaposlitve; c) za vpisovanje podatkov pri upravah za posredovanje dela in pri organih delavskega in nameščenskega zavarovanja, kolikor niso za to izdane posebne članske knjižice; č) kot kontrolna in potniška legitimacija po odst. 2. § 148. uredbe o preskrbo-vanju nezaposlenih delavcev z dne 25. novembra 1937. Nameščenci, ki imajo položaj komercialnega ali tehničnega direktorja (upravnika) ali prokurista, ne morejo imeti poslovne knjižice. Čl. 2. — Oblika in vsebina poslovnih knijižic, kontrolnih listov in imenika (dnevnika) izdanih poslovnih knjižic so v prilogah pravilnika. Kot poslovne knjižice se smejo uporabljati samo obrazci, ki jih tiska osrednja uprava za posredova nje dela. Vsako drugo naliskova-nje se kaznuje po veljavnih zakonskih predpisih. Osrednja uprava za posredovanje dela sme po potrebi predpisati, spreminjati in dopolnjevati obrazce. Čl. 3. — Poslovne knjižice se izdelujejo v takšni velikosti, da se lahko nosijo v žepu, in so vezane platno. Na sprednji strani platnic je vtisnjen državni grb v pri-vzdižnem tisku, na zadnji strani platnic pa znak osrednje uprave za posredovanje dela, tudi v pri-vzdižnem tisku. Poslovna knjižica ima 44 notranjih strani. Strani 1 do 8 izpolnjujejo oblastva in ustanove, ki izdajajo, zamenjavajo in obnavljajo poslovne knjižice, ustanove delavskega (nameščenskega) zavarovanja in uprave za posredovanje dela Stran 9 je za pripombe, ki se vpisujejo po odst. 1. člena 6. tega pravilnika. Strani 10 do 31 izpolnjuje delodajalec, overjajo pa, kjer je to predpisano, prisilne združbe obrtnikov in trgovcev. Strani 32 do 36 so določene izključno le za poslovanje uprav za posredovanje dela; strani 37 do 41 so določene za potrebe ustanov za zavarovanje delavcev (nameščencev). Na straneh 42 do 44 je natisnjen pouk za imetnika poslovne knjižice. Čl. 4. — Poslovna knjižica velja 10 let od dne izdaje, zamenjave ali obnovitve. V desetem letu je imetnik poslovne knjižice dolžan zahte vati, naj se mu knjižica zamenja Imetnik poslovne knjižice ima pra vico zahtevati, naj se mu poslovna knjižica zamenja, tudi že pred pre tekom tega roka, če se knjižica popolnoma izpolni ali poškoduje. Za izdajo in zamenjavo poslovne knji žice se pobira samo cena obrazca v znesku 10 din. Kdor poslovno knjižico zgubi, ima pravico zahtevati njeno obnovitev. Poslovna knjižica se lahko obnovi šele, ko se naznani, da se je stara poslovna knjižica zgubila, osrednji upravi za posredovanje dela radi objave v službenem organu osrednje uprave, da se je zgubila. To prijavo more napraviti oseba, ki je poslovno knjižico zgubila, samb po občini oziroma ustanovi, pristojni za obnovitev poslovne knjižice. Za obnovitev poslovne knjižice se pobira 30 din, in sicer znesek 10 din za objavo, da se je zgubila, znesek 20 din pa za obrazec knjižice. Dr. Hodža je v včerajšnjem go-Ivoru odločno zavrnil vse predloge za plebiscit. Obsedno stanje v Češkoslovaški je bilo po nočni seji vlade v nedeljo razširjeno na vso državo: od- unravne takse vsi vnisi in notr- PravlienaJe pisemska tajnost, uve- upravne takse vsi vpisi m potr deno nad20rstvo nad političnLmi dila (overitve) v poslovnih knji- strankami in društvi, prepovedana žicah. | so vsa zborovanja in uvedena je tiskovna cenzura. Zaradi odpora češkoslovaške Čl. 6. — Oblastva, ustanove in I vla?e .Prot* plebiscitu je položaj še . . .. ____nadalje zelo napet in se poroča o delodajalci smejo vpisovati samo vojaških ukrepih ob meji z obeh v prostore, ki so v poslovni knji-1 strani, žici zanje določeni, in pri tem upoštevati zaporedbo, predvideno v obrazcu. Na prazne strani se sme- Angleški predsednik vlade Chamberlain se je vrnil že v petek popoldne iz Obersalzberga v London, kamor je poklical tudi lorda Run- jo vpisovati samo podatki, ki jih cimana, da mu poroča o uspehu odredi minister za socialno politi- svoje misije v ČSR. Kako se dobivajo poslovne knjižice Čl. 5. — Poslovne knjižice se dobe na pismeno ali ustno prošnjo, vloženo pri oblastvih in ustanovah, navedenih v členih 9. in 10. tega pravilnika. Da dobi poslovno knjižico, mora prosilec priskrbeti tčle podatke: kraj in čas rojstva, državljanstvo, šolska ali strokovna izobrazba, zakonski stan, ime očeta, ime in dekliški priimek matere, število otrok in leto njih rojstva; če pa prosilec ni polnoleten, tudi še učna pogodba ali pismena odobritev očeta ali varuha (skrbnika) ali varstvenega (skrbstvenega) sodnika, da vstopi na delo. Da predloži te podatke, sme uporabljati prosilec tele listine: krstni list (izpisek iz knjige za vpisovanje rojstev), poročni list (izpisek iz knjige za vpisovanje porok), policijsko ali železniško legitimacijo, prejšnjo poslovno ali delavsko (nameščensko) knjižico, potne listine (potni list), vojaško knjižico, šolsko ali strokovno spričevalo, domovnico ali spričevalo o državljanstvu in ostale listine, s katerimi se dajejo podatki. Za izdajo poslovne knjižice zadostuje samo ena izmed teh listin, če so njej vsi podatki. Če pa v predloženi listini ni vseh podatkov, mora predložiti prosilec kako drugo listino. Če so v predloženih listinah različno navedeni dan, mesec in leto prosilčevega rojstva, morajo biti za vpis v poslovno knjižico odločilni dan, mesec in leto prosilčevega rojstva tako, kakor so navedeni ti podatki v listini urada, ki vodi matične knjige. Če ne predloži prosilec potrebnih podatkov, a jih imajo oblastva ali ostale ustanove, ki izdajajo poslovne kmjižice, se sme izdati poslovna knjižica tudi na podstavi takih podatkov. Podatki pod točkami 6., 11., 14., 15. in 16. na straneh 3 do 7 obrazca poslovne knjižice se izpolnjujejo na podstavi verodostojnih izjav prosilca samega. Prošnji