i
I
Štev. 51. V Mariboru 22. decembra 1887. Tečaj XXI.
List ljudstvu v podiili.
Izhaja rsak četrtek In volja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto S gld„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja nprarnlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri g. Novak-u Da velikem trgu po 5 kr.
liokopisi se ne vr&Pajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznauila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat IS kr., trikrat 16 kr.
Vtibilo k navočbi.
Z novim letom prične „Slov. Gospodar" svoj 22. tečaj, prosimo torej dosedanje p. n. naslovom prijatelje in naročnike „Slov. Gosp.", naj nam ostanejo še za naprej zvesti ter obnovijo svojo naročbo o pravem času Komur je mogoče, naj ga priporoča tudi svojim prijateljem v naročbo. Tako ceno in s tacim obilnim blagom ne izhaja noben sloveask, a težko, če Še kje kateri nemšk časnik.
„Slov. Gospodar" izide vsak četrtek na celi poli, dvakrat v mesecu prinese po pol pole priloge, cerkvene ali gospodarske, vmes pa še tudi prilogo inseratov. V očigled tega je njegova cena celo mala in je mogoča samo, če ima „kat. tiskovno društvo" obilo udov, kateri doplačajo, kar jej primanjka.
List stane za celo leto ¿t tflft.. za pol leta ž ffltl. 60 Icr., za četrt leta pa SO ter. Naročnina pošlje se najležje po poštnih nakaznicah in vzprejema jo upravniŠtvo „Slov. Gospodarja" v tiskarni xv. Cirila v Mariboru.
Kdor je bil dosehmal že naročnik „Slov. Gospodarja", olajša močno upravništvu delo, če prilepi staro adreso na nakaznico ali pa pripiše vsaj številko, ki stoji na desni strani njegove adrese, svojemu imenu, kedar obnavlja naročbo.
UDraviiištvo „Slov. Gospodarja".
Otroci, mali in veliki.
Blizu smo božiču in ni poštene slov. hiše, da se ne pripravlja za nj, kar največ more. Božič pa vam je tudi praznik, ljubeznjiv po tem, česar nas spominja, pa tudi po tem, kakor ga krščansko ljudstvo obhaja. Kdo bi ga tedaj ne obhajal rad leto na leto z njim, z dobrim kršč. ljudstvom?
Zal, da se zdaj krči število dobrih kristjanov, tacih, čijih ne stoji samo ime v krstnih bukvah, ampak je tudi življenje krščansko; zato pa gredo tudi sv. dnevi mimo njih, ne da vedo oni za njih pravo veselje, če je veliko,
drže se navade, kakoršnja živi v njih družini, vse drugo, pravo kršč. veselje pa jim ostane prikrito ali okusijo samo lupino, jedro sv. dnevov vrgo pa od sebe, češ, da ni za-nje.
Isto godi se v vsem našem življenju, kolikor se ga prikaže očitno, na vrh javnosti. Spominja še nas, tako iz delje, na krščanstvo, ali krščansko že z davna ni več naše javno življenje. To kaže se posebno pri otrokih, pri njih vzreji, kakor je sedaj v navadi. Sv. cerkev sme še blizu a nima, če gre za pravo, več pravice do vzreje otrok. Ona je v čisto drugih rokah, tudi učitelji ne smejo, kakor bi radi, ampak drž. postava je to. kar odločuje na tanko, kaj in kako se vzrede otroci.
Nasledki tega so sedaj že očitni. Nagajivi, poredni so bili otroci vselej. Kopriva ne more zakriti svoje narave in tudi petelin jo pokaže, praskaje na dvorišču, toda taki otroci kedaj vendar-le niso bili, kakor so naše dni, izlasti v mestih. Cez nje tožimo vsi, učitelji ne manj, kakor drugi prebivalci. Zato mora biti poseben uzrok in kdor pozna razmere, ne sme ga iskati pri učiteljih, in še tudi sploh pri šoli ne. Le ta je še vedno učilnica, t. j. otroci se v njej uč6 vseh mogočih reči, gotovo pa ne porednosti.
Uzrok tiči vse kje drugje. Krivnja se zvrača sicer rada na stariše ali mi smo te vere, da ne tiči tudi pri stariših uzrok zato, ampak recimo na ravnost: v duhu, ki drži sedanji svet v svojih pesteh — v liberalizmu. Le-ta zna, da stoji na prstenih nogah, zato pa podere vse. kar se mu ne vklanja, ter grdi vsak stan in vsako naredbo, ki ni po njegovem ukusu.
Kaj pa je potlej čuda, če se loti sploh tudi ljudi prej ali slej enak duh, duh razde-ranja? Ako ni ljudem, ki so na vrhu, ki imajo besedo v javnem življenju, nič več sveto, nič več dobro, razven njih lastne volje, to je potlej le naravna posledica, da si svoje tudi drugi ljudje enake pravice ter se ne drž6 nič več na voljo teh, ki so na vrhu, liberalne gospode. Če tedaj velja za to, da hodi brez uzde, to je, „Gospodarstvene priloge".
da dela, kar se njej zljubi, čemu pa bode drugim uzda?
To naj pomisli gospoda, potem upamo, da še najde pot iz pasti, v katero je zvabila sebe ter jezero in jezero nedolžnih otrok, pa njih obžalovanja vrednih starišev. Rešilnice za zanemarjene otroke, na katere misli Graški dež. zbor, ne prinesi nam nikoli odrešenja in otrokom nikoli poboljšanja. Misel, da je šolarjem treba takih rešilnic, je nekaj, kar žene lehko vsacemu učitelju, dokler še ne obupa nad svojim stanom, rdečico v lice. Siba v roki učitelja je sramota ali rešilnica za njegove učence pa mu bodi — rešilnica!
Resnica, stariši so velikrat krivi, da so njih otroci muka za učitelja v šoli, pa saj so to tudi za-nje same. Le ti bi včasih kaj dali, ko bi jim kdo otroke prevstvaril v dobre, ali sto na eno stavimo, da one rešilnice ne stori tega. Denarja bilo bi pač za-nje treba in to veliko denarja, naj bi se le v vsacem okraju naredila po ena rešilnica, na zadnje pa dobomo iz njih spake, ki ne bodo ne starišem v podporo, ne pri drugih ljudeh za rabo. Otroci so lastnina starišev in njih lastnina naj bodo!
Po tej poti, po poti rešilnic za otroke, tedaj ne pridemo do dobrih otrok, treba bode kreniti na drugo, na pot krščanstva. Dokler pa je sv. vera za pastrko v šoli, v očitnem življenju, dotlej pač čakamo, kakor kedaj judje na odrešenika, a ne dočakamo ga. On pride a mi ga nismo vredni. Otroci smo, če že tudi veliki, ker si zidamo gradove v oblake, vihar življenja pa nam podere v tem hiše, ki že stoje na zemlji.
Daj Bog, da še doživimo mi tak božič! Sreča bode za nas in sploh za slov. ljudstvo, če nam zapoje že k malu kor angeljev: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!"
Dva lista slovenskim mladeničem.
II. list.
Zdaj je malo mladeničev, ki bi ne kadili. No, — ne bojte se, da vas bom od kajenja odvračal; saj vem, da bi bilo zastonj. Ali nekaj bi vam pa le rad svetoval. Kaj mislite, da so počeli mladeniči, ko še tobaka niso poznali? Veste kaj ? S petjem in šalo so se kratkočasili. Pa so tudi znali dosti lepih pesmi; nekatere so tako dolge, da bi se jih vi težko celih iz glave naučili.
Kdo izmed vas zna o „kralj Matijažu" in enakih pesni ? Zdaj se pojejo le kratke, z lahkimi napevi, kajti smodka, ki tiči v ustih, ne pusti rada težkih pesmi peti.
Ali po drugod ni tako. V Savinjskej dolini, postavim, urijo se in znajo čveteroglasno tako težke pesmi, da je veselje poslušati.
Toliko tedaj bi vam svetoval, nekaj manj tobaka izkaditi, pa nekaj več popevati, saj vas to nič ne stane.
Tretja reč, kar bi tudi brez škode opustili, je tisto neumno kletje in govorjenje nemško. Le verjemite, da se vam jedna beseda slovenska bolj prileže, kakor deset nemških. Težko se najde kak mladenič, da bi ne klel ali se ne priduševal; nekateri še mislijo, da je prav lepo, ako vsako neslano besedo še zabelijo z „maj-narzel" ali „sakarmejnt'' in s takimi besedami, ki se vam prilezejo, kakor tiču žabje kvakanje.
Govorite lepo slovensko in ne pustiti nikomur, da ¡Slovencem zabavlja.
