152. številka. Trst, v četrtek, 2. junija 1904 TsČaj XX!X. W Izhaja v a il dan t tli ob nedeljah in praznikih) ob ari, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Pj*amzie itevllk« se prodajajo pa 3 novč. (6 stotink) » nnogili tobakarnah ▼ Trstu in ocolici, Ljubljani, Gorici, Olljt, Kranju. Mariboru, Celovcu, Idriji, rt. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. OjtIm« in naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ■ toa Malin piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. J«M oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbu TELEFON Itv. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece S krom. Na naročbe brez doposlane naročnine as jpiava ne ozira, Vsi dopiBi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Hefrankavait pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcita lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. IS Poštno-hranilnieni račun Št. 841.652. x I (Brzojavne vesti.) Poguba japonskih ladij. PETROGRAD 1. Dopisnik ruske brz. ageDture je ep ročd danes iz Mukdena : O p .'gubi japonske krzar&e »Asama« manjkajo nitančna por^č.la. Z mesiji vo je da se je v kerikem zalivu pogrezniia razno eni torpe-dovke in »M aka« se neca druga križarka. Glede oklopajače »Fujit gre glas, da je zadela pri Msodao na skalo, kjtr jo čuvajo japonske torpeiovKe. (Križ .rka »Asami« je bila spuščena v morje leta 1898. in ima 9900 ton iu 37 večih in manjših topov. — Oklopnjača »Fuji« je b:la spuščena p* v merje leta 189<>, ima 12 000 toa. in 38 topov rasne velikosti.) Preklicana vest PETROGRAD 1. »Ruska sgent«. označuje vest, ki je razsi^ena v inozemskih 1 stih o atentatu na ministra zi zunanjo stvari grof* Ljmsdorfta, za popolnoma neosno\ aco. Japonsko gibanje in iskrcavanja. PETROGRAD 1. iz Haičua so »poro-č li : Na vztočni strani se koocentrujejo Japonci t r fe utrjujejo v I* ecgvangčengu, do čim prolirsjo drugi oddelki od Pitseva proti Funču. Zii se, da hočejo zbrati Kvantung za tvojo operne jsko bazo. Tukai te nahaja izvrstno obražje za izkrcanje čet n na bliž njem otoku je japonsko sklad ŠS3 z 80 000 pudi krme. Pred Takušantm so vsidrani japonski transportni parniki s četam ; name njeni so v L ujan. Topnieaika »S vuč« varuje ustje reke Liat ho. V Harbin prihajajo nove čete. Ponesrečen poskus blokiranja. LONDON 1. Iz Mukdena so sporočili, da so Japonei v nooi od 28. m. m. zopet poskušali zapreti Port Artur t;r so odposlali trgovske lad je, da bi jih ob vhodu v pristanišče pogrezail-. Toda iu«ki električni re-iliktorji so j;h odkrili; nato so bile japon-.ka topničarka in '2 uničevalki tjrpedov s strel: pogreznjene. Trgovske ladije so se umaknile. Glasom nadaljnin poročil iz Mukdena je zavzel general Sto^sl dobro utrjeno pozicijo pri Port Arturju, katero zamorejo podpirati sprednje utrdbe portarturske. V Mukdenu h< čejo znati, da je general Osu dobil več p moin h čet iz Takuš&na. Iz Vladivostoka. PETROGRAD 1. Glasom poročna iz V adivostoka, bo zapazili v zalivu Petra Velikega, ob katerem se nahaja trdnjava, na mnegih mestih m ne, katere eo baje položile japonske ladije za časa velike raegie. V zalivu Usuri je bil uničen vsled eksplozije ea ćjln, LONDON 1. V Š^n^aj je došlo poročilo iz ruskega vira, da je bilo v Vladivostosu obešenih več Kitajcev, katere so zasačili, ko eo daja.i japonskemu brodovju signale. Daljni zaseden od Japoncev. LONDON 1. Rusi so zapustili Daljni, nakar so ga Japonci zasedi:. Uradna brzojavka, katero je sinoči prejelo tukajšnje japonsko poslaništvo, poro5a, da so 30. minolega meseca zasedli Japonci Daljni. ĆIFU 1. (Reuterjevo porodilo.) Dne 30. m. m. semkaj došli Kitajec je sporočil, da so Japonci zavzeli Daljni, ne da bi našli kakov odpor. TOKIO 1. General Oku je sporočil, da le 30. m. m. zasedel japonski oddelek Daljni. Nad 100 trgovskih hiš, vojašnice, brzojav in kolodvor so našli Japonci nepoškodovane. Nad 200 železniških vagonov je ša za rabo, doČim eo vsi železniški mostovi v obližji razrušeni. Doki iu pomoli to vsi nepoškodovani. Na izhodu dokov so b'Ji pogreznjeni mali parniki. CIFU 1. Včeraj je d. š