je priložiti dve istovetni fotografiji v velikosti 4-5X6 cm in 10 din v gotovem za obrazec poslovne knjižice. Slike moraijo biti jasne, neuporabljene, doprsne in iz poslednjega časa. Morajo biti na mehkem papirju. Na sliki mora biti upodobljen ves obraz, glava ne sme biti pokrita in mora biti na sliki najmanj 1’5 cm velika. Iz fotografije cfele skupine izrezane slike se ne sprejemajo, fotografije v uniformi pa se sprejemajo, če je uniforma predpisana za izvrše vanje redne zaposlitve. Tujim državljanom, pribežnikom in emigrantom se smejo izdajati poslovne knjižice samo, če spolnjuje prosilec tudi še posebne pogoje, ki jih predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno s prizadetimi ministri. Pri izdajanju, obnavljanju in zamenjavanju poslovnih knjižic so poslovne knjižice in vse listine vloge in izkazila, ki jih priskrbu-ijejo neposredno oblastva in usta nove ali pa delavci in nameščenci sami, oproščene vsake državne in samoupravne takse. Prav tako so oproščeni vsake državne in samo- ko in ljudsko zdravje v svoji pristojnosti ali sporazumno s prizade- ti svojih razgovorih s Hitlerjem ni hotel dati Chamberlain nobene druge izjave, kakor to, da je bil timi ministri iz pristojnosti drugih zelo lepo sprejet in da se kmalu resorov. Delodajalec je dolžan vpisati v spet sestane s Hitlerjem, ki mu je obljubil, da pride na pol pota. Hitler je postavil v razgovoru s v prostore, ki so za to v poslovni Chamberlainom rok in štiri točke, knjižici določeni, tvrdko, dan za- češkoslovaški kraji z nad 80 % četka zaposlitve, natančno vrsto Nemcev naj bi se takoj priključili službe (stroke) ali posla kakor tudi dan prestanka zaposlitve. Nemčiji, v ostalih mešanih krajih se uvede kantonalna uprava, splošno pa se določi samouprava manj- Delodajalec ne sme vpisovati v šin. Poljski viri pa poročajo, da poslovno razen tistih, ki so v o ira ul Vodstvo sudetskonemške stranke slovne knjižice samem predvidene, je izdalo proglas, v katerem pravi, niti kake druge znake. Zlasti ne da je praška vlada ilegalna in da 1 ° f , I-na raTnnspfit. sivrnnir** sme delodajalec vpisovati v poslov- torej ne more razpuščati stranke. V odgovor je to vodstvo prisiljeno no knjižico ne povoljne ne neP°" pozvati Nemce na oborožen odpor voljne ocene ali pripombe o spo- in sklicuje zbor prostovoljcev ob sobnostih in kakovosti dela delav- ne™ški nieji , . , ca ali nameščenca. Popravke vpi- rtjd. sov mora overiti delodajalec s svo- nemškosudetskih nacionalistov in jim podpisom in po možnosti tudi rediteljske čete, ker je po najdenih s pečatom tvrdke. Prisilne združbe overjajo po slovne knjižice samo za trgovsko zalogah orožja in dokumentih do-I kazano, da so pripravljali oborože-' ne napade in upor. Kljub pomiritvi dežele poročajo pomožno osebje, zaposleno v trgo- nemški listi iz rajha še nadalje o J 1 nemirih in nasiljih, ki jih trpe nji- hovi rojaki na češkoslovaškem. vinskih obratih, in za osebe, ki so se izučile rokodelstva in so za po- poročajo tudi, da vodstvo nacionalistične sudetske stranke ni pobeg- slene v rokodelskih obratih. _ Čl. 7. — Oblastva in ustanove, nilo v Nemčijo, marveč da se skri- ki iznolniuieio Doslovne kniižice va v Chebu, kjer posluje Henleinov ki izpolnjujejo poslovne Knjižice, namestnlk senator dr. Franck. prilepijo na prostor, ki ije za to v Enako poslujejo še dalje drugi po- poslovni knjižici določen, fotogra- slanci in senatorji. fijo, na katero pritisnejo dvakrat Mussolini je poslal lordu Runci- - . . , . j„i„x ,-u manu pismo, da mora biti v CSR svoj pečat tako, da je na določenih ^ vse narodnosti, kar je mestih odtisnjena polovica pečata. iZZVaio že zaradi nove trditve, da je Druga istovetna fotografija se pri- češkoslovaška nestvor, mnogo polepi na prostor, določen za to v zornostl. j • | V Nemčiji so bili zelo presenece-kontrolnem listu A (za osrednjo ni zaradi naglega chamberlaino- upravo za posredovanje dela). vega odhoda, ker so pričakovali, Čl. 8. — Ko izpolnjuje poslovno da bo še nadaljeval pogajanja. knjižico, je pristojno oblastvo ali Domov^v ustanova dolžna vpisati potrebne rajh’u ne ^ ostal neuslišan in da podatke v svoj imenik poslovnih bo Nemčija proti njim spolnila ob-knjižic in v kontrolna lista. Kon- ljubo iz Berchtesgadna. strolna lista A in B sta Priložena vlada je imela v soboto , . tt l i .1*1 a ves dan sejo, na kateri sta poro- poslovm knjižici. Kontrolni list A čala tudi lord Runciman in Gwat- se pošlje osrednji upravi za posre- kin. Razen enega so se seje ude- dovanje dela, redno izpolnjen in ležili vsi ministri, 21 oseb. Tudi v overien kontrolni list B na nri- nedeljo se je posvetovanje nada-overjen, Kontrolni ust h pa pri ljevalo in sta dospela v London drzi oblastvo ali ustanova, ki iz- francoski min. predsednik in zu-daje, zamenjuje ali obnavlja po- nanj i minister. Angleški kralj je slovno knjižico, za svojo kartoteko. ostal čez nedelto v bližin Lon o-j ti jv i -u xi u „ na. Splošno se presoja položaj ne- Podatke o rodbinskih članih P<> enotn£ in se z vladne strani nagla- izdaji, zamenjavi ali obnovitvi po- §a, da bo v skrajni sili češkoslova-slovne knjižice vpišejo in overja- ška morala biti pripravljena tudi jo oblastva, in ustanove, ki knji- ^^S^f^fnistroma Balažiče izdajajo, zamenjavajo ali ob- dierom in Bonnetom se začno glav-navljajo, ali pa uradi, ki vodijo ma- na posvetovanja v Londonu šele tične knjige, ali organi delavskega danes.