Poštnina plačana v gotovini.
V	v
STROKOVNO GLASILO PROMETNE ZVEZE.
Izhsija 1. in 15. vsakega meseca in velja za privatne naročnike za celo Ido ‘10 L), za pol leta 20 D, za čelrl Ida 10 D. Izven Jugoslavije 52 D. Naročnina se pošilja na Osrednji odlior Pronidne zveze, Maribor, Aleksandrova cesta šl. G. Naročnina se plačuje naprej. Člani Prometne zveze dobivajo lisi brez	posebnega naročila. — Osrednji odbor Prometne zveze (udi sprejema naročnino, dopise, inserule in reklamacije. Popisi se ne vračajo. Cene inseralom po dogovoru. Za večkratne objavo primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Čekovni račun šl. 13.351.
Slev. 18*	Manoor, dne 15.	decembra 1926.	I. letnik.
Ljubezen do dela.
Čudni naslov, 'kaj? Kdo naj ljubi delo, ki. je bilo že ■nekdaj sramotno, za svobodnega človeka nečastno, in danes? Kdo spoštuje delo, kdo ga coni? Delodajalec? Ga li ta plača, pošteno plača? Ne! Im delojemalec, nevoljen, nezadovoljen že z delom samim, boljšega, lažjega bi rad imel, predvsem pa pošteno plačanega.
Kako bi človek učil sebe in druge, da bi ljubili delo, c reki? Mo1i in delaj, brez dela ni jela, kdor ne dela, naj tre je, delo sladi življenje itd. Da se ti ne zasmeje v obraz, posebno pri zadnjem:'delo sladi življenje! Posebna sladkost. In vendar ... Je treba delati, mora delati vsak?! Bi bilo pravično, da bi samo eni delali, uživali pa vsi?! Ne, če imaš ikolokaj čula piavičnosli v sebi, moraš tudi ti reoi: ne! Še enkrat: delati je treba! Da, de1ati je treba! Torej, delati moraš, ti no preostane ničesar drugega. Vsekakor pametno je, da se s tem tudi zadovo’jiš.
Gremo še dalje. Svetujem ti, če moreš, skušaj delo zljubiti! Veliko lažje ga boš prenašal. Tako nekako filozofi, učenjaki tega sveta. Jako malo, skromno, ne dovoli j jako, da bi imelo moč, ono moč, ki jo mora dati le ljubezen sama.
In to ljubezen je prinesla včlovečona Ikubezen, Kristus, ki je učil tudi z vzgledom delo ljubiti. On, ki si je izbral za krušnega očeta rokode1ca, moža dela. Naš program temelji na njegovih naukih, krščansko misleči delavci smo in ne samo krščansko misleči smo, mi hočemo biti tudi iz-vrševate’ji te misli. Mi hočemo to misel tu li ude'scvrti in javno primati, kar nas je Kristus učil. Hočemo de'o ljubili, četudi nas od tega odvrača deVdajalec sam. Mi hočemo in bomo pa tudi ljubili ono delo, s katerim bodemo našega delodajalca učili, da bo tudi on zaenkrat, če že ne ljubil, pa vsaj spoštoval naše delo!
Andrej Semenič:
III. mednarodni kongres Rršč. železn. in cesta, organizacij v Kolnu.
(Nadaljevanje.)