Več, kakor tisoč let, so naši predniki nemškim grajščakom podložni bili, pa se le niso hoteli lepe slovenščine odvaditi. Vi pa, ki pravite, da ga nij, ki bi vam ukazoval, pobirali bi brez potrebe besede, katere so že Nemci pri tujih narodih si izposodili!
Bog vas je vstvaril Slovence; najlepši jezik za nas je torej slovenski in grdo za nas, če ga zametujemo. To je resnica.
Ko bi torej le vedel, da ta lista, vam posvečena, nista zastonj pisana, tedaj bi bil vesel Vaš prijatelj	Častilko.
Blizu Celja, meseca decembra 1887.
Gospodarske stvari.
Emrtvica pri svinjah.
Redko ni ravno pri svinjah, da se le ta bolezen loti svineta. Žival ne more zadnjega dela trupla, nog več rabiti, ampak vlači jih za seboj po tleh in gre torej le po prvih nogah z mesta. To je edino znamenje bolezni; žival žre, kakor prej ter se mu nič ne vidi, da ima bolečine. To pa je tudi v resnici tako, kajti omrtvica je le nasledek tega, da živali živci umrji na zadnjem delu trupla in za to žival tudi nič ne čuti v tem delu trupla.
Kaj je uzrok te bolezni? Po navadi se pravi, da ima žival črve v obistih, v nekaterih slučajih je to tudi resnica ali ne vselej. Le-ta črv se nahaja le redko kedaj v svinitu in nikoli brez jajec. Crv je tri do šest cm. dolg in ni debeleji, kakor kaka nit. V jetrih in gori po hrbtišču v mašči ga je najti. Ali če jajec ni v svinitu, tedaj mora biti kje drugje uzrok bolezni, sam črv je ni kriv. Omrtvica je namreč motenje živcev in le-to povzročuje slabo pre-bavljanje ali pa preslabo krmljenje.
Ako se daje svinjam kisla, že nekam raztopljena piča, krivo je največkrat tacih bolezni, posebno pa je to, če živali ne dobodo trave, detelje ali repe v želodec. Ali tudi preveč, če se jim daje piče, lehko škoduje svinjam. Pra-seta, katerim se daje kislo mleko, kolikor ga jim je ljubo, včasih kar na naglem crknejo, to
pa za to, ker se preobjedo in jim piča leže na pljuča. Ob enem se uname tudi mozeg v hrbtišču ali pa kožica ob njem, v časih pride tudi v možane voda in le ta seže na živec, ki gre okozi hrbtišče na zadnji del života in svine je omrtvično.
Je li se tako svinč ozdravi ? Mogoče je in po navadi še ni pretežko, če se gleda na to, da se odpravi zapreka, ali je to že potlej preveč ali premalo piče. V prvem slučaju naj se daje svinetu manj in par dni morebiti nič žreti. Živali se daje snažna voda ali prav redke, dobre kuhane polivke, ob enem pa kake pol žličke žvepleno-kislega železa v pijačo, toda le enkrat na den.
Priporočuje se po takem, naj se skrbi za to, da si želodec opočije in nekaj va se dobode, kar ga krepča, ne pa preobloži. Kaka maža na popicalo, toda lehka, gorišična ali terpentinova maža na ledja je tudi dobra. Toliko pa si naj zapomeni gospodinja, da ne pomaga nobeno zdravilo, dokler se ne odpravi to, kar je krivo omrtvice.
Sejmovi. Dne 27. decembra v Vitanju. Dne 28. decembra 1887 v Stradnu. Dne 2. jan. 1888 v Bučah in v Mariboru. Dne 3. januva-rija v Radgoni. Dne 4. januvarija v Ljučanah na Ptuju in v Imenem.
Dopisi.
Iz Celj a. (Božičnica.) Dne 26. decembra t. j. na praznik sv. Štefana ob 3. popoludne bode „katoliško podporno društvo" v poslopji čč. šolskih sester v Celji obhajalo svojo božič-nico, koja se bode v naslednjem vsporedu vršila: 1. „Pridite molit'Jezusa", petje; 2. „Cudapolna pota božja", deklamacija; 3. „Roma", dekla-macija; 4. „V plamenu se žari visoko nebo", petje; 5. „Sveti večer", igra v dveh dejanjih; 6. „Sveta nebesa širok1 se odpro", petje; 7. Das Kind beim Jesukind", deklamovanje; 8. „Zvonovi v zvoniku", (Lurška pesem); 9. Govor g. predsednika; 10. Razdelitev obleke. K obilni udeležbi vabi najuljudneje.	Odbor.
Od sv. Križa tik Slatine (Volilci pozor!) Občina Slatina ima volitev dne 28. decembra (na tepežnji dan) v občinski zastop. Ni vse eno, kdo ima v občini oblast v rokah, ali katoliški kristjani, ali nasprotniki katoliške cerkve in Slovencev. Volilci! v Vaših rokah je blagor občine in moč, da spravite v občinski zastop može, kateri se bodo za Vaš blagor trudili, in Vam ne bodo nemške šole vrivavali. In ti možje so, katere Vam tukajšnje politično katoliško društvo nasvetuje. Pridite vsi tisti dan, in ne recite, brez mene bodo že opravili. Pokažite, da se zavedate svoje dolžnosti in pravice! Vsak naj svojo dolžnost stori, voli složno in zmaga je naša- Bog in narod!
Iz Slov. Gradca. (Stari grehi.) Tukajšnji meščan, krčmar in mesar, gosp. Ivan Hauke, mož značajen in vsem jako priljnbljen-, imel je to nesrečo, da se je s tukajšnjim občinskim tajnikom in mestnim stražarjem, gosp. Josipom Leskoscheg-om spri. Slednji ga je bil razžalil in Hauke ga je zarad razžaljenja časti tožil. Pri kazenski obravnavi je neki črevljar kot priča prisegel, da je slišal razžaljive besede. Pozneje je ovadil Hauke-ja državnemu pravdništvu, češ, da je ta omenjeno pričo h krivi prisegi zapeljal, in bil je res g. Hauke obsojen dne 3. septembra 1881 od c. kr. okrož nega sodišča v Celju zarad hudodelstva goljufije v 5mesečni zapor poostren z dvema postoma. Da bi si bil Hauke te krivde svest, mislil bi si bil: zaslužil si kazen, in prestati jo moraš! a v nasprotnem slučaju si lahko mislimo, kako mora človeku biti pri srcu, kojemu se do svoje 471etne starosti ne more najmanjša krivda očitati in je dobro prepričan, da se mu dela krivica. V svoji obupnosti vložil je prošnjo, da se naj obravnava ponovi in navedel je v svojem popolnem prepričanju, da ni kriv, važne uzroke. Ta prošnja bila je vslišana, in cela kazenska pravda izročila se je deželnemu sodišču v Celovcu kot deligirani sodniji v preiskavo in zopet je začelo tamošnje c. kr. državno pravd-ništvo celo reč preiskovati in pretresovati ter zasledovati po kaznjivem dejanju, a naposled izreklo je v svojem dekretu dne 28. decembra 1883, št. 13586, da ne najde nikakega vzroka kaznjivega dejanja in bila je stvar s tem končana. Gospoda L pa je to, se ve, da strašno peklo in jezilo, kajti videl bi bil neizmerno rad, da bi se bil spravil Hauke na čem dalje, tem bolje, v luknjo, hladil si je jezo s tem, da ga je začel črniti v Celjski „D. W." pri vsaki priliki in ga še blatil, čem je največ mogel. To je izlasti v štev. 94, dne 25. novembra lanskega leta v omenjenem listu dokazal. Tudi ga je v tukajšnjih krčmah in drugod raznašal, da je Hauke zločinec, orehova duša, in mu sploh najostudnejše priimke dajal, tako da ga je Hauke zopet tožiti moral, ako ni hotel priti ob svoje pošteno ime. Gospod L. pa je bil nepričakovano pri tukajšnji c. kr. okrajni sodniji zarad razžaljenja časti oproščen. — Vsled Hauke-jeve, oziroma njegovega zastopnika gosp. dr. Jurija Hrašovec-a pritožbe bil je g. L. dne 5. novembra t. 1. od c. kr. okrožnega sodišča v Celju obsojen zarad razžaljenja časti, da mora plačati kazni 50 gld. in vse stroške te pravde, sicer pa bi moral sedeti 10 dni. No, kar je toliko let brez vspeha iskal, našel je slednjič vendar-le in mislimo, da bode imel zdaj mirnejšo vest, kakor popred, ker je enkrat pravica na dan prišla. To vse pa je menda g. L. iz gole hvaležnosti delal, kajti se je kedaj gosp. Hauke bil za nj potrudil, da je svojo sedanjg
službo v Slov. Gradcu dosegel. — Omeniti moramo slednjič, da ga ne more nikdo natančneje opisati, kakor ga je Hauke-jev zastopnik, gosp. dr. J. Hrašovec v svojem izvrstnem in mojster-sl^bi govoru dne 5. novembra t. 1. pred okrožnim sodiščem v Celju.