^ ^ od chamber_ zavarovanja in posredovanja dela.L^ spet v Nemčij0> na drugi Se-Ti vpisujejo in overjajo tudi pb- Utanek s Hitlerjem. V četrtek bodo datke o smrti teh članov. nato nova posvetovanja v Parizu Ti vpisi morajo biti vpisani jas- in Londonu. Kot kraj sestanka se no in čitno. (Mje prihodnjič.) javlja Go^herg. ^ cati konferenco štirih velesil za, »Službeni list« ureditev vseh velikih mednarodnih t i i • I vnrašani Da je o tem mislil ze banske uprave dravske banovine z ^ d SVojim odletom v Nemčijo, dne 17. septembra objavlja: Ured- sklepajo iz tega, ker se je telefo-bo o upravnih taksah za policijsko nično dolgo razgovarjal z Musso- nadzorovalno službo pri javnih pri- nemški veijak ni bil reditvah — Pravilnik o izvrševa- ustreljen na Češkoslovaškem in tu-nju uredbe o legitimacijah — po- dj nobena oseba po prekem sodu. slovnih knjižicah delavcev in nameščencev — Pravilnik za zdrav- - Mnogi begunci so se vrnili, ker nočejo delati v Nemčiji utrdb; kdor se je upiral, so ga poslali v rajhu nicah. — Razne razglase oblastev in razne objave niško službo pri bratovskih sklad- kar v koncentracijska taborišča. '1 Zedinjena madžarska stranka je imela v Bratislavi velik shod, kjer je naštela svoje pritožbe in zahtevala samoodločbo ter samooprede-Občni zbori I litev, toda z mirnimi sredstvi, to je Tovarna sukna »Tekstilana« (L d. s plebiscitom^ padlo 4Q zažigal-v Kočevju bo imela letni občni n.h kf so jih odvrgla letala zbor dne 3. oktobra ob 11. uri v z višine 3000 metrov. Boji na fron-posvetovalnici Zadružne gospod ar- tah .so pa ske banke v Ljubljani. Za glaso- ^ Ženevi zahteval izvedbo skle-valno pravico je položiti delnice poy Zveze narodov po čl. 17. pakta 6 dni prej pri tej banki. |0 zvezi narodov. Denarstvo O dotoku zlata v USA Finančni minister Zed. držav Morgenthau je izjavil časnikarjem, da je dotok tujega kapitala nepričakovano narasel. Vlada je storila vse potrebno, da ta dotok ne bo škodil prebivalstvu države. Zanimivo pa je po njegovi sodbi to, da kljub veliki nervoznosti zaradi evropske krize še niso nastale večje spremembe na deviznih trgih. Dolar še ni občutil nevarnosti, ki bi vplivala na izvoz. Splošno ceni dotok po uradnem izkazu na nekaj sto milijonov dolarjev v zadnjih tednih. Gibanje kapitala dokazuje, da se štejejo Zed. države zunaj kot finančno središče sveta in da so dovolj krepke za ohranitev miru. Zato ni nobenega vzroka za vznemirjenja in bo uvoz kapitala še nadalje dovoljen. Zakladnica pa bo določila nekatere potrebne nove pogoje za naložbe zlata. Likvidnost čeških bank Pretekli teden se je zaradi političnih in vojne nevarnosti pričelo naglo dviganje vlog iz češkoslovaških bank. Po nemških poročilih so dvignili upniki 40% vseh vlog. Te pa so znašale nad 45 milijard Kč in je vlada kmalu demantirala nemško poročilo ter ustavila s svojimi uspehi zadnjih dni tudi dviganje samo. Najbolj pa je vplivala sama moč denarnih zavodov, ki so z velikimi izplačili dokazali svojo likvidnost. 2e v četrtek je naval dvigateljev ponehal. Pomirjenje se je pokazalo tudi na efektnih borzah. Borzni promet Vpliv Chamberlainovega poskusa je naglo dvignil tečaje na londonski borzi, pa tudi na pariški borzi, kjer so napredovali tečaji Francoske banke za 650, Pariške za 108, Sueške družbe za 850 frankov. Tudi 5% no češkoslovaško posojilo je pridobilo 5 točk na 795. Močno optimističen je bil promet tudi v Njujorku, Berlinu in Budimpešti, ne pa v Pragi. Funt je tudi naglo zboljšal svoj tečaj proti dolarju od 4,7993 na 4,8150 v enem dnevu, ob koncu nekoliko niže. Frank se je zboljšal samo v Parizu proti dolarju na 37'06. Promet zlata se v Londonu še ni ustavil. * Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 10.997 milijona din proti 4’44, 6'68, 7'49 in 7'73 v zadnjih tednih. Klirinška marka je v zasebnem prometu padla od 14 20 do 14 25 spet na 14, še to ob intervenciji Narodne banke. Beograjska borza Minuli teden je bil na beograjski borzi bolj muhast ko kjer koli. Zaradi zunanjih dogodkov so padli tudi naši državni papirji v neprimernem merilu, da je bila prav vidna naša slaba organizacija efektnega trga. Tako so padli tečaji vojne škode v tednu od 8. do 15. t. m. od 478 po dve točki dnevno do 465, dne 17. do 462; terminsko se je trgovala samo en dan. Agrar-•ji so bili zabeleženi samo 'dva dni, begluške obveznice so padle od 90-50 na 87'5, dalmatinski agrar od 90 na 86, 7°/ono posojilo v ponudbi na 95, 7°/oni Blair od 91-75 88.50,8% ni od 96‘50 na 95'50, delnice Nar. banke 7300 blago, delnice PAB od 229 na 215, drobni na 214. Ponudba pa je bila za vojno škodo pod 462. Navzdolna tendenca je bila močnejša nego ije razvidna iz tečajev. Ves promet v teh efektih je dosegel le 5,16 proti 10'35 milijona v predzadnjem tednu. To pomeni, da promet ni kazal nervoznosti zaradi vojne, marveč je nastala samo zmeda v razmerju ponudbe in povpraševanja. Klirinška marka je padla na 14 ob intervenciji Narodne banke zaradi izredno velike ponudbe. Nervoznost je narasla tako, da je morala banka mnogo nakupiti in je dosegel promet marke 28,7 milijonov din. Funt je banka podražila z ’ vi|šjlim poslovnim prispevkom, sicer je trajni tečaj 238. Grški boni so obdržali tečaj 30‘75 Ves devizni promet je znašal na tej borzi 44,4 proti 23,2 milijona v zadnjem tednu. • Ljubljanski tečaji valut s prl-mom so bili 16. septembra: Amsterdam 237866—2393 26, Berlin 1765'03—1778'91, Bruselj 744’95 do 750'01, Curih 996'45—1003’52, London 211'85—21391, Njujork 4378'50 do 4414'82, Pariz 118-66—120-10, Praga 151-83—152-94, Trst 231T9 do 234-28. V Švici je politična napetost močno vplivala na denarni trg, ni pa omajala likvidnosti. Valute so se ustalile zaradi trdnosti funta. Močno pa so prizadete obligacije. Švicarska državna banka izkazuje 15. septembra dvig zlate podloge za 4 na 2850"9 milijona frankov. Devize so zaradi oddaje dolarja padle za 52"6 na 321"3. Obtok se