Kot zadnja točka dnevnega reda za prvi dan kongresa je s1edil referat o obratnih svetih, ki ga je im d predsednik nemških državnih nastavijencev, tov. Gutsche:
Vsi poznamo resnico: Strokovno delo je delo potrpljenja, dostikrat prepočasi in včasih šele po letih in deset-letih dozorijo sadovi tega dela. Kakor pa povsod na svetu, ttajde zvestoba in trajnost koncem koncev tudi na strokovnem in socialnopolitičnem po'ju svoje plačilo. — Nemško strokovno gibanje se deli v tri etape: socialno zavarovanje. socialna skrb in varstvo in končno socialne pravice
I (delavsko pravo). Desetletja smo delali v lastnih vrstah, j da bi spoznanje o potrebnosti posebnih delavsko-pravnih ; norm razširili. Govorili smo na javnih shodih celemu sve-■ tu, da je čisto gospodarska individualistična zakonodaja pri koncu. Po časopisju in končno v parlamentu smo vedno znova staviti potrebi služeče predloge za ureditev novega gospodarsko državnega življenja. Vse je bilo zastonj! Zastonj smo se borili za priznanje tarifnih pogodb, kol pravno vezanih sporazumljenj med delodajalci in delojemalci. Skrb za brezposelnost je bila skoro smešna zabte-| va. Ureditev delovnega časa se je dosegla le v nezadostni meri. 0 kaki pravni vezi med delodajalci in delojemalci ni bilo niti govora. In vendar se je nekega lepega dne skala odtrgala in zdaj z veseljem doživljamo, da se hitro množijo delavskopravni predpisi. Najradikalnejša tozadevna sprememba je ureditev razmer med delodajalci in delojemalci v takozvanih obratnih svetih. Če govorimo o obratnih svetih, si moramo biti na jasnem najpoprej v sledečem: Na eni strani neizobraženo dela vstvo, na drugi s-rani kapitalist, ki ima denar in vso moč. Med tema dvema si ne moremo niti misliti sodelovanja, ako se poprej ne odpravi največja ovira, t. j.: delavska neizobrazba in se v delavcu ne vzgoji stanovska zavest. To je pa mogoče le s stvarnim delom v strokovnih organizacijah, brez demagoških gesel in s priznanjem obstoječega pravnega reda. Izobrazba delavstva je predpogoj za dosego obratnih svetov. Vzbuditi v delavcu čut odgovornosti za podjetje: delavec mora | smatrati, da je njego/a delavnica njegova domovina, kos l njegovega življenja. Pri delu mora biti z dušo, ja, biti mu ' mora služba božja. Ne samo, da ščitijo interes delavca, naj bodo obratni sveti, temveč ga pritegniti k podjetju, odgovornost in veselje do podjetja vzbuditi v delavcu, lo je na-! loga obratnih svetov. In to je v Nemčiji doseženo! Nemški đo'avec sicer ve, da še ni na cilju, kajti še vedno ni soudeležen na čistem dobičku ki ga da podjetje in tudi druge njegove zahteve po najvišji premoženjski meri, socializaciji za družbo najvažnejših podjetij itd., še niso dosežene, zato je pa organiziran in se bori naprej, ali on tudi ve, kake dolžnosti ima napram podjetju in človeški družbi.
Radi obsežnosti tega referata ne morem navesti podrobnosti, kako je v Nemčiji prišlo do obratnih svetov, temveč se bom omejil na najvažnejše: Za omeniti je, da je bil v frankfurtskem parlamentu že. leta 1848 govor o nekih obratnih odborih. Čas še pa takrat ni bil zrel za to in je še’e po preteku 30 let prišlo po nekaterih obratih do takih odborov. N. pr. leta 1875 v podjetju »Marienhiitte« d. d. Razumljivo je, da so ti odbori imeli malo podobnosti z onim, kar so organizacije zahtevale, namreč tozadevno splošno do’oči'o na zakonski podlagi. Fn korak naprej je bi1a sprememba obrtnega reda iz leta 1891, ki je že dala tem odborom pravico, sklepati v imenu ostalih delavcev pogodbe, ki so imele javnopraven značaj. Tu se tudi prvič govori o delavskih odborih na železnicah, katere je prva
v življenje poklicala pruska železniška uprava. Sredi vojne lei$ 1916 je izšel pomožni službeni zakon, ki je že upe-Ijal obratne odbore obligatorno za večja podjetja. Ta zakon je sicer izšel bolj kot nekak akt nacionalne koncentracije; združiti sile delavstva z interesi države. Potem pride revolucionarna odredba od dne 6. decembra 1918 in končno ivehnarska ustava v avgustu leta 1919, v kateri je dana celotna podlaga obratnim svetom tudi za železnice.
(Dalje prihodnjič.)
Kg vi pravilnik o spovednih priiiadležnosii.