Iz Ormoškega okraja. Kakor nam je „Slov. Gosp." že poročal, dobil je okrajni šolski svet Ormoški narodno lice in da bode v tem svojem položaju uspešno deloval, porok nam je njegova in to narodna večina, katere zaslomba je in bode postavno stališče, kateremu se tudi protivniki klanjati morajo. Ob enem pa imam tudi lepo priložnost poročati, da se tudi naši krajni šolski sveti preobračajo na bolje. Narodna probujenost vzela je tudi te zadeve pri letošnjih volitvah v svoj smoter in povsodi pošiljajo se v krajne šolske svete najboljši možje, tako da s pričetkom novega poslovanja ne glešta Ormoški okraj niti enega krajnega šolskega sveta, ki ne bi imel narodnega lica. — Ta prijetna mi prikazen daje mi poseben povod, da se usojam opozarjati na enej strani narodno naše učiteljstvo, na drugi pa naše šolske oblasti, da na vse kriplje in z vso svojo vestjo skrbe za to, da se nameščajo pri nas učitelji, kojim srce bije za naš slovenski narod in za njega povzdigo. Lepa priložnost dana je vsem poštenjakom, govoriti merodajno besedo pri na-meščenju že sedaj razpisanih učiteljskih služb na Humu in pri sv. Tomažu in s sokolovim okom opazovati vse enake slučaje. Narodni možje! pogovarjajmo in posvetujmo se ter delajmo, da dosežemo svoj postavni cilj! Naj-blažje svetinje izročene so učiteljstvu in vsakemu poštenjaku je skrbeti za to, da se te ne zanemarjajo. — Nadarjeno dete (in to je slovensko dete), dober mu učitelj — dober je državljan! Na delo toraj! Ce ti pa tu ali tam treba vedeti slučajne pomisleke, brez vse skrbi stopi k našim narodnim voditeljem in uganil jo bodeš!	Okoličan.
Iz Ptuja. (Dijaki.) Dijaška kuhinja v samostanu čč. gg. o minoritov v Ptuju je meseca novembra ubogim dijakom razdelila 608 kosile po vrednosti 91 gld. 20 kr. Od 17. sept. t. 1. sem je uže razdelila 1465 obedov, za kar je potrošila z nagrado kuharici in deklama vred 228 gld. 75 kr. Do 1. decembra so z nova darovali sledeči p. n. blagi gospodi: Šuta Kupert, dek. v Zavrču 15 gld.; Strah Jan., žup. pri sv. Rupertu v Slov. Gor. 5 gld.; Košar Jak, žup. na gornj. Polskavi 5 gld.; Hržič Jož., žup. na spod. Polskavi 5 gld ; Kolednik Jakoh, žup. v Hajdini 6 gld.; Zupanič Jak, kaplan pri sv. Lorencu v Slov. gor. 2 gld.; Vilhar Simon, v Ljubljani 5 gld.; Bezjak Fr, učit pri sv. Križu poleg Slatine l gld. 20 kr. Nadalje sledeči p. n. gospodje iz Ptuja: Čuček Jos., dr. 30 gld.; Ploi Jak, dr. 9 gld. 30 kr.; Jurtela Fr., dr.
9 gld.; Jurca And., veletržec 10 gld.; Žele-zinger Fr„ prof. 10 gld.; Klobučar Ant., c. kr. pristav 4 gld. 50 kr.; Kunstek Luka, profesor 4 gld.; Cilenšek Mart., prof. 2 gld. 40 kr.; Hirti Fr., benef. 2 gld. 10 kr.; Majcen Ferd., katehet 2 gld. 10 kr.; Spindler Anton, c. kr. kanclist 2 gld.; Prus Stan., min. kaplan 1 gld ; Romih Tomaž, mešč. učit. v Krškem 60 kr. — Vsem blagim darovalcem milodarov in iskrenim ljubiteljem mladine, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Bog plati! Nadaljne milodare sprejema č. o. Bened. Hrtiš, gvardijan na Ptuju.
Iz Celja (Mili darovi.) Katoliškemu podpornemu društvu v Celju za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester so blagovolili darovati oziroma letnino plačati sledeči p. n. čč. gg. udi: Neimenovan fl. 100. Volilo po raj. g. M. Groblniku žup, na Belih vodah fl. 89 53, po raj. g. J. Brataniču žup. v Vit. fl. 4456, M. Hriberšek na Polzeli volila fl. 12"93. Darovali so: Koren Mat. žup. v pok., Kočevar Jož. žup. v Trbunji, Turnšek Jera pos. na Ostrožnem po fl. 10. Kukovič Aug. dr. podravn., Rakoše Mih: župn. na Bučah, Očgerl Jak. kaplan pri sv. Benediktu, Sorglehner Jož. žup. v Cirkov-cih, Gregorec Lav. dr. kan. pri Novi cerkvi, Herg Lovro kan. v Mariboru, Potočin Marija pos. na Zid. Mostu, Srebre Guido dr. odvet. v Brežicah po fl. 5. Zmazek Fr. žup. pri sv. Vr-banu, Meško Al. korv. v Mariboru, Lipovšek Jožefa iz Medloga, Krišpin Krišpinovič nad Laškim po fl. 3. Vošnak Lovro žup. v Št. Ju riju na juž. žel., Stožir Iv. prof. v Zagrebu, Pohl Jož. pl. kaplan v Trbovljah, Veršec Maks tajn. pos. v Cel ji, Hirti Fr. benef. na Ptujem, Sto-klas Mat. kaplan v Konjicah, Zadušak Mica, Lang Urša v Celji, Dekorti Jož. kapi. v JSo-štanji, Glinšek Mat. pos. na Hudinji, Šah Lovro učit. pri Novi cerkvi, Šah Kari pos. v Liscah, Verčnik Iv. pos. in župan v Ljubnici, Južna Val. župan v Št. Juriju po T. po fl. 2. Več skupaj fl. 9, posojilnica v Mariboru pa fl. 50. Bog plati vsem!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Ali bode vojska? To vprašanje še je vedno na vrhu in na nj ne ve nihče odgovora. V ponedeljek je bil nov velik zbor vojaških glavarjev pri svitlem cesarju. Iz njega pa se čuje samo to. da še dobi vojni minister novih dvanajst milijinov na razpolaganje. To je očividno premalo za vojsko, ali preveč je za mir. — Spodnje avstrijski dež. zbor je vzprejel načrt postave, vsled katere dobi mesto Dunaj več poslancev v dež zbor, kakor jih ima doslej. — Kirchmayr, znani „mož bauern-vereina", sedi na tožnji klopi zavoljo goljufije in veleizdaje. Taki so ti možje. — Dež. zbor v
Gradcu gre naprej po vedno isti poti, da vzame slov. ljudstvu še to malo, kar ima pravic. Za to, da dobode kmetsko prebivalstvo zdravnike bolj po ceni in da pride ležje do njih, dež. zbor nima denarja. Kako pa se naj ubranimo zakonov nemaničev, to še hoče nemška večina iti le na poizvedovanje. Da pa se lehko prestavijo ljudski učitelji iz službenih uzrokov, t. j. na voljo dež. šolsk. sveta v Gradcu, to je sila potrebno, izlasti na slov. Štajarju, in večina sklene torej tak paragraf' na vrat na nos, Zastonj je ugovarjal posl. dr. Vošnjak, zastonj stavil to naglico na smeh dr. Pscheiden. Ces. namestnik ima odgovoriti sedaj tudi na vprašanje g. Kukoveca in tov., zakaj da se zavlačuje potrjenje načelnika v okr. zastopu na Ptuju. — Na Koroškem je že vsak 244. človek gluhonem, vendar še nemškim liberalcem na teh sirotah ni dovolj, kajti vedno in vedno silijo slov. otrokom nemščino v usta, to pa je blizu toliko, kolikor zapreti jim usta, vsaj za nekaj časa. Nemščine se ne nauče, slovenščino pozabijo, druga pa se tudi nič ne priuče, tedaj pa čudo, če ne pridejo iz tacih šol sami tepci.
—	Zganja se isto tako popije največ na Koroškem, če sodimo iz števila „potik", v katerih se toči žganje, vsakih 180 ljudi že ima po eno, v tem, ko ima pri nas še le 2805 po eno „po tiko". — Zupan v Beljaku je g. Fr. Scholz pivarnar. — Slov. gimnazija v Kranju preneha vendar-le, če je je tudi v onih krajih potreba, kajti nobene srednje šole ni v lepem Gorenjskem.