je povečal za 110"1 na 1655"7 in obveznosti na pokaz za 147'6 na 1 tisoč 627"9. Zlato kritje znaša 86"82 odstotka, obrestna mera 1 in pol odstotna in lombardna 2 in pol odstotna je že dve leti nespremenjena. Zaradi trajnega dotoka zlata je narasla v USA zlata rezerva od julija za 250 na 13.250 milijonov do- larjev; od tega prirastka je dal prvi septembrski teden 102 milijona. Ves dotok je vidno podan v uradnih izkazih. Zato se tudi vidi, da je večino ali 50 milijonov dolarjev zlata kupil v navedenem tednu stabilizacijski sklad, kar je vse presenetilo. Na rotterdamskem dnevu je dejal min. predsednik dr. Colijn, da so mirovne pogodbe pokvarile zadnje temelje svobodnega gospodarstva. Svet se ne bo uredil, dokler se ne uredi vprašanje vojnih dolgov. Zunanja trgovin Vedno večja zavisnost od valutne politike Kakor v vsem notranjem, tako se tudi v zunanjem gospodarstvu Italije razločita zasebni in državni odsek. Delavnejši je državni del, kar se vidi še bolj v zunanji trgovini, ki v bistvu zavisi od vladne valutne politike. Italija je imela že pred vojno pasivno zunanjo bilanco, ki so jo pa zravna-vale pošiljke izseljencev, koristi od tujskega prometa, zaslužek trgovinske mornarice in sezonskih delavcev. Zadnja velika gospodarska kriza je vse te dohodke občutno znižala in vlada mora za ureditev plačilne bilance uvajati nove ukrepe. Zaradi velike pasivnosti trgovine so se trajno zmanjševale zlate rezerve državne banke. Od 10.341 milijonov lir v letu 1929. je ostalo do konca leta 1934. le 5.882 To je bil glavni razlog za mono-polizacijo zunanje trgovine in uvedbo kontingentovpofranooskem zgledu. Nato ustanovljeni urad za devize in zunanjo trgovino se je spremenil kmalu v ministrstvo, zaradi abesinske vojne in sankcij pa je pasiva trg. bilance še bolj naraščala in dosegla leta 1935. že 3.185 milijonov, leto nato spet 2.053, v letu 1937. pa kljub proglasitvi avtarkije že 5.460 milijonov lir. Malo se je popravila to leto zlata rezerva na 4.028 zbog devalvacije lire za 41%. Obrambna avtarkija Minister Guarneri je letos obrazložil te težave s sledečimi točkami: draginja surovin, vedno večja poraba surovin in polizdelkov, že zaradi sankcij in večje domače delavnosti, izredno velik uvoz žita zaradi slabe letine. Ministrova naloga je bila znižati ta deficit na znosno stopnjo, to je zmanjšati uvoz, povečati izvoz, dvigniti tujski promet. Zaradi omejevalne politike so ostali v veljavi: dirigiran nakup, sistem kontingentov, uvoznic, kontrola deviz z možnostjo dvodržavnih pogodb. Vlada bo vztrajala pri tem, dokler ne dajo dobrega zgleda druge velesile, bogata Anglija in Francija. Seveda pa Italija ne more popolnoma doseči avtarkije, ker so v uvozu do *U predmeti, ki jih doma sploh nima ali dovolj ne pridela: bombaž, volna, premog, rudninska olja, kovine, oljnati plodovi, celuloza, les, kože, kavčuk, fosfati, kemični izdelki, kava. Za prehrano mora uvažati žito, živino, meso, koruzo in ribe. Uvoz pre rnoga je narasel samo leta 1937. za 125%, oljaric za 254, bombaža za 133, rudninskih olj za 400, celuloze za 100%. Povečala pa je izvoz zelenjave za 54, južnega sadja za 133, vina za 45, umetnih tka nin za 78, žvepla za 165, klobukov za 191%. Večji izvoz Da bi si osvojila nova tržišča, pomaga vlada industrijcem izvažati izdelke po najnižjih cenah ali celo v brezcenje, hkrati pa poskuša dobiti surovine, ki bi jih pre delovala za izvoz, oziroma da bi namesto nekih izdelkov uvažala surovine in ustanovila tako industrijo sama. Na ta način si obetajo zboljšanje v letu 1938. na tri milijarde lir pasive. Vendar znaša pasiva v prvi polovici že 2.045 milijonov (lani 3.196). Povečal se je še nadalje dolg v kliringih na rekord 635 milijonov lir. Zmanjšal pa se je močno uvoz živil in končnih izdelkov, glede premoga, olj, bombaža, lesa, kovin in rud se je pa celo povečal. Manj je bilo med industrijskimi surovinami uvoženih volne, kož, starega železa, jekla, bencina in drugih rafinatov. Mogočna zdravilna moč narave se Se posebno izraZa v naravni ROGAŠKI SLATINI DoBro je uspeval letos italijanski izvoz, predvsem izvoz konser-viranega sadja, riža, suhe zelenjave, limon, zelenih konserv, vermuta in oljikovega olja, hkrati ko je nazadoval izvoz konoplje in umetnih vlaken, pirita, živega srebra, papirja, žvepla, govejih kož. Najbolj je napredoval izvoz teh izdelkov: volnenih in svilenih tkanin ter umetnih tkanin, rudninskih olj in strojev. Za odločnost nove trgovinske politike so značilne nove trgovinske pogodbe v tem letu: od 18. marca z Vel. Britanijo, 25. aprila s Francijo, 27. maja z Nemčijo. S prvima je uredila Italija plačevanje, z zadnjo avstrijsko vprašanje. Nemčija je tudi še od sankcij dalje pod večjim nemškim vplivom v prometu blaga in je znašal letos v prvih petih mesecih nemški uvoz v Italijo 27, izvoz iz nje pa 25% celotne italijanske zunanje trgovine. Za premog dobiva Nemčija sadje in zelenjavo. Zunanja trgovina V Bruslju se je pričela mednarodna konferenca za predelavo lesa; posvetovanja se je udeležilo 80 delegatov iz 25 držav. Pšenica je notirala v Novem Sadu: baška 156—158, sremska 155 do 157, banaška 155—157, okolica N. Sada in Sombora 153—155. Koruza v Som boru 136—138, v N. Sadu 137—139, oves 130—135 (v Som-boru 127—130); ječmen 145—150. Tendenca krepka ob srednjem prometu. V Južni Srbiji je pšenica po razdalji 155 do 172 din za stot; pri nas 150—200. Cena koruze v Madžarski je zrasla na 20 pengov za stot in dosegla ceno pšenice, morali bodo pa še uvažati koruzo iz Romunije in Jugoslavije. Pripravlja se pa velik izvoz koruze iz Argentine, ki bo gotovo vrgel sedanje visoke cene. Dolenjska mesta v poročilih Tomaža Hrena