Železničarji, zlasti nižji uslužbenci, si od tega pravilnika niso veliko obetali. To že predvsem radi tega ne, ker še pri nas nismo prišli tako da!eč, kakor so že v dingih državah, namreč, da se nudi državnemu nastavljeneu prilika soodločati ali vsaj svetovati, kadar se kujejo zakoni in pravilniki/a njega. Vprašanje o pravični razdelitvi raznih doklad, 6delavniških premijah, o nagradah za vršenje dvojne službe itd. je nekaj tako važnega, in se tisti, ki so sestavljali te pravilnike, menda niti prav ne.zavedajo, kaj so delali, inače ne bi sestavili takih pravilnikov. Nekaj zanimivega in povsem čudnega najdemo pod »Nagrade za vršenje dvojne službe«. Tam čitamo: Za zlomljeno os pri vlaku dobi tisti, ki to prijavi, nagrado 590 Din, ako je nastavljen, delavec pa le, ako ima pomočene predpisane izpite. Ne moremo prav razumeti v pravilniku samem tuli ni točno povedano, zakaj tukaj dvojna mera? Nehote pa človek dobi, z’asli če pravilnik natančneje pogleda, utis, da bodo tisti, ki že nekaj imajo, še nekaj zraven dohd'i, tisti pa, tri imajo malo ali pa skoraj nič, pa tudi ne dobim nič, sicer pa sodite sami! Pravilnik je razglašen v »Službenih Novinah« od 20. novembra 1928. Če bodo člani želeli, bodemo odlomke tega pravilnika objavili tudi v našem strokovnem glasilu.
Izračunajte, preudarite in ukrenite!
Boljše — če je izraz boljše na tem mestu sploh primeren —- torej boljše plačan uradnik III. kategorije, ki ima približno enake mesečne dohodke, kakor uradnik srednjih let s šestčlansko družino II. kategorije, dobi mesečno 1750 Din. Sedaj pa poglejmo in primerjajmo izdatke, ki jih ima! Za stanovanje 480 Din; čs se mogoče komu zdi to preveč, naj mu bo lepo na uho povedano, da se siromak muči že pet let za cenejšo stanovanje, pa mu ga nočejo dati. Dalje 195 Din za kurivo (v letnem, deloma tudi letos v poznojesenskem času nekoliko manj); 300 Din obrok za pohištvo, ki ga je kupil pred 4 leti; obrok za kuh. posodo 0 Din, 85 Din obrok za perilo, 162 Din obroki za čevlje (za 7 ljudi) in 283 Din za obleko (za njega samega 94 Din, za starejšega sina 53 Din, 62 Din za mlajšega sina, (vračunan klobuk), in 54 Din za ženo in dve hčeri). Če to vse -skupaj seštejemo, dobimo 1555 Din, tako mu ostane od plače še samo 195 Din. Od tega mora plačati mlekarici 210 Din. Kakor je videti, ostanek niti za mlekarico ne zadostuje več, kje pa je kruh, krompir, ostala hrana vobče?! Kako se naj v bodoče oblači, ko se bo sedanja obleka raztrgala!? Tako se godi »boljše situiranemu uradniku«, kako šele zvaničniku, slugi ali celo delavcu! Zato pa vsi železničarji brez izjeme, ste li uradniki, poduradniki ali navadni delavci, vsi v enotno železničarsko organizacijo, v Prometno Zvezo! Uradnik naj pomaga delavcu in delavec uradniku, da se jima razmere zboljšajo, saj sta pravzaprav itak oba delavca, eden duševni, drugi pa telesni, ker edino le na ta način je upati, da se bo dalo kaj doseči!
Premog.