—	Na Kranjskem se ljudje radi ukvarjajo z „delanjem denarja", tako so jih uni teden sopet 6 obsodili na več časa težke ječe zavoljo tacih poskušenj. — V Dornbergu pri Gorici se je ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda. — Okoli Ajdovščine primanjkuje že sedaj ljudem kruha, ker so poleti imeli letos hudo sušo. — Pravda zavoljo dež. bolenišnice, ki jo imajo usmiljeni bratje v Gorici v svojih rokah, je končana. Dež. zbor torej odobruje naprave, kakor so v njej. — Drž. poslanec, g. Fr. Vucetic je uni teden umrl. — Po Istri se Hrvatje sedaj otresajo ital. jarma in bodo k malu vse večje občine v njih rokah. Tako je dobro. Kdor se lehko postavi na lastne noge, ne potrebuje tujih brgelj. — Dež. zbor v Poreču je svoje delo dovršil ter ga je vladni namestnik sklenil v ponedeljek s krepkim „živio" na Nj. veličanstvo.
—	V Zagrebu se delajo priprave za plinovo razsvetljavo. Lepa je ta razsvetljava že, toda draga je ona še po večjih mestih, kamo-li po malih! — „Srbska matica" v Novem Sadu ni Madjarom po volji, zato jo dajo sedaj preisko vati, nazadnje pa jo vrgo — za plot, naj bode ravno pri njej vse v redu. — Za leto 1888 računi Ogerska vlada samo na 18 milijonov primanjkljaja in pravi, da jim bode brž ko ne še od teh vzela kakih 5 do 6 milijonov. No ko bi
rekla, da še brž ko ne pridene toliko, ležje bi ji človek verjel, saj jo poznamo.
Vunanje države. Bolgarska vlada trdi, da je sedaj mir po vsej deželi in v resnici ni od nikoder poročil, da bi imeli nasprotniki princa Ferdinanda upanja, naj do bodo še kedaj vlado v roke. Za oboroževanje vojaštva dovoli sobranje 200.000 piastrov, od kodi pa jih princ naj vzame? — Srbski minister Ristič je vzbolel. Skupščina, drž. zbor, pa dela mirno naprej in kakor se kaže je še v tem precej srečna. — V Peterburgu so. kakor se poroča, nastali nemiri in je car celo ranjen. To ni verjetno, toliko pa je gotovo, da so tudi v Peterburgu posvetovanja višjih vojaških glav. Med njimi je močna stranka za vojsko, vse eno, če že z Avstrijo ali z Nemčijo. — Knez Bismarck ima brž ko ne na rovašu, če nastane vojska, kajti vse kaže, da je on štrenjo zmedel. — Nemški ce-sarjevič pride še le spomladi iz Italije v Nemčijo, to se- pravi, če mu bode stalno bolje. Doslej se zatrjuje, da mu še ne bode tako k malu za smrt. — Angleška kraljica je lastnoročno pismo poslala po vojvodi Norfolškem sv. Očetu in pravi se, da je imenitno poročilo v pismu. Kako pa je, to se ne zna za gotovo. — Francoska vlada, da-si daje obljube na mir, terja novih 11 milijonov za vojaštvo, drž. zbor pa ji dovoli samo 4 milijonov. — Zet Grevyja, "Wilson, je sedaj oproščen, češ, da njegovo ponare-jenje pisem ni bilo nikomur na škodo. No sedaj je to lehko reči, saj je stari Grevy doli — s stola, nekaj, kar so hoteli merodajni možje. — Na ital. otoku Sardinija še je krvna osveta v cvetju, t. j. vsa žlahta seže na človeka, ako je kaj zalega storil komu iz cele žlahte. To so vam potlej poboji! — Za poslanca v Peterburgu imenoval je kralj Umberto grofa Marachettija in se pravi, da je to začetek neke zveze Italije z Rusijo. — V Abesiniji še stoji vse, kakor v onem tednu. Ital. vojaki si utrjujejo šotore, ali doma jih jezi, da stane ta „vojska brez krvi" že toliko denarja. — Glede prekopa Suez bode k malu konec besedi, Turčija premeni pogodbo med Anglijo in Francijo v nekaterih rečeh, in le ti oblasti niste zoper nje. Tako stopi pa potlej pogodba v veljavo.
Za poduk in kratek čas.
Štirnajst dni široni sveta.
(Dalje.)
Hitro po poludne naju je vlak v Olomuce vlekel. Okoli tega mesta bivajo bogati Hanaki — tudi Slovani. Na desni in levi strani železnice sva občudovala imenitne njihove vesi, lepa njihova polja. V hramu in okoli hrama povsodi imajo snago in lep red. Tako snago najdeš tudi v nekaterih naših vesih in hramih, postavim;
v ljutomerskem, gornje-radgonskem in ormuž-kem okraju. Toda, če hočem pravico govoriti, reči moram, da snaga gre v naših krajih rakovo pot, in da v tisti meri gine, kakor treznost in poštenost.
Hanakov lično in bogato nošo sem že mar-sikde po raznih časnikih našel namalano. Ha-naki so lepi ljudje, visoke rasti in ravni kakor sveča. Slovaki so bolj belega lica in belih lasi, a Hanaki so otemnelega obraza in črnih lasi in oči.
Mesto Olomuce je trdnjava. Okoli in okoli ga obdaja visoko in debelo zidovje, toda stena ni nikjer ravna, ampak na vse strani pokve-čena, tako da sovražna kroglja ne more nikdar z vso močjo zadeti, ampak da se jej povsodi nekako spodrsne in jej spodleti, da tako od svoje pogubonosne moči zgubi. Pred mestom ni snage, ampak sami jarki, blato in prah.
To mesto mi ni kaj posebno dopadlo. Lepa je nova ali ponovljena stolna cerkev. Cerkva kaže, da tisti, ki jo je ponavljal in to je menda prevzvišeni kardinal Fiirstenberg, ima žep in v žepu groš. Tukaj na stolni cerkvi je ustanova, kakovih je že malo po katoliškem svetu, da le žlahtni gospodje zamorejo postati kanoniki stolne cerkve-
Prav o polnoči jo zavijeva proti zapadu v zlato Prago.	(Dalje prih.)
Smešnica 51. Gospod bi rad kadil a nima ognja. V tem sreča čevljarčka, ki drži žarečo smodko v ustih. Brž ga poprosi za ogenj in čevljarček mu seveda hitro vstreže, toda nekam srpo gleda na lepe smodke, ki jih deva gospod nazaj v žep po tem, ko si je eno izbral. „Hvala 1" reče gospod, vračaje žareči kos smodke čevljarčku. „O1', odvrne mož, „to ni vredno, ali djali bi me bili v stisko, ko bi me bili prosili smodke".
Razne stvari.
(Petindvajsetletnica.) V sredo, dne 21. decembra, je preteklo 25 let od imenovanja Njih ekscelencije za knezoškofa lav. škofije. Vsled tega jim je mesto Maribor napravilo veliko ovacijo. V torek večerje bila vojaška godba, bakljada in petje mošk. pevskega zbora, v sredo dopoludne pa deputacije mestnega zastopa, c. kr. častnikov in profesorjev raznih učilišč.
(Dež. poslanec.) Kakor ni nihče drugače pričakoval, izvolili so zadnji petek volilni možje g. dr. Jos. Srneca vsi enoglasno za dež. poslanca. G. poslanec je že storil tudi obljubo v dež. zboru.
(Dež. zbor.) Za železnico Celje-Velenje-Šoštanj je dež. zbor dovolil 175.000 gld. in je torej upanje, da postane k malu iz nje resnica. Železnica iz Poličan na Slatino se bojda tudi pripravlja, ona bode pa na kolo z zobi.
(Opazka) Na „božičnico" dne 26. dec. pri čč. šolskih sestrah v Celju opozorimo še posebej čč. ude podpornega društva in sploh prijatelje slov. šole.
(Slov. čitalnica.) Obč. zbor slov. čitalnice v Mariboru je izvolil zadnjo nedeljo za predsednika g. P. Simona, za denarničarja g. J. Rapoca, oba hišna posestnika v Mariboru, za tajnika g. J. Korberja in v odbor gg. dr. Dominkuša, dr. Glančnika, dr. Srnca, A. Bor-«ečnika, J. Koprivnika in A. Rakovca. Kakor je podoba, nadejamo se lehko, da bode poslej živeje gibanje v slov. čitalnici.
(Obč. zboi.) „Šaleška čitalnica" ima svoj redni občni zbor v sredo dne 28. dec. 1887 ob 3. uri popoldne v čitalnici v Šoštanju. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora, ozir. predsednika in podpredsednika, 5. Volitev pregledovalcev računov, 6. Predlogi. K obilnej udeležbi vabi	Odbor.