in Ivana Vajkarda Valvasorja I. Propad dolenjskih mest, ki se je začel v šestnajstem stoletju, se tudi v naslednjem ni ustavil. Meščani so se v večini morali preživljati s poljedelstvom, še ono malo trgovskega in obrtniškega zaslužka, kolikor so si ga meščani v vedno težjih časih mogli pridobiti, pa je bilo resno ogroženo povedno večji konkurenci kmetskega trgovanja in kmetske obrti. Zastonj so bile prošnje mestnih svetov za zaščito po deželnih stanovih, ki so bili sedaj toliko manj pripravljeni ustreči željam meščanov, ker so se ti po večini vračali v katoličanstvo, medtem ko je bil pri stanovih ta proces počasnejši. Za sedemnajsto stoletje naj navedem le dvoje poročil, ki dovolj jasno osvetljujeta položaj naših mest. Prvo je pisal ljubljanski škof Tomaž Hren, glava protire-formacijskega pokreta, drugo pa naš znani polihistor Vajkard Valvasor v svoji »Slavi dežele Kranjske«. Tomaž Hren je v pismu z dne 30. oktobra 1604, v izvlečku podanem v Vrhovčevem spisu o zgodovini trgovstva in obrti na Kranjskem (Letopis Matice Slovenske 1883), opozarjal deželne stanove na propad posebno dolenjskih mest in trgov: Novega mesta, Višnje gore, Metlike, Črnomlja, Kostanjevice, Mokronoga, Žužemberka itd. Pritoževal se je, da kmetje skoraj popolnoma zanemarjajo svoja polja in da se bavijo le s prekupčevanjem, s pritrženim denarjem pa si kupujejo celo popolno prostost, kar se je seveda fevdalnemu škofu zdelo nedopustna kršitev veljavnega reda. Trgovanje po kmetih da se je tako razvilo, piše dalje, da imajo ponekod kmetje kar cele trgovine in hodijo sami po blago celo tja gori do Linča ob Donavi. Vse to je krivo, pravi dalje Hren, da so tu pa tam mesta kar do polovice prazna, mestna obzidja pa se podirajo, ker jih obubožani meščani ne morejo več popravljati. Prav nič bolj razveseljiva ni bila zunanja podoba naših mest, kot jo je ob koncu sedemnajstega stoletja narisal Valvasor. Kostanjevi-ški meščani so po njegovem opisu stanovali v majhnih in slabih lesenih hišicah ter se preživljali edino le s poljedelstvom, ker sta trgovanje in obrt popolnoma obnemogla. Mesto samo pa, ki je nekoč videlo boljše dni, je 1663 popolnoma pogorelo tako, da je ostala le farna cerkev sv. Jakoba. O Metliki pravi Valvasor, da je radi turških navalov, kuge in požarov čisto obubožala in si nič več opomogla. Novemu mestu sta padec Kšniže v turške roke in ustanovitev Karlovca odvzela nekdanjo premožnost, Črnomaljcem pa njihovih hiš po Valvasorju ni mogoče zavidati niti jih dolžiti čez- mernega razkošja. Celo mestno obzidje je že tako razpadlo, da ni več moglo služiti za obsambo. Za Višnjo goro pravi, da je bila nekoč lepo in čedno mesto, v njegovi dobi pa da je docela propadla in je v njej že mnogo zapuščenih in razpadajočih hiš. Le Krško je še nekako ohranilo svoj položaj predvsem radi živahnega trgovskega piometa po Savi, po kateri so se »čolni neprestano prevažali navzgor in navzdol in tudi v mestu pristajali.« Kužne bolezni, ki so ob takratnih primitivnih higienskih razmerah tako pogosto divjale po deželi, so ravno v mestih in mestecih, kjer je. bilo prebivalstvo gosteje naseljeno in za snago na javnih prostorih in ulicah ni skrbel skoraj nihče, našle slej kot prej naravnost idealne pogoje za razširjanje. Edini, ki je od časa do časa poskrbel za snago, je bil — požar, čeprav je ta seveda z nesnago vred uničeval tudi imetje meščanov in s tem večal njih gorje. Obdobje merkantiine gospodarske politike Novo gospodarsko politiko, ki se je na prelomu sedemnajstega in osemnajstega stoletja uveljavljala tudi v naših krajih, imenujemo merkantilizem (mercator = trgovec) in je slonela na načelu, da sta v prvi vrsti trgovina in industrija važni za dvig gospodarske moči države in sposobni povečati splošno blaeostauie. s tem Da tudi omogočiti večjo davčno sposobnost posameznih pokrajin in tako zvišati državne dohodke, potrebne za vse večje izdatke nastajajoče moderne države. V drugi polovici sedemnajstega stoletja je to, iz Francije prihajajoče naziranje našlo vedno več upošteva tudi na habsburškem cesarskem dvoru, ki je gospodoval v tem času našim krajem in imel v oblasti severno obalo Jadrana od Tržiča pri Trstu do Dalmacije, ki je bila beneška. Te obale z dobrimi pristanišči in s pomorstva veščim prebivalstvom so se sedaj spomnili na Dunaju in kljub sovražnemu nastopanju Benetk, ki niso rade videle novega konkurenta na Jadranu, so bili storjeni prvi koraki k ustvarjanju novega bro-darstva. V zaledju in notranjosti dežel se je nova gospodarska politika kazala v vedno večji skrbi za ustanovitev raznih tovaren, imenovanih manufakture — delo se je še pretežno opravljalo z rokami — v našem domačem gospodarstvu pa so se vedno bolj uveljavljale razne, posebno iz Italije priseljene trgovske rodbine (Codelli, Zois). Kakor že segajo prvi početki merkantilizma v dobo cesarja Leopolda I. (1658—1705), je pravo merkantilno gospodarsko politiko izvajal zlasti Karel VI. v prvi polovici osemnajstega stoletja (1711 do 1740), v drugi pa njegova hči Marija Terezija (1740—1780). Leta 1717. je Karel VI. zavrnil zahteve Benečanov po priznanju njihovega monopola na Jadranu, leto kasneje je isti vladar po zrna- ‘ gi nad Turki sklenil z Visoko por-to mir v Požarevcu in trgovinsko pogodbo, ki je podložnikom cesarjeve in sultanove države dovoljevala vzajemno svobodno trgovanje na suhem in po vodi proti plačilu 3% carine; leta 1719. pa sta bili pristanišči Trst in Reka proglašeni za svobodni luki in bili potrjeni privilegiji cesarske oriental-ne kompanije. Trst in Reka sta odslej postajala vedno važnejši trgovinski pristanišči, ki ju je bilo treba z obširnim srednjeevropskim