Uprava drž. železnic v Ljubljani je zopet na vedno pogostejše zahteve organizacij, osobito Prometne Zveze, dovo.Ta oddajo režijskega premoga za svoje osobje. To je bila zelo nujna in življenjska potreba, da si tem potom osebje veliko lažje nabavi prepotrebno kurivo. Pozdravljamo ta uspeh iz načelnega stališča, grajati pa moramo odredbo direkcije radi oddaje pei-zona-inega premoga. Po dosedanjih okrožnicah je razvidno, da dobijo kurivo na obroke Je nastavljeno osobje ter delavci, ki so si že pridobili pravico do provizije. Izpuščeni so pa vsi upokojenci in provizioniisti, vsi delavci, ki še nimajo pravice do provizije. Ta udarec na te nesrečneže jc tako močan in čudimo se samo, kako jih je gospoda pri upravi mogla popolnoma prezreti, bodisi namenoma ali ne. Vprašamo samo, zakaj se ni izdaja premoga uredila po načinu, kot ga je izda ja1 a bivša uprava južne železnice in ki se je izkaza) po mnogoletnih preizkušnjah kot zelo praktičen. Uverjeni smo, da bivša uprava južne železnice ni imela pri tem nobene izgube, pač pa je s svojim načinom zadovoljila v splošnem vse osobje, kakor nastavijence, tako delavstvo in upe! ojcnce. Edina in pravilna naša zahteva je, da se premog izdaja na obroke tudi ostalemu delavstvu, ki je v s’užibi več kot eno leto in vsem upokojencem, bodisi da uživajo pokojnino ali provizijo. Delavstvo in upokojenci, ki jih je ta okrožnica prezrla, je ravno najslabše plačano in ravno ti so najbolj potrebni, da se jih upošteva pri nabavi premoga na obroke. Apeliramo na gospode okrog direkcije, da tudi tem pozabljenim da ugodnost do perzonal-nega premoga na obroke, kot so ga prejemali pod bivšo upravo. Pozivamo pa tudi Prometno Zvezo kot pravomoćno zasiopmioo, da stori vse potrebne korake, da se zadeva radi oddaje premoga uredi na pravičen način. — Delavec.
Dopisi.
Ruše. V nedeljo, dne 5. decembra 1928, se je na inicijativo tukajšnje skupine PZ vršel sestanek Prometne Zveze. Ta sestanek je bil vkljub -slabemu vremenu prav povoljno obiskan ter so navzoči z zanimanjem sledili obširnemu poročilu tov. Koresa iz Maribora, ki je zastopal centralo PZ. Govornik se je bavil v prvi vrsti o predloženih intervencijah in o odgovorih, katere se je na te intervencije sprejelo. Posebno živahna debata se je otvorila oh poročilu, ki se tičejo v naj večji -meri delavskih kreditov, kjer je PZ podvzela vse mere, da se delavski zaslužek za-sigura. Zahtevalo se je, da se najdejo zadostni krediti za izplačevanje osebju, za podelitev službene obleke progovnim obhodnikom in pomožnim čuvajem. Radi dežnih plaščev se je že izvršila cela vrsta zahtev, da se tako delavstvo, ki -mora ob vseh vremenskih neprilikah vršiti službo, zavaruje pred raznimi boleznimi. Zahteva, da se delavstvu povrnejo zopet vezane legitimacije, PZ od te zahteve ne bo nikdar odnehala. Porzonalni premog na obroke je krivično razdeljen, ker po dosedanjih navodilih ga mlajše delavstvo sploh ne dobi na obroke, ki ga vsled majhnih plač najbolj potrebuje. Ista zahteva po perzonalnem premogu na obroke prihaja iz vrst vseh upokojencev in milo-ščinarjev. Ti so vse svoje moči žrtvovali železnici, a v zahvalo za požrtvovalno delo se jih sedaj povsod prezira. PZ si je osvojila to zahtevo in ne odneha preje, da se tudi tem, v tem oziru ugodi. Splošno se je ugotovilo, da je PZ organizacija, M ščiti pravice delavstva, prav posebno pa še progarjev in ostalih, povsod zapostavljenih delavcev. Kot enoten klic vseh navzočih je bPo vabilo, da se vsi železničarji včlanijo le pri Prometni Zvezi in le tedaj -bomo prišli do svojih pravic!