(Imenovanje.) G. A. Morocutti, pristav c. kr. okr. sodniji v Slov. Bistrici pride k c. kr. sodniji v Celje; g. dr. Em. Bayer postal je pristav c. kr. okr. sodnije v Kozjem, g. Eerd. Sokol pl. Reno pa pride iz Kozjega v Slov. Bistrico, g. Fil. Krmek iz Postojne v Konjice in g. dr. Ivan Kuder iz II. Bistrice v Sevnico.
(Čudno.) V Podčetrtku so, kakor se piše naši sosedinji v poštni ulici, v jutro, dne 16. decembra občutili potres ter je ta trajal bojda „nekaj (!) minot". Nam se zdi to čudno, da še Podčetrtek stoji, če je trpel potres v resnici nekaj minot.
(Na znanje.) Ker se večkrat poprašnje, kje da biva naš rojak g. dr. Jos. Lasbacher, naznanja nam njegov sorodnik, da biva č. g. dr. Lasbacher v Kalksburgu pri Dunaju ter je ond^ profesor modroslovja. Dne 5. avgusta pa je imel ravno ondi v samostanu oo. jezuvitov svojo prvo sv. mašo.
(Nova knjiga.) Gosp. Ivan Koprivnik, učitelj na c. kr. vadnici v Mariboru, je izdal novo knjigo z naslovom: „Gluhonemec in njegovo obrazovanje". Knjiga v največi osmerki šteje 56 strani in je dober vodnik učiteljem in starišem pri vzrejevanju tacih sirot. Stane pa 35 kr. in s pošto 5 kr. več. O njej še upamo pozneje reči kaj več.
(Novi kraj ni šolski svet) v Ponikvi si je izvolil v prvej seji za načelnika narodnega veleposestnika Jože Zdolšek-a. Upamo, da bode strogo varoval pravice svojega področja in uradoval slovenski.
(Podporo za dijaško kuhinjo v Ma-riboru) darovali so: mil. g. kan. Košar 1 fl., g. Jož. Rotmann iz Maribora eno drevenko ajdovske moke. Z Murskega polja: Slavičevi iz Bučečovec 2 žaklja repe, Špindlerjevi iz Stare vesi 2 žaklja repe, č. g. Jak. Košar, župn. v
Gornji Polskavi 5 fl., 5. g. Ant. Vraz, župnik pri sv. Antonu v slov. gor. 5 fl., č. g. Jan. Si-monič, žup. pri sv. Janžu na Drav. polju 3 fl. 20 kr., č. g. dr. Pajek zopet 1 fl., č. g. Bre-zovšek, žup pri sv. Martinu na Pohorju 5 fl , 6. g. J. Lenart, žup. v Tinjah zopet 2 fl., g. Jan. Tomažič, učitelj na Tinjah 2 fl. Bog plati! Dijaška kuhinja Mariborska priporočuja svoje dijake vsem, ki zamorejo kaj darovati in so dobrega srca!
(V Mozirju) bode na Štefanje, dne 26. decembra slov. zabava v prostorijah g. Kolenca. Pri tem bode predstava igre „Zmešnjava na zmešnjavo", burka v 5 dejanjih in po tem še deklamacija ter prosta zabava.
(Stritarjevih) zbranih spisov je izšlo sedaj že 25 zvezkov, v zadnjem pričenja se nova povest: Rosana.
(Za bratovščino p res v. Srca Jezusovega in Marijinega) Ravnokar so došle lepe podobice presv. Srca Jezusovega in Marijinega in se dobivajo po ceni pri veleč. gosp. špirituvalu v Mariborskem bogoslovju.
(Z Dobrne) se nam piše, da je dne 16. t. m. vmrl tamošnji posestnik in hišnik v hiši-zdravilnici, Martin Potočnik. Sedemdesetletni starček bil je obče priljubljen pri ptujcih-topli-čarjih in pri domačinih.
(Duh. spremembe.) C. g. J. Muha, kaplan pri sv. Rupertu nad Laškim, pride za prov. kaplana v Razbor.
Listnica upravništva: M. K. v V. 2 gld. 20 kr.
Loterijne številka:
V	Trstu 17. decembra 1887: 24, 14, 2, 48, 90
V	Lincu „ „ 67, 23, 66, 12, 41
!'a - Marija Januš
um velikem ti*g"u. v StridOvi
(v Medjimurju) prodava vse pohištvo in regal za krčmo. Stanovanje za celo leto stane 60 fl. Kdor je hoče kupiti ali prevzeti naj se oglasi, pri meni pismeno. Ob enem tudi prodajam vino in drva.
•X. O. Juvančič,
posestnik vinogradov na Bizeljskem, vinotržec v Ljubljani
priporoča Istrijanska in Dalmatinska črna vina,	po 18 do
24 kr. in garantira za naravno barvo in vrsto.	Za mešanje s kislim vinom in barvanje posebno ugaja.
ISJE" Pokušnje nad 56 litrov po povzetju.	2-10
Pitane purane, kopune, jerebice
kupim vsaki dan po najvišji ceni
J. Itofoič,
trgovina s perutnino	2-2
Maribor, v Magdalenskem predmestju.
Javna zahvala.
Dne 2. decembra t. 1. mi je pogorelo mojo gospodarsko poslopje v Staremlogu štv. 32 okraj slovenska Bistrica. Bil sem zavarovan pri zavarovalnici „Dunajsko zavarovalno društvo", katero mi je danes že izplačalo v mojo popolno zadovoljnost, potem ko je glavni zastopnik čast. gospod K ar o 1 Breznik v M a ri b oru, škodo cenil, precej po njem vso svoto, za katero sem bil zavarovan.
Primoran sem, da slavni Dunajskej zava-rovalnej družbi izrekam svojo najprisrčnejšo zahvalo in priporočam isto vsakemu, kateri se hoče dobro zavarovati.
Starilog, dne 18. decembra 1887.
Jožef Soba, posestnik.
Marijaceljske kapljice sa želodec,
izvrstne pri vseh. boleznih v želodca.
Neprekosljivo sredstvo zoper pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urak, smrad iz ust. vetroec, ri-ganje, kolike, želodčni katar, zgago, pesek v mehurju, preveliko slinjenje. zlatenico, bljuvanje, glavobol, če pride iz želodca, želodčni krč, za-basanje), prenapolnjenje želodca z jedmi ali pijačo, gliste, zlezenico, je-ternico in hemeroide. Cena stekle-
_uice s podukom 35 kr., dvojna stekl.
VarstveDa znamka 60 kr. Osrednje pošiljateljice lekarne Karla Brady v Kromerižu (Moravsko). Marijaceljske kapljice niso tajno zdravilo. Obstojni doli so pri vsaki steklenici v poduku napovedani.
Prave we dobe v vseli lekarnah.
Svarjenje! Prave Marijaceljske žel. kapljice se večkrat kvarjajo in ponarejajo. Znamenje, da so prave, mora vsaka steklenica v rudečem, z gornjo varstveno marko previdenem zavitku biti in v poduku, ki je pridjan vsaki steklenici, mora še opomnjeno biti, da je v tiskarni H. Guseka v Kromerižu tiskan.
Prave so dobč: Aussee: lekar K Lang; Celje: lekar Kupfer8chmied; Piirstenfeld: A. Schiokenfux: Juden-
J.
bnrg: K. Unger; Gradec: A. Nedved.
7—52
Prave voščene sveče,
katere lepo in varčno gorijo in od katerih se ne cedi, priporoča častiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom
Franc Gert,
medar in svečar v Mariboru.
Naročila od 5 kil naprej, izvršujejo se natančno in franko po pošti.	2—8
Se sPreime vprodajalniciz ™ " fa®'* ^ mešanim blagom Josipa
1-2
Scliager pri sv. Jurju v Slov. gor.
Oženjen organist in cerkvenik,
cecilijanec, praktično izurjen tudi v drugi godbi, z dobrimi spričevali, že nad 15 let v službovanju, slovenski rojak, BO let star, izvrsten pevec v koralu in iiguralu, žena poje izvrstno sopran, želi službo dobiti na kakšni veči župniji. Oglasila naj se pošiljajo Fr. Bernot-u, organistu v Jložici (Miess) na Koroškem. 2-2
Med slike svetih skrivnosti, katere sv. katoliška cerkev v velikem tednu praznuje, spada gotovo tudi božji grob. Dovoljujem si torej opozoriti na od mene izdelane božje grobe, kateri so izvrstni, po ceni, trpežni ter se dajo lahko nastavljati in shraniti, posebno pa na take, kateri so '245 cm visoki in 142 cm. široki in so v dveh zabojih. Na blagovoljno vprašanje razpošiljajo se brezplačno podobe, popisi in ceniki.