zaledjem čim-preje zvezati z dobrimi cestami. Skrb za te tako dolgo zanemarjene ceste je postala izredno živahna, najvažnejši trgovsko-prometni žili pa sta postali oni dve, ki sta vodili iz Trsta preko Krasa v Ljubljano in dalje proti Gradcu in Dunaju, iz Reke pa preko Kapele v Karlovec in dalje v Podonavje. Najvažnejša vodna trgovska pot za trgovino z Balkanom in bližnjim Vzhodom je bila Donava s Savo. Vse te trgovinsko-prometne žile pa so vodile mimo Dolenjskega, le vodna se ga je vsaj rahlo dotikala. Za dolenjska mesta je bilo to seveda usodno, njih propad je bil vedno večji in leta 1757. je Kostanjevici in drugim dolenjskim mestecem grozila nevarnost, da izgube svoje mestne pravice in tudi formalno postanejo to, kar so dejansko že skoraj bila: vaške naselbine, v katerih naj bi tudi prebi- voli Cene živine v Krškem so bile dne 12. septembra: voli 6, II. vrste 5'50, tretje 5; telice 5‘50, 5, 4'50; krave 5, 4, 3'50; teleta 6—7 50 in 4'50 do 6'50; slaninski prasci 11, mesnati 6—9 din za kilogram. Mesne cene v Krškem so dosegle za govedino 12—14, 8—10, 7—8; svinjina 12—14, slanina 15—16, mast 16—20. žatski hmelj je ob večjem prometu ob koncu tedna držal ceno: izbira 1050, prima 1000—1050, najboljši srednji 900—1000, drugi 800 do 900 Kč za 50 kg. Potem je na- Kal ovira naš tuiski promet? Sklepi skupne konferen in liublianske tuiskoprometne zveze vse premalo poskrb Kakor smo že poročali v pone-1 pri nas še deljek in v soboto, je bila pred- ljeno. zadnjo soboto v Rogaški Slatini Organizacijski nered zelo ško- važna skupna seja obeh tujsko- duje tujskemu prometu tudi iz __________________ „ . prometnih zvez Slovenije, mari- drugih razlogov. V inozemstvu oj. Prodal° se 3e že 40.000 Lirske in ljubljansko, ki sta naj- države same urejujejo in finansi-S Savinjski hmelj je zelo utrdil Prej podali izčrpno sliko sedanje- rajo tujski promet, ki zato tudi svoj trg zaradi tega, ker je češki ga stanja tujskega prometa, potem vrže njim in prebivalstvu lepe Cene so narasle za odbori za tujski promet slabe barve. Cene so narasle za pa sja razpravljali o potrebnih zneske. Krajevni S£ j^ 70aodstoScov ZblaS: ,ukrepih’ da *e odstranijo ovire, Nemčija je ustavila ves privatni bi zavirajo dotok tujcev in s tem promet na Elbi v smeri proti ČSR slabe dohodke prebivalstva in tu- se v Sloveniji ne morejo razviti s tem, da so njene družbe izdale dohodke železnice pošte, dav- Zveze nimajo več onih dohodkov brodovje pfvozfše naS^fi kariie itd. Po izčrpni debati so kot poprej. Ze zato bo treba iskati smereh. bili storjeni razni sklepi in spre- novih poti in virov za kritje pro- Nemška žetev je dala po uradnih jete resolucje, ki se predlože me- pagande in organizacije. »Putnik« podatkih 25 5 (lani 22 2) milijona rodajnim mestom, v prvi vrsti ban-1 naj bi skrbel za naraščaj tujsko-ton žita proti sredini 21_9 izzadnjih K. upravi prometnega uradništva. Apelirati let. Doslej so se se poznale zaloge I 11 h1 dVI- r s iz dobre letine 1933. Z novimi ukre- Sprejete resolucije predvsem bo treba znova na bansko upra , pi zoper krmljenje živali z žitom I u„otav]jada so dovozne poti k da priskrbi izdatna sredstva za de- upajo pristediti 2 mihjona ton za . nostoiankam tovanje obeh zvez. Pritegniti bo človeško prehrano. Mnogo bo pa tujsko . prometnim postojankam vzdrževaniu tuisko- Nemčija uvozila za vojaško oskrbo, marsikje pod vsako kritiko. Avto- Pa TreDa K vzdrževanju tuj Izvoz Velike Nemčije je znašal v mobilske ceste, kakor tudi držav-1 prometnih organizaciji oziroma avgustu 445, uvoz 509‘5 milij. RM.|na cesta ki pomeni vhod v našo Propagande tudi gostinstvo, obči- Smnof in TnlfmšL bTnca S I državo, se še vedno niso začele »e, trgovino, industrijo in zdravi-64'5 milij. pasivna. Ob koncu ju- modernizirati. Nič se še ni ukre- Pišča. Država mora prispevati za lija je bila približno izenačena. I nilo glede ureditve glavne pro-1 zvezi večje zneske, ker sicer ne Najbolj se je povečal uvoz surovin m„tne ^iie v Sloveniji |bosta zmogli zadostne propagande in polizdelkov. J ’ i»“"S državne ceste Maribora te dni podpisana. Tvrdka Ross T. proti Ljubljani in SuŠaku Smith bo plačala za to dobavo 16 milijona funtov. Blago mora imeti ter z Gorenjskega preko Ljubija 77 kg na hi in ne nad 3% dopustnih osrčje naše države. Vsa stvar primesi. Za vsak obrok velja ta-1 J --- kratna dnevna cena. za pogajanja. Pozval je vse državljane k obrambi države. Poslanik CSR v Parizu dr. Osuski je dvakrat obiskal Bonneta in tudi predsednika zbornice Herriota. Madžarski vladni krogi so spremenili svoje stališče glede češkoslovaške in izdajo ostre ukrepe. V nemškem taboru so se poka-Pospešiti je treba izboljšanje zala tri različna stališča, tako da sanitarnih razmer v zdraviliščih, vodstva nima več stika s Hen- zimoviščih in letoviščih nredvsem M61110®1, demokratska stranka pase zimoviščin in letoviščih, predvsem Je sploil odtrgala ^ nj zaradi pa skrbeti za kanalizacijo, za mo- cesar jo v rajhu silovito napadajo, derna cestišča brez prahu, določi- Končno se je poživilo delovanje so-tev prostora za odpadke in za od-[ stranke, ki jo laganje smeti ter za zaščito miru vedo nemška poročila1,’da ^pre1 onim, ki iščejo zdravja v kopali- jel baje pol milijona 'kron od če ščih in odpočitka v letoviščih. Za-1 ške vlade. Ne sme se pozabiti, da so viri obeh zvez sedaj izčrpani. Dolžnost merodajnih krogov je, da po zgledu inozemstva izdatno podpro delovanje zvez. Glede regulacijskih načrtov je Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do dne 21. septembra po nudbe za dobavo portland cementa. Direkcija drž. rudnika v Brezi je še vedno na mrtvi točki. Oblju- treba zahtevati, naj