Pri tajniku. Ker bi rad začel tudi jaz delati, uvidel sem. da samo s plačevanjem članarine ne bom veliko koristil organizaciji — sem šel k tov. tajniku centralnega od-
'tora. Upam, da mi tov. tajnilk ne-bo zameril, če vse odkrito -povem in tako, kakor je v resnici. Torej šel sam k njemu z namenom, da se naučim delati za organizacijo. Omenim naj še svoje presenečenje. Mislil sem namreč, da najdem v osebi o/, tajnika bog ve kako šolanega gospoda, pa mi je sam povedal, da ima samo ljudsko šolo. bxoraj nisem mogel verjeti, ne toliko radi njegove zunanjosti, ki je precej skromna, ampak več mi je povedalo njegovo de.o, njegova delavska knjižica in zopet njegovo tajniško, strokovno delo. Res nekaj čudnega, kaj zmore tudi priprost, ne veliko študiran, navaden delavec s samo ljudsKol.olsko na-ovrazbo. Jaz niti ne morem vsega popisali, kaj sem tam videl. Vem le toliko, da jeklena in vstia,.na volja zmore veliko. Veliko zmore človek s samoizobrazbo in še nekaj sem koi.'.'Staliral, če bi vsi -člani PZ s talko ljubeznijo dc-•kki -za organizacijo, kakor naš tov. tajnik, bi n:", o.. - ni za-aija, daskamo po število mogoče ne nsjmolnejša, morala gore podirati in ne samo boriti se za to, kar nam že davno pr ipada. Prepričan sem, če bi vsi delavci, kaj šele uradniki, vsej po’o/i-co toliko storili za zboljšanje bednega žele-:ličarsilrega slanja, bi se nam železničarjem dobro godilo. To sem na-pisal, ne da hvalim tov. tajnika, vem, d. bo še on celo hud radi tega, ampak da zbudim svoje so tovariše iz spanja in nerazumevanja za pravo organizatorič-no delo. Tov. tajnika pa prosim, naj mi oprosti, du sem izbral ra no njega za vzgled, nisem jaz »kriv«, da ,si tako delavci požrtvovalen in Ijnbeznipoln do svojih sotovari-šev! — trden, ki se uči delali za organizacijo.
P .družn ca Maribor. V četrtek, dne 30. decembra, se vrši cu običajni uri v društveni sobi sestanek. Pridite sigurno vsi!
Razno.
Od 1. decembra t. I. se uporabljajo za frankiranje
poStnih pošiljk zopet stare znamke, ki so bile veljavne do t. novembra t. 1.
Ena mesto več. Kralj Aleksander je na državni praznik dne 1. decembra t. 1. podpisal ukaz, po katerem se Tržič povzdigne y mesto. Z istim ukazom je vaška občina Trbovlje povzdignjena v trg.
Novo teleionsko zvezo Maribor—Ptuj gradi mariborski počini gradbeni oddelek. Ta zveza bo šla iz Ptuja tudi proti Ormožu, Središču in Čakovcu.
Plaz na Pilštajmi s-i je ogledala nova komisija, ki je dognala, da leži vsa vzhodna stran Pilštajna na plazoviti podlagi. Po novem deževju je zavzel plaz veliko večji obseg, tako da je ogroženih še sedem stanovanjskih hiš in pokopališče. Če pride deževje, bo v kratkem -času plaz zapri Bistrico in bo treba preložiti strugo potoka, okrajno in občinsko cesto do trga.
Podpore poplavtjencem. Gg. dr. Korošec, Ljuba Davi-dovič in Joca Jovanovič so poslali, tako čitamo v »Slovencu«, finančnemu ministru sledeče vprašanje: »Že pet mescev je minilo, odkar se uradnikom in drž. nameščencem odteguje 10% od njihovih plač za pomoč poplavljenim krajem. Ta lepa svota mora predstavljati že precejšnjo svo-to denarja in z njo bi se lahko dala velika pomoč za vse poplavljence v mnogih krajih. Kolikor pa nam je znano, se dosedaj tem krajem ni do danes dala prav nobena pomoč. Zato prosimo za pismen odgovor: 1. Kolikšno svoto ste dosedaj razdelili? 2. Koliko od te svote se je porabilo za popravo krajev? Če ne, 3. za kaj se uporablja 10%ni odtegljaj od plač drž. nameščencev in uslužbencev?