Eduard Zbitek
v Olomiirii (Moravsko), izdelovatolj transparentnega steklenega mosaika božjih
grobov. Izdelujejo se v Noveiuštiftu pri Olomucu. B^ST Več povč č. g. Anton Fischer, župnik pri sv.
Jakobu v Slov. goricah.	3—4
lazimisilo.
Pisarna okrajnega zastopništva Graške c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice proti požaru v Maribora je sedaj v Tegetthof-fovi ulici bšt. 30 v malem hramn poleg c kr. žendarske kasarne.
W. Hrauda,
5	okrajni zastopnik.
Ta esenca, ki se nareja po nekem receptu gosp: Dr. E. viteza Stöckla, c. kr. vladinega svetovalca in deželno-sanitetnega poročevalca za Kranjsko,
je takozvana ..Tinctura Rhei composita", katera ozdravlja vse želodčeve in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo itd. (glej navod, ki je vsa-kej steklenici pridejan). — Izdelovatelj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. — Te steklenice prodajo po 15 kr. en.o, lekar Rizzioli v Rudolfovem in večina lekarn na Stirskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tirolih.
Na Štajarskem, Gradec: Eichler, St. Leonhardstrasse ; N e d v e d, Murplatz; — Aussee : Lang; — Bruck ob Muri: Langer; — Celje: Kupferschmied; — Gleichenberg: Fürst; — Köflach: Bilek; — Lipnica: Russheim; — Ljubno: Fili-peck; — Ljutomer: Schwarz; — Maribor: Ban-calari; — Ptuj: Behrbalk; — Brežice: Schni-deršič; — Voitsberg: Guggenberger.	36
							
	mm						%
< '»dno ceiio!
Blago iz ovčje in laške volne, za suknje in hlače. Blago za obleko na izbiranje. — Posebno opozarjam častito občinstvo na ceni kašmir, potem na oksforte in parhante in gradel za postelje, platnino,nanking, mizne prte, prtiče, tkanino, svilnate robce in take iz ovčje in laške A-olne na izbiranje, kakor tudi vso pripravo za krojače in čevljarje.
v
r C Vidno ceno!
1-3
e <j
tt=?
V t ='0 - z -! -
^ E a*
s3 £ ~ " ; »
M- M
' o
»-5 &
t Ö % 3
9 N
P
F
m
t=s
Ö 5"
r* r® * z
15 Z
9 * td
0
¿¡a?
m
- g
M

Gospodarstvena priloga.
Priložena od kat. tiskovnega društva 51. štev. „Slov. Gospodarja".
L. 1887.	22. decembra.	Štev. 143
Vinsko tržišče.
Kmetovalec ima veliko prijaznih moči, ter mu one, kar izroči v zemljo, lepo vzrcdč, da ima včasih iz malih zrn veliko pridelka. Ali on ima tudi močnih, sovražnih reči; nje še včasih kolikor, toliko užuga ali nekaterim sam ni kos in je sreča, če se jih več združi, da jih premagajo ali pa vsaj store, da jim niso v toliko škodo.
Pač so vremenske razmere v tem veliko ali na korist kmetu ali pa so mu tudi na škodo in zoper nje more se le deloma zavarovati. Po polnem jih ni v stanu odvrniti ali pa si jih vravnati, da so mu na korist. V tem bode tudi tako po večjem ostalo, izdatne pomoči zoper vreme pač nima človek.
Dnes tudi nimamo namena, o teh vremenskih nezgodah govoriti, pač pa mislimo na dobre letine, na leta, v katerih še pridela kmet precej, vendar pa ne ve, kako bode shodil z denarjem. Vsako leto mu ga je treba več, v boljih letih ima še sicer reči ali kaj, ko jih ne more spraviti v denar? Njegovi pridelki nimajo cene in še za denar, ki ne seže do lastnih stroškov, ne more jih spraviti med ljudi.
V tem si kmetovalec ne more pomagati sam in že dalj časa se pečajo možje, katerim je blagostanje kmetovalcev na srcu, s tem, kako da bi se mu tu dalo pomoči. Vzamimo dnes samo en pridelek, vino! Ono nima že več let nič kaj prave cene; večinoma so bila slaba leta, le nekatera so se bila zadnji čas dobro, ali celo prav dobro obnesla. Kar se je v teh letih vina pridelalo. zginilo je, ne da bi si bili kmetje v njih veliko opomogli.
Letos pa je potegnilo na slabše, vina še je precej, ali nihče ne pride po nj. Skorej bi bilo, da bi ga dajal človek zastonj. Kaj je tega krivo? Pridelek ni izvrsten ali tako slab tudi ni. da bi ne bil za rabo. Gotovo je tudi krajev, kjer bi ga bili veseli, pa ga nimajo in radi bi ga kupili, da bi le vedeli, kje bi ga. na lehkem, dobili. Tacih kupcev, ki bi šli, s polno mošnjo v žepu h kmetom, posestnikom vinogradov, ni več; nekaj, ker je oštirjev, ki bi gleštali toliko denarja, da bi se jim splačalo iti samim po vino, sedaj le malo, nekaj pa, ker se jim ponuja vino doma, prav po ceni.
Je-li pravo, natorno, za to se ne vpraša več, saj ga pijo ljudje, če je tudi ponarejeno
ali pa vsaj popačeno. Prekupcev domačega na-tornega vina je še tu in tam natresenih, ti vedo, kje da se dobo vino po ceni in knpijo ga po ceni, potem pa ga prenaredijo, Bog zna, kako in prodajo dalje, tudi na „kredo", če ni drugače. To je za oštirje seveda lehka pot priti do vina, toda škodo imajo vsled tega najprej pridelovalci, potlej pa pivci. Prvi ne dobe za dobro vino veliko, drugi pa dado za slabo vino vsaj razmerno veliko denarja.
Ali bi se ne dalo v tem pomoči ? Gotovo, ali skraja šlo bi malo po ("asu, pozneje pa sodimo, da bi že obveljalo, to pa tačas, ko bi se naredila na krajih, kjer se ne prideluje vina, vinska tržišča. Le-ta bi bila društva, ki bi imela svoje knjige. Va-nje bi se zapisali vsi udje, kmetje in sploh pridelovalci vina, ob enem pa tudi. kje imajo vinograde, kaka da so njih vina, koliko imajo vina na prodajo in po kaki ceni.
Samo ob sebi se razumeje, da bi le dobra, t. j. naravna vina se v take bukve vzprejela. Kdor bi le enkrat kaj slabega prodal po društvu, tak bi se izbrisal seveda iz društva ali tudi globe bi plačal. Za dnes ne rečemo več o tacih društvih ali že iz tega, kar smo rekli, lehko se sodi, da bi taka društva stregla kupcem pa tudi prodajalcem.
Nekaj enacega snujo sedaj naši severni bratje, Cehi. Oudi imajo osrednjo zvezo česko-slovanskega gostinjstva. Le ta je v Pragi za Češko, Moravsko in Šlezijsko in nadzoruje tudi vina, ki se prodajajo po onih krajih. Urednik „Hostimila". g. J. Vorlička je v tem društvu predlog stavil, naj bi se naredila v Pragi uzorna klet za vina iz slovanskih krajev. Va-njo bi se vzprejela le prava naravna vina iz slovanskih dežel in bi se prodavala potlej kupcem za razmerno ceno.
Ako se pomisli, pravi le-ta zaveza, da se privaža leto na leto veliko vina iz tujih dežel, izlasti iz Ogerskega, v naše kraje ter se ga pri nas veliko rabi, mora človek obžaljevati, da še nismo doslej ničesar storili, naj bi se domače, češko, moravsko, šlezijsko in poprek vino iz slovanskih krajev spravilo med ljudi. Tako bi ostal dobiček pri nas, doslej pa potuje le v druge kraje.
Namen vinskih tržišč bi torej bil lep in bi se lehko dosegel, saj bi se kupci spoznali s pridelovalci in društvo bi bilo porok za oba, za kupca, da dobode zdravo blago, prodajalca
pa, da bi za dober denar spravil svoj pridelek med ljudi.
V ponedeljek, dne 19. decembra je imela osrednja zaveza gostinjstva v Pragi svoj zbor ter se je v njem ta stvar razpravljala. Kar so sklenili, tega še sicer ne vemo ali želimo, da bi se taka uzorna klet ondi naredila. Če tudi nam ne bode naravnost koristila, toliko pa upamo, da bodo naši možje tudi se vzdramili ter nekaj v tem storili, da bomo svoje vino ležje spravili v denar.
Poročilo o delovanju cesarjevič Rudolfovega sadjerejskega društva za Spod. Štajar.
(Dalje.)