banska upra- a .be, podane na kongresu cest v va omogogi njih izvedbo za vse HfltlOlfO llPltalMIG ILjubljani in Mariboru po državnih tujskoprometne kraje in naj pred- UUUuVU m lllllllllf l|C funkcionarjih, se morajo spolniti, videvajo poleg elektrifikacije in 'in to čimprej, v polnem obsegu in vodovoda tudi nasade, sprehaja- v onem vrstnem redu, ki ga obse-1 li§ča, kopališča, igrišča, športne ga gradbeni program ministra. prostore, smuška torišča in dovolj Sedaj je prišla na vrsto cesta gjroke Preseke. Zaščititi ije treba Beograd—Dubrovnik z bogato do- za tujski promet pomembne zgodo- --- - ---- . tacijo, dočim so dela na najpro- vfinske, umetnostne, narodopisne ^r|iTobavo šipk6Kojnic " Imetnejši in najpomembnejši cesti in prirodne spomenike. Zato naj se Uprava Vojno-tehničnega zavoda v Sloveniji, ki pomenja po izjavi prj gradbenem oddelku ustanovi v Kragujevcu sprejema do 29. sep-I visokih odličnikov vrata v Jugo-1 posebna posvetovalnica, ki bi tembra ponudbe za dobavo jeseno- 1 slavijo, še vedno tam, kjer so bila. lVsem interesentom, predvsem pa ntoddTmArrSbrflparata Licitacije za državna dela se mo- hišnim gospodarjem, dajala broz- za sterilizacijo vode in strojnih jer- rajo vršiti na sedežu banovine, j plačne nasvete. menov 3. oktobra krp in bombaže- ne pa v Beogradu. ^Komanda podvodnega orožja v Izboljšati je troha tudi zele*’“‘ Kumboru sprejema do 30. septem- ski promet, predvsem pa odpra-bra ponudbe za dobavo raznih vl-|viti zamude. Povečati je treba jakov iz medi. za dobavo osnih ležajev, firneza, park. Izboljšati je treba tudi post-terpentina, kalofonije in sidola za ni promet v tujskoprometnih kra- dospel včeraj z Bleda v Beograd, čiščenje. ________ jih ziasti pa telefonsko službo z kjer je bil slovesno sprejet od za- --------- j , i u v. .... stopmkov dvora. _ ureditvijo avtomatov, razširitvijo Kraljeviča Tomislav in Andrej hcm+nri štn^hn šurnadiiske divizil-1 mreže in s pomnožitvijo medkra- ter kneziča Aleksander in Nikola ske oblasti v Kragujevcu licitacija jevnih zvez, dokler se ne polože so v soboto odpotovali v Anglijo za hr7Jniavni in tGlpfonskl ltčlfoli I Šol3.Ilj£. brzojavni in leieionsai kuuu. Za poveljnika našega glavnega Za zimski šport je treba pre- generalnega štaba je postavljen modernizirati smučar-1 armadni general Dušan Simovic, gotoviti je treba dobro pitno vodo ob vseh (Visokoplaninskih postojankah, kjer ni vrelcev. Davčne olajšave turizmu! Z vsemi močmi je treba podpirati napredek in modernizacijo gostinskih naprav. Z olajšanjem davčnih in drugih bremen se bo Število beguncev v Nemčijo se je povečalo v nedeljo na 37 tisoč, tuja poročila pa govore tudi o množicah dezerterjev madžarske, poljske in slovaške narodnosti. Vlada demantira sleherno poročilo o smrtnih obsodbah po prekem sodu. V svojem tržaškem govoru je Mussolini govoril tudi o češkoslovaški, ki jo imenuje mozaično državo št. 2. Stališče Italije v tem problemu, ki je »edino pravilno«, pospešilo zidanje sodobnim zahte- je to, naj se plebiscit dovoli vsem vam ustrezajočih hotelov v kra- narodnostim, ki to zahtevajo. Ka-jih, kjer obstoji nujna potreba. tore države še misli pri tem, ni Odgoditi bo treba izvrševanje uredbe o maksimiranju cen in kla- je z ureditvijo razmer bo odvzeta sificiranju hotelov in gostiln, do- moč tudi razkrajajoči propagandni kler pristojna ministrstva ne za- kampanji iz Moskve, ki se širi med gotove zadostnih sredstev po niz- K £*£ ki obrestni meri za izvršitev po- goča in če bi se spor s ČSR razširil trebnih adaptacij, ki bi omogočila preko njenih meja, je Italija že iz-uvrstitev obratovališč v višjo raz- stran, na katero se bo posta- rede. Izredni ukrepi češkoslovaške Bolj bo treba skrbeti za tujsko- vlade glede omejitve osebne svobo-prometno in strokovno šolstvo z de bodo veljali 3 mesece, uvedbo praktičnega pouka na Zaradi spora z zun. ministrom srednjih šolah in znanstveno prou- ^entropom^e baje odstopil taj-č^tviijo tujskoprometnih vprašanj | Q židovskcm vprašanju v Italiji na univerzi, kjer naj se uvede stolica za turizem in tujski promet, kakor imajo to urejeno v dru gih državah. je Mussolini, dejal, da se je po vojni moč Židov vobče neverjetno razbohotila in da so bili zaradi tega iz državnih in gospodarskih vidikov potrebni ukrepi, da se njih prodiranje v vse veje javnega življenja Vsi merodajni činitelji in inte-1 zajezi, če se bodo Židje, ki jih pre-resiran, prMoMtni krogi n,j orno- ^ ^^po- gocijo zdraviliščem in letoviščem treba poseči po še energič- zadostno število domačih gostov. | nejših sredstvih. Predvsem pa je treba izvesti velikopotezno propagando za zanimanje inozemstva. Zato naj se dajo našim zunanjim diplomatskim in konzularnim zastopstvom potrebna navodila. Doma in po sveto Njegovo Vel. kralj Peter II. je ni so rudarji dosegli, da dobe letne dopuste od 3 do 21 dni, nov razpored in en milijon dinarjev za ustanovitev nabavljalne zadruge in ureditev prehrane, ki je bila doslej naravnost mizerna. Izletniki Jugorasa so obiskali Turin, kjer so bili prisrčno sprejeti. tovarne »Fiat« in vzgaja »Irtih pa Sito PrvaVpropagandna totona za '» ^v. za dobavo alkoholnega kvasa. Mestna zastavljalnica v Ljubljani bo razprodajala zastavljene predmete dne 6. in 12. oktobra od 15. urediti in 1 , —-. =--------!b. Ur^ smoan»nlo. v KamniJSlie terene- Zb0'iŠa,i 86 ”°ral?In,n„. "Lmesto goslovanska strojna olja bo od 16. do 19. oktobra na progi Zagreb— Slav. Požega—Osijek—Ruma—Novi Sad—Beograd. Kinopodjetja zahtevajo, da i i 24 oktobra^ofertno zveze in graditi pristopne poti k im€nov divizijski general Milojko licltaciio za dobavo 24 000 kg zejti- zimskošportnim postojankam. Ob- Jankovič, za poveljnika V armade licitacijo za dobavo jmjuu J | ^ treba povezati in | oz.