Preganjanje katoličanov v Mehiki. Za današnje čase skoraj nekaj neverjetnega, kako preganjajo v Mehiki vladni organi katoličane. Človek, ko sliši in čita te stvari, si misli, da se je zopet vrnila doba, ko je vladal kruti, vsem kristjanom znani Neron. V mestu Zami je vojaštvo aretiralo dva mladeniča, ki sta agitirala za »Ligo za versko svobodo«. Starejšega so silili, naj zakliče: »Živijo Calles!«
(Calles v Mehiki za katoličane pomeni približno to, kar je Neron v rimski državi bil za kristjane.) Toda on je v odgovor zaklical: »Živel Kristus Kralji« To je vojake tako razkačilo, da so ga napadli in začeli mučiti. Ušesa so mu popolnoma odrezali. Ker še vkljub temu ni nehal očitno priznavati Kristusa, so mu odrezali še jezik. Nato so ga skupno s tovarišem odpeljali v smrt.
Iz razprave o proračunu mini-sierstva za promet.
(Dalje.)
Za državno delavnico Niš je došla potom reparacij kompletna mašinerija za normalni ko-losek, a nočejo montira.! »..»„e/, samo da .privatne delavnice zaslužijo, rvaj uf&le raijn, g. niLaisi&r, >k slučaju privatne deiavnice Jasenke v Palanci? (Dr. Korošec: V tej delavnici je streha dobra.) V tej delavnici je streha -dobra i-n doora je tudi mašinerija, ker je brat .pomočnika železniškega ministra g. Bora Popoviča, arhitekt Branko Popovič, glavna i-n upliv-i:a ose’ -a za to delavnico. Javna tajna je, da ima on direktne zve: e z g. pomočnikom i-n z g. Ptjev-ičem, ki je vodja delavnice. Strašen nered vlada p-ri prevzemanj d popravljenih naših vagonov v Avstriji in Madžarski. (Predsednik Marko Tr-ifikovič: Gospodine Zebot, izvolite završiti, jer je vreme vašega govora več -prolio.)
Poslanec Žebot: Bom skoro končal, g. predsednik. V A , ' iii- pregleduje •poprav’jarje voz in jih prevzema nek vpotkojpni strojevodja, onemogli Starček, ki že komaj hodi.
V Budimpešti prevzema vozore neki bivši pregledovalec vozov. V »Privrednem Pregledu« in tudi v »etena Freie Piesse« čitate lahko -članek nekega Nemca, ki je izjavil o članih komisij, ki prevzemajo vozove: »Je duinmei, desio besser!« (Poslanec Kremžar: Za Nemce je to seveda dobro! — Poslanec1 Vesenjak: To je varčevanje!)
Edini človek podpisuje fakture. Ministrstvo in direkcija še niti do danes nimata izračunjeno, koliko dolgujemo privatnim delavnicam, koliko v inostranstvu za po-pravo vagonov in lokomotiv. Priva-lna delavnica v Slavonskem Brodu računa za popravo osebnega voza 430.093 dinarjev. Potom reparacij se pa dobi tak nov vagon za isto ceno.
Država je prevzela proge prejšnje družbe južne železnice dne 1. septembra 1923 v svojo upravo. Od tega časa se ni priznala nobenemu južno-železniškemu delavcu, ki ni bil član provizijskega zavoda, družbena provizija ali miloščina. Do te provizije so za delo nezmožni delavci po 15’etni službeni dobi imeli pravico in so trdno upali, da jim je zagotovljena taka starostna preskrba tudi v državni službi, in to tembolj, ker je v točki G, člen 17, Rimskega sporazuma glede južne železnice izrečno navedeno, da bodo države v temu vprašanju postopale ali po starih južno-železni'kih predpisih, ali pa za čas službe pod državno upravo po predpisih za državno-železniško službo. Dasi bodo nekateri predlogi ‘za priznanje milosoinje po starih predpisih že kmalu dve leti v prometnem ministrstvu, se vendar zadeva ne reši. Ministrstvo dela pasivno, stari reveži, ki so 40—50 let zvesto služili pri južni železnici, pa beračijo, da ne pomrjejo gladu. Okoli 100 takih slučajev je, in vse naše intervencije, ponovne naše interpelacije ne pomagajo nič, ministrstvo noče delati. Odklonite vsaj predloge, da bodo ti reveži vedeli, da so zamanj upali na zagotovilo, da se bodo njihove prošnje kolikor mogoče ugodno reševale, kakor stoji v dodatnem protokolu k Rimskemu sporazumu na dan podpisa dne 29. marca 1923, ki ga je podpisal za našo državo delegat inžener Avraonovič.