Da bi sadjarstvo tem uspešnejše napredovalo, da bi se zasajala in razširjala le najboljša, našim razmeram najpripravnejša sadna plemena, je odbor po nasvetu ravnateljevem sklenil, obrniti se na visoki c. kr. deželni šolski svet šta-jarski s prošnjo, da naj bi on postavnim potom naročil, da se v šolskih drevesnicah večinoma drevesec požlahtnjuje le z določenimi, predpisanimi plemeni; ta predlog se strokovnjaki z veseljem pozdravljali.
Društvo si je v svesti, da bi so na ta način marsikatere ovire sadjarskemu napredku odstranile ter slabe zastarele navade in predsodki opustili. Zadostno je znano, da se tu pa tam vzgojujejo sadna plemena, ki se ne morejo ponašati z rodovitnostjo, pa tudi drugače nimajo prave cene ne za kupčijo ne za domačo uporabo. To je pa pripisovati nekaj nevednosti, nekaj pa že od starih časov ukoreninjenim navadam. Društvo pa si prizadeva vzgojevati in razširjati le najboljša plemena, ki v vsakem obziru dosežejo najvišo ceno. Da je pri odbiranju sadnih plemen treba previdnosti, lahko se na tem razvidi, da tu ne gre, kakor pri zelenjavi. žitu ali sirovini, ki rasto le nekaj mesecev ter se v kratkem prepričamo o dobroti ali slaboti te ali one sorte. Drevo pa, ki rodi hO—80 let, je prava naložena glavnica ali kapital, katera veče ali manjše obresti donaša, kakor je pleme, boljše in slabše. Če sadno drevo ne daje druzega dobička, kakor le toliko, kar je les vreden, kar se tudi nahaja, če se je nanj cepilo slabo pleme; sadjerec ima namesto veselja in dobička le nevoljo in prevaro; drevo mu je treba znova precepiti, z drugimi boljšimi plemeni.
Da bi društvo tem uspešnejše razširjalo umno sadjarstvo — in to bi si moral vsak kmetovalec pridobiti — je uporabilo vse svoje moči ter skušalo v ta namen pridobiti si vse pristopne kroge.
Spisano in govorjeno besedo je društvo skušalo posebno kmetsko prebivalstvo za sadje-rejo pridobiti; zato so časopisi, omenjenemu stanu
: pristopni, pogosto donašali članke o namerah ! društva ter spodbujali ljudstvo za ono mnogo-j obetajočo panogo kmetijstva, ki je bila žalibog toliko časa zanemarjena. Pogosto so pisali po-dučne sostavke o sadjarstvu strokovnjaki in skušeni sadjerejci; v shodih in zborih pa seje isto podučevalo z živo besedo. Za to vsestransko delovanje treba je bilo pridobiti več zmožnih moči, katere naj unemajo ljubezen do sad-jereje ter posebno kmetovalcem, sadjerejcem na roko gredo. Kar je društvo v kratkem času svojega obstanka storilo, naj tu v skupnosti slede glavne točke.
Kar kmalu se je pokazalo, da bo društveni vrt, cesaričinji Štefanijni vrt imenovan, premajhen za to razširjeno podjetje; zato je bilo treba preskrbeti drugi vrt; tudi ta obsega, kakor prvi eno oralo zemlje. Prvi je popolnoma zasajen, druzega pa je do sedaj zasajeno še le V4. Iz Štefanijnega vrta se je lanskega leta okoli 2000 požlahtnjenih drevesec razdelilo; notri jih je pa zdaj še okoli 8000. od teh pa se jih bode na spomlad zopet oddalo do 2000. V vrtu štv. 2 pa zdaj stoji 3000 požlahtnjenih drevesec.
V dobi štirih let se je razdelilo 70 000 divjakov in primerno število cepičev med kmetovalce in ljudske šole, katere so se oglasile, brezplačno.
Na novo ustanovljenim drevesnicam se je dajala tudi denarna podpora. Cepiči so se razpošiljali le od onih plemen, katera so obče pri-poznana kot najboljša, ker se društvo drži načela „non multa sed multum", t. j. ne gojimo veliko raznih plemen, ampak malo plemen pa ta v velikem številu Pri razdelovanju drevesec in cepičev se je tudi vsikdar naročalo, kaj in kako je s tem in onim storiti; kako drevesca požlahtnjevati, jih snažiti, presajati itd.; sploh se je skrbelo za poduk o sadjereji na vseh stopinjah.
Na predlog odbornika g. viteza Berksa se je društvo obrnilo s prošnjo na visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo, da bi se nastavil potovalni vrtnar. Ta naj bi se po društvenem naročilu pošiljal v posamezne občine, ter tam z lopato, motiko, z nožem in žago dejansko kazal zasajanje, požlahtnjevanje, obrezovanje, pomlajanje, gnojenje, skratka vso vzgojo ovoe-nega drevja, sploh poučeval naj bi kazalno.
Ta želja se je tako daleč že uresničila, da se je služba potovalnega učitelja za ta namen ustanovila; upajmo, da se bode bodočemu potovalnemu učitelju naročilo tudi v društvenem smislu svoj posel zvrševati.
Razven tega se je tudi skrbelo, da se gospodje učitelji na ljudskih šolah za razširjenje umnega sadjarstva pridobe ter se jim je tudi po mogočnosti s primernimi pripomočki po-strezalo.
Sklicala so se občna zborovanja na raznih krajih, kjer so strokovnjaki in praktični sadje-rejci prednašali o umni sadjereji; omeniti nam je posebno gospodov: Henrik Kalman, ravnatelj na vino- in sadjerejski šoli v Mariboru; Ernest Kramar, ravnatelj na sadjerejski šoli v Gorici; Franc Praprotnik, nadučitelj pri D M. v Puščavi; Janez Rupnik, nadučitelj pri Št. Lovrencu pod Prežinom: Ivan Boštjančič, učitelj v pokoju na Blanci in še drugi. Po društvenem vzpodbujanju so se ustanovili vrtovi za vzgojo sadnih drevesec v Sevnici, Ptuju, Ma-koljah, Braslovčah z enakim namenom a z ožjim delokrogom. V Sevnici se je napravila leta 1884 sadna razstava; v Budapešti pa je bilo društvo na razstavi odlikovano z veliko razstavno svetinjo.
Opomeniti je tudi, da je po društvenem prizadevanju prišla na svetlo knjiga, pravi zaklad za slovenskega kmeta. V kmetijski podružnici v Celju, v glavnem zborovanju c. kr. kmetijski družbe v Gradcu in vse prošnje pri v. c. kr. deželnem šolskem svetu v Gradcu, sploh vse prizadevanje ostalo je brez uspehov; še le vis. c. kr. ministerstvo za poljedelstvo je na zopetno prošnjo sklenilo izdati: „Kmetijsko Berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk". To delo se je izročilo ravnatelju g. E. Kramarju, kateri ga je tudi z natančno marljivostjo zvršil.
___(Konec prih.)
Bnčele.
(Dalje.)
V.	Bolezni: a) Griža. Bučele imajo to bolezen, ako nekšno redko, rudeče — smradljivo blato od njih kaplja in ž njim satovje ogrdijo. To pride od prehlada, b) Gnjiloba. Ta je silno nevarna, ker pokonča čestokrat vse panje. Gnjiloba pride od tod, ako plod v satovju gnjije in se potem razširi čez celo zalego. Od začetka si bučele prizadevajo to bolezen odpraviti; a kadar zapazimo otožnost in žalostno obnašanje, je tudi znamenje, da ne bodo dolgo obstale.
VI.	Sovražniki: Kakor ima človek in vsaka živeča žival sovražnike svoje, jednako tudi bu-čelice. Prvo med temi moram z žalostjo zapisati : da so bucelorejci najhujši sovražniki nedolžnim in ljubim bučelicam, ne vedoč se strdi in voska drugače polastiti, kakor da z žveplom in tako naprej pridne živalice morijo, v zahvalo za njih trud in marljivost. O koliko tisoč panjev se na leto s tem činom ugonobi! Ni moj namen tukaj razpravljati, in vas o tem poučevati, kako se strd jemlje itd., nego tega znanja si iščite v nalašč za to spisanih knjigah in časopisih, v katerih je v to področje spadajoče blago natančno opisano Le samo v kratkih potezah sem vam hotel bučelo opisati, ter rečem: - Gorje vam, ki morite nedolžne in ljube
živalice, pred Bogom vas čaka oster odgovor. Sovražniki so dalje bučelni tatovi in oni, ki imajo roparice. Oropane sosedove bučele imajo tacega za največega sovražnika, ker so zgubile zaklade svoje in še celo — življenje. O gorje tudi bučelnim tatovom, ker božja previdnost bo tacega hudo kaznovala, že radi tega, ker bučelice prinašajo blago, brez katerega se sv. meša ne bere.