^vršilcajiolžn^U poveljnika div. na (olja) za kamniktit. Ekonomski oddelek gen. direkci- tako ustvariti veliko krožno ce- | general Jovan Naumovič, ki je slu žil leta 1919. pred Celovcem in v maddoŽ20eTepteiSgI^nud^63^|sto skozi Slovenii°’ ki naj Poleka I LtobljAni ° Brigadni general Ivan dlobavo keraSih plošče. od Pohorja do Savinjskih in Julij- Jovanovič je postal prvi pomočnik CSili bo pri Teh- Iških Alp, potem p. dalje pr<*o Jojnega e»,v,o v N0tranjskega in Dolenjskega I neraj josip Kostič. Gorjancev in nazaj v severno Slo- Proslave 201etnice države so bile venijo to nedeljo v mnogih krajih Slove- ... „^„rOLxQ nrn. nije. Važen govor je imel ob tej V Sloveniji se zelo pogre a p priliki senator dr. Kulovec na Vi- vilnik k uredbi o tujskem prometu njem vrhu pri Novem mestu, iz leta 1936. Ker ni tega pravilni- Kipar Boris Kalin je razstavil kn o/A nnctnli mzni nedostatki v svoja najlepša dela v Jakopičevem ka. so nastali razni neaosiaiKiB.vJpavil]on^ /Ljubljani in dosegel ob uuc zg, »cpw;uiui» wu x------ x . , n rin evnio ”nrošni ničnem odseku štaba delovodij v Notranjskega in Dolenjskega do , Josln Kostič Ljubljani, Metelkova ulica, licitaci- I ^>------------.. Sto. lneiaL“0Sip^0!LIr:. ja za dobavo raznega telefonskega materiala ter železne pocinkane žice. Gradbeni oddelek direkcije drž železnic v Ljubljani sprejema do 23. septembra ponudbe za dobavo raznega vodovodnega materiala in raznih pisarniških potrebščin, PRODAJA: Dne 30. septembra proda gozdno ravnateljstvo v Zagrebu na jnvm ofertni licitaciji večjo množino raznega lesnega materiala. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) organizaciji tujskega prometa, m-1 otvoritvi velik uspeh lo je že več intervencij v notra- v Celju so slovesno odprli novi njem ministrstvu, naj se končno Delavski dom. Prisostvoval je tudi • j g. ban z mnogimi dostojanstveniki. iaua 12.000 ljudi se Je udeležilo pro- turistični slave na novem letališču v Levcu pravilnik za Slovenijo. KrniS“feletemten80 Velik, težava je tudi v tem, da | atodgpelaj Ljubljano , . , . . . . minister za socialno politiko dr in vazne tujskoprometne postojan- Cvetkovič, ki sta nato odšla na Go barva, plesira in I ke pri banski upravi še niso odo- renjsko. , „ , kemično sna ži L*: Pred 200.000 ljudmi je Mussolini obleke, klobuke! ^ ' .a..: Iv Trstu naglašal italijanski znaca itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovrat- j ui o i _____# ___ _____ __________________ nike in manšete. Pere, suši monga in | onim sto jem," k? žele zidati nove I sejem V včeraj obiskalo J«^ko lik. stavbe, med njimi pa elaati fnv!n.n!, TAC P F, T T, H I postojanke za tujski promet. Me- ve inozemskih paviljonov, zlasti LOV dni d JUO. rodaijni činitelji bodo morali pod- francoskega in turškega. Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 preti lastnike gostinskih in tujsko-1 da^ePv trajalT cd^ Telefon št. 22-72. prometnih postojank zlasti s ce- avgusta ln je’v njej sodelovalo r Inenimi krediti. Za zimovišča je tisoč delavcev. Ob popolni discipli Že v 24 urah Na švicarski meji pri Luganskem jezeru so italijanske oblasti prepovedale obisk nekaterih vasi. Iz Londona poročajo, da se vlada posvetuje z zastopniki delavcev. Regent Horthy odpotuje danes iz Budimpešte na lov v Nemčijo kot Goringov gost. Zagotavlja se, da obisk ni političen. Posvetovanje za zračni promet balkanskih in baltiških držav se je končalo pretekli teden v Varšavi. Sodelovale so Poljska, Grčija, Bolgarska, Romunija, Letonska, Finska, Estonska in prvikrat tudi Litva. Zaradi naraščanja Nila so se pokvarili mnogi nasipi in ogroža voda ves Dolnji Egipt. Bilo je že nekaj Sadje Kolikor je za nas Nemčija prvi sel odjemalec sadja, so važni od tam zniža državna^ toksa na TOtopmce |podatki 0 pomanjkanju sadja in slabi letini. Letos ima Nemčija na- od 20 na 10 odstotkov, samoupravne dodatne takse od 90 na 50 od stotkov, kjer je le en kino pa naj se oprosti taks za 2 leti, dalje odpravi policijska taksa in podpre domači film. Nemški narodni svet v češkoslovaški je izdal proglas za sporazum Podpisali so proglas socialistični poslanec W. Jaksch, demokratski senator K. Kostka, bivši dež. poslanec T. Kohler, kulturni politik E. Reichenberger in predsednik demokratskega kluba »Dejanje« docent dr. Kurt Sitte. Po razpustu parlamentarnih sej je pričel delovati v ČSR narodnoobrambni odbor, sestavljen poslancev in 8 senatorjev. _ Umrl je bivši nemški minister praške vlade dr. Franc Spina svojem 70. letu. mesto 30—35 samo 8 do 10 milijonov ton jesenskega sadja. Pričakovati je, da uvoz sadja te razlike ne bo pokril, ker ni dovolj deviz za toliko blaga, ko so še bolj potrebne za važnejše predmete. Pomagati si bo treba torej s starimi in ev. vojaškimi sadnimi konservami in marmelado. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je prejel iz Berlina sporočilo svojega delegata, da je Nemčija odobrila Jugoslaviji kontingent sadja za mošt in predelavo do vrednosti 800.000 mark. Cena za zlate parmene in renete velja franko Bodenbach 34 RM za 100 P°roMi že v s°- se poroča o možnem vstopu Slova- tK)tni številki, kov iz te stranke v vlado. Stranka n« J!« I Inliliano je odločno proti nemškim rovarjem Kjin|n L|UDl|dlld in Je pripravljena braniti državo 1 • proti vsem njenim sovražnikom.. 1onn Sodijo, da je ostal poslanec Sidor ,Sr®d£1 nev\k; ' io'5c. v stranki brez pristašev, poslanec I ^kademsto pevski kvintet — 12.45. čajovski pa je izdal še poseben po- |u iin innni ziv v glasilu delavskih organizacij 14-00- Napovedi — 18.00. zn 7vp^t/Wv\ ^p^knslovaški. I Au.Qr