(Dalje prihodnjič.)
■ass!iRaaassisK:zLiiBteBCC2222aa&££:^siiitt.&ax .
Tovariši, širite naš listi
KGDnrianaailBBaBBBBnBDIliBBKBBBBBBBBIfB
Sesula Štefan, čevljarski mojster ▼ Studencih, Aleksandrova (esla St. 13 izdeluje vsakovrstne čevlje po meri. Železničarjem dajem tudi na obroke.	8
Lepe fotografije dobite! Foto-itcljč M. J A P E L J, Maribor. Meksandrova cesta 23, Trgovski lom. Železničarji znižane cene!
5
čevlje do najfinejše izdelave izdeluje po najnižjih cenah Kristo-vie Anton, čevljar v Studencih, kralja l etra cesta št. (58. Prevzema tudi vsakovrstna popravila.
Popravila vsakovrstnih ar i»-vršim točno in po ceni.
Zlatnina Ig. JAN Srebrnina Grajski trg 4, Maribor. 1®
OJUUUUUuUUUUUUaUUU:jUUUUUUUuUULJLJUUIJLIUULJUUULiLiU
Kuhinjsko posodo
pločevinasto, postekleno, lahke vrste, kakor tudi posebno težke vrste, vsaki gospodinji znano pod prvovrstno znamko »Hcrkulcs«. la aluminijevo posodo, litoželezno in postekleno posodo. — Nadalje vse kuhinjske potrebščine, kakor mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehtnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeze ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sila, deske za testo in valjarje. — Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, ročke za mlekonosače, razne servise, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedrice, umivalnike z vrčem. — Stiskalnice za ocvirke in krompir. Različno izdelane samovare. — Škafe, okrogle in oval. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Vse lo in še mnogo drugega prepotrebnega blaga dobite po konkurenčni ceni, ludi ceneje kot v žel. konzumih pri
A.VICEL, MARIBOR
Glavni trg št. 5.	12
M ii h il tl M ^ " |r-v if ir u~finr-ir inr^rnr~H mr »r-r u ti i( ii i|~ir	if~lt if )[ |
Denar naložite
0	najboljše in najvarnejše -*vjg
pri
I Spodnjsštajerslii ijudsM posojilni ====== v Mariboru =="3
Sto!nii ulica S r.z.zo.z. Stolnu iilicL^ 0 OMiiie hranilne vloge brez idpouedi po 6°i0
na trimesečno cdpoved po
8°/„
#
m
Z9 000 **arOV čevljev |

Ženski: Moški:
preje	Din	129'—
seditj	Din	99 -
		
pre,e	Din	22 P—
sedaj	Din	199 —
preje	Din	199 —
sedaj	Din	169'—
pr je	Din	269 —
sedaj	Din	229-—
preje Din 2()fl’—
st daj Din 229-—
Lakaste
Din 299 —
Oiročji:
usnjeni ZZ-Z*} D 69 —		usnjeni Z:-Z8 D 79*-		usnjeni	Z9-3>i D 99'—
lakasti 2Z-Z4 » 79'-		lakasti Z5-2S D 89--		lakasti	Z9-M D 89*—
Preskrbite se dokler zaloga trajal Ogledajte si naše izložbe I
'S&g&Štt'
Odgovorni urednik: Friderik Krebs v Mariboru. — Izdajatelj: Osrednji odbor P. Z., Maribor; odgovarja Martin Kores. — Tiska Cirilova tiskarna v Mariboru; zanjo odgovarja Leo Brože, poslovodja v Mariboru.