Med živalimi so pa nekatere ptice škodljive nježnim bučelicam n, pr. lastovice*), vrabci, senice, srakoperi, detli, škorci; a le tedaj, ako jim zmanjka drugi živež. Ker pa ptički tudi mnogo koristijo na sadnem drevju, obirajoč gosenice in druge škodljive mrčese, radi tega jih ne smemo proganjati, ter odpustiti drage volje, ako nam pozobljejo ktero bučelico.
Sršeni in ose so tudi silni sovražniki bučel, a med temi je jedna najhujša z imenom bučelni volk. Se z lahkoma spozna od navadne ose po daljši glavi, močnejših prsih in ozkem zadku. Gnjezdo ima v rahlej peščenej zemlji. Ta žival znese vsako svoje jajce v bučel no truplo, da se izležen mladič od njega živi. Navadne vse pa ljubijo bolj strd, kakor bučelno meso. Zlasti tudi med ljubijo mravlje, pajki, žabe in miši.	(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Cadrama. (Razne novosti.) Zahvalna in tudi nedelja sv. Martina ste minoli. O prvi se kmetovalci veselijo svojih pridelkov sploh in Boga za nje hvalijo, drugo pa vino-rejci visoko čislajo in obhajajo veseli krst novega vina v polnih kleteh. V našem kraju imamo uzroka dovolj, posebno v oziru po širokem svetu, veseli biti svojih pridelkov, kajti imeli smo sicer čez nekoliko časa prav zdatno sušo. ker so pa naši travniki ob vodi večidel ležeči, pridelali smo še obilno sena in otave in bomo živino lehko preredili. Naše njive imajo debelo zemlje, zato je tudi strneno žito brez škode pri zdatni suši dozorelo in je plenjalo tako, da je eno zrno pšenice dalo po 6 do 10, ruske rži pa do 12, ozimni ječmen pa še več zrn. Dne 26. junija in 1*. avgusta je bližnje kraje toča hudo poklestila, pri nas se je pa hvala Bogu le toliko oglasila, da smo videli, kakošna da še je škoda nam pa saj zdatne ni pouzročila. O mali gospojnici bilo je pri nas tudi letos prav živahno življenje, ker so ljudje vozili prodana jabelka memo nas v Oplot-nico in so posamezni lastniki po 30 do 100 in več goldinarjev skupili za-nje. To jim služi v lepo podporo kmetijstva in v spodbujo k sadje-rejstvu, saj donaša več ali menj vsako leto
*) V zadnjem času se je prepričal nek bučelar: da lastovice lovijo samo trote. Ako je na tem kaj resnice, bile bi nježne lastovice velike prijateljice bučelarjem.
lepega dobička brez velikega truda. — Krompirja smo pa letos toliko za vsem pridelali, da stari gospodarji še enakega pridelka ne pomnijo in bodo se svinje labko opitale, kjer jih še mnogo imajo. Ali kaj, da je bila pri tistih tudi letos v marsikaterih vaseh tolika nesreča, da so pri nekaterih hišah vse poklati morali. In tako se nam je približala prva jesen, ki je bila silno lepa, da se je ozimina po večjem lehko obse-jala in upali smo, da bo še grozdju toplo vreme prave sladčice dalo, pa merodajni čas pred sv. Terezijo bilo je grdo, mrzlo vreme nastopilo. Ce smo tudi domačini večjidel pri najlepšem vremenu od dne 17. do 22. oktobra trgatev srečno dokončali in smo dvekrat ali celó trikrat več od pr. 1. mošta dobili --na oralo po 8 do 10 po-lovnjakov — za vsem dobrote lanskega nima, za to pa spravi še se le težko v denar, kajti le domači kramarji so ga kaj malega pokupili po 20 do 26 gld. polovnjak, tujih kupcev pa ni in ker tudi živina nima kupčije, ljudje kljubu obilnih pridelkov o velikem pomanjkanju denarja tožujejo.
Iz Slov. goric. (Volitev cerkvenih očetov.) Tekoče leto bliža se svojemu koncu. Le nekatere dneve še, in poslovilo se bode od nas popustivši nam marsikatere nezgode. Obdarilo nas je še v precej obilnej meri z raznovrstnimi zemeljskimi pridelki, pa kaj, ako jih ne moremo spečati. Le edino tolažbo nam bode zapustilo in to je: upanje na boljše čase. Pre-denj pa staro leto zakopljemo, vršile se bodo po nekaterih krajih volitve ali pa dopolnilne volitve cerkvenih očetov. Ker pa imajo ti zeló važne dolžnosti in pravice pri cerkvenem zemljišču ali imetju, je tedaj treba, da se zato sposobni možje volijo in se prečastitemu knezo-škofijstvu v potrjenje predložijo. Mož sposoben za cerkvenega očeta je, ako se ne ponuja za to častno službo, ako ne trka na svojo moč in svoje bogastvo, ako ni lovec, pijanec, slavo-hlepen, samopašen, samoljuben. liberalec; ako na tauko spolnjuje svoje krščanske dolžnosti, ako ne prepije po cele noči v gostilni pri kvartah, od koder ga jutranje petelinovo petje ali rana zora ne prežene, ako je trezen, miroljuben, odkritosrčen, ponižen in občespoštovan. Taki naj bodo!
Od sv. Benedikta. (Revščina.) Sploh so znane šolske postave, one trdno zapovedujejo, da gredo otroci redno v šolo. Ako stariši otrok vsak dan ne pošiljajo v šolo. in jih brez postavnega uzroka doma obdržijo, tedaj so kaznovani in zato se vsak boji ustavljati se tem postavam. Kaj čudno je storil tukaj pri nas nek ubog vincar iz strahu pred kaznijo, posebno še pred zaporom! On ima tri šolarice, zaradi revščine jih strašno težko oblači; posebno po zimi ne more brez dobrega obuvala otrok v
šolo poslati. Ker je oddaljen tri četrt ure od farne šole, težko mu je bilo tudi že v jeseni jih poslati v šolo v takem strašnem blatu in dežju. Neki dan si le zopet, kakor si je že pretečeno zimo večkrat, svoji dve mali deklici, sedem let stari dvojčiki, naložil v koš in ji nesel v šolo. Radovedno je vsak gledal smehljajoči deklici, kako mirno ste v košu stali, stareja pa je nesla zadej za njimi bukvice za vse tri. Ali za ubogega očeta je bilo slabeje; tropa drugih šolarjev je šla za njim in sem ter tje so se mu tudi ljudje posmehovali. Za vse to se on ni zmenil, ampak je z mirno vestjo, svoje sladko breme na hrbtu, tapal po blatu naprej.	F. S.
Raznoterosti.
(Staro meso.) Dobre krave človek ne da rad od hiše; dokler še je za rabo, rad jo obdrži. Ali tako mu ostane pri domu, da mu je nihče ne mara vzeti, če ne za mal denar. Tedaj pa stori človek bolje, če jo obdrži doma ter jo zakolje. Ali kaj početi z mesom stare krave? To meso se da bojda vzboljšati, dokler je krava še živa. Za to ni treba druga, kakor da pije krava kacih 24 ur, preden se zakolje, en liter dobrega jesiha. To stori, da je njeno meso, če se dve uri ali ka-li kuha, okusno, kakor je meso 31etnega živinčeta.
(Zamaza.) Peči, iz katerih se kadi, popraviš s tem, da jih zamažeš z mazilom, ki se naredi iz opeke, katero si stolkel v prah, in iz jajčinjega beljaka. Namesto opeke stori tudi pepel.
(Slab želodec.) Kdo nima sedaj slabega želodca! Zanj še je pomoči, če ni bolezen že predolga Deni v jajčinji beljak nekaj sladkorja ter stepi oboje precej skup, potem pa ulij nekaj dobre vode na zmes! Ako to izpiješ, bode ti vsaka jed ostala v želodcu.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
	jo		C o		si o				
Mesta	'5 © >00 Oi		a >o © 1-5	Oves	>5		o 00 O J— (U	Ajda	
	fl. kr.	fl. kr.	fl. kr.	fl. kr.	A.	kr.	fl.; kr.	fl	kr.
Maribor ioo kg.	6r	4 40	4 20	2 90	4	60	4 'so	3	50
Ptuj . 100 kg.	5 80	4 15	4 —	2 70	5	—	4 -	4	—
Celje . . .	6 10	4 -20	5 37	3 10	4	95	--	7	90
Gradcc too Kg.	7 78	6 05	6 25	6 05	6	45	6 50	6	75
Ljubljana .	6 30	4 75	4 48	2 70	5	38	--	—	—
Celovec . .	5 80	4 20	3 90	2 70	3	90	— —	—	—
Dunaj )o	7 80	6 08	6 35	5 85	6	90	— !—	—	—
Pešt |2|	7 03	5 47	7 88	5 j 62	6	32	— —	—	—