o semkaj 500 beguncev iz Daljnega in Talienvana. Zdi se, da so zapustili Rasi Talienvan dne 23. m. m. ter ee podali v Pv rt Artur, potem ko so uničili vse, kar b;. moglo služili Japoncem. Glasom poroSil istih beguncev s > Rusi zapustili dne 26. m. m. Dalnji ; prej so pa razrušili k;lodvor, tri trgovske I d je in več malih parnikov. Po nekili drugih veštah so Rusi baje pngreznili tudi topničarko »Bubr« in tri torpedovke. Druga poročila zatrjujejo, da so spravili Ruu te ladije v Port Artur ter da niso v Daljnemu uničeni doki iu pomoli. Nadalje je došlo poročilo, da si zihtavaii roparji od prebivalstva davek. Dne 28. m. m. je mesto še gorelo. Neko džunko po roparji potopili, pri čemur je zgu bilo ž.vljenje 50 K tajcer. Delegacije. (Brzojavke.) BUDIMPEŠTA 1. V avstrijski delegaciji je izjavil vojni minister Pitreicli na razpravi o izrednih stroških za vojno, da zahteva iz ozira na slabo tinančao stanje ie težkim srcim izredni vojni kredit, vendar skrbeti mora da ste armida in mornarica za vsak slučaj pripravni. O kakem vplivu od strani dvora, o Katerem je govoiii del. Stranssy ni misliti. Govornik je že v zadnjem zasedanju omenil, da ho tr3ba novih z:hte/ za vojsko. O kakem nameravanem presenečenju ni govore. Pravega presenečenja je iekati v vojni v vztočni Aziji. Da nimajo oboroženja nikakega političnega znaka, j9 pokazal govorni & na izjave i tal. ministra TitLonija. Z sedanjimi zahtevami se bo doseglo, da bo armada dovolj pripravljena, vendar ne more jamčiti, da ne bo treba morda še naknadnega kredita. Minister je prosil, naj delegatje do vole izredni vojni kredit. BUDIMPEŠTA 1. Odsek za mornarico ogrske delegacije je imel dane3 ob 10. uri predpol. pod pre.lsednistvom baron E. Da-niela sej o v kater, jeporoče valeč gr^f Alek*. PODLISTEK. 1 Spomini. Slavko Vilinsky. Tako-'e prazn:cno je bilo v mojem srcu, ko 6em se vozil iz šumnega Tr=ta po sivem Krasu nfcšem ven v drage mi kraje... Da-si je lokomotiva tako neesretično puhala in so-pela, in za hip z;>pet utihala, in zopet bruhala iz sebe oblake črnega dima, da si je tu io tam spredaj pri stroju tako zapiskavalo, da me je kar pretresalo — je bilo vendar v moji duši vse polno božičnega pričakovanja... vse polno veselja... Bog vedi, Časa sem pričakoval, kaj je v meni drhtelo in trepetalo, da še nikdar tako ? ! Po par ul cab, ki so mi pošle kakor dih, stno se vstavili na kolodvoru mesta — »Katerega pa?«, vprašujete gotovo. No, to je male3 sitna stvar, pravit1 vam, kje je ravno bilo. Nekje na evetu je bilo ; mesto, kakor -ih je na tisoče na zemlji... In ako boste ugi- bali, nemara uganata, katero je bilo. B.g varuj pa, da bi predolgo ugibali in slednjič vendar ne prišli do pravega ! Raje pustite ugibanje in sledite mi naprej, ako se niste nemara že naveličali... Ustavili smo se torej in jaz sem počasi izlezel iz kupeja. Pa je nastalo zopet ono suvanje in pehanje, kakoršao je že stara, ne-hvalevredna navada na kolodvorih naših že leznic. In počasi je minevalo moje praznično veselje, posebno, ko sem dospel na ulico, ki me je tako meh&o in mokro gledala, kakor v tistih megienih, pezno jesenskih dneh, ko ee vse solz1, najbolj pa oblak'. Sreča, da potujem navadno brez prtljaga ! A iz mesta je še par uric v mojo milo pogorako vas. To bi se dalo lepo korakati do nje — da bi le ne bilo onega blata p j belil, — bolje rečeno ! pepelnatosivih naših cestah. Ne boste mi torej zamerjali, da sem si preskrbel vozni listek za poštni voz. Ta voz Vam je čudna škatlja, stara že Teleky predložil poročilo, ki je bilo z malimi premembami sprejeto. BUDIMPEŠTA 1. Avstrijska delegacija je rešila proračun za Bosno in Hercegovino. Na izvajanja d?leg. Lichta, ki je zahteval popolno nevtralnost v upravi zasedenih pro-vino j nasproti obem državnim polovicam in deleg. Zatfiona, ki je zahteval za Bo3no in Hercegovino dežalno in občinsko avtonomijo, t akovno in društveno Bvoboio in negovanje narodnega SutG, je iz avil finančni minister baron Bnrian, ra bo čuval popolno nevtralnost uprave (Pohvala); glede na opazke deleg. ZittVona je rekel minister, da si za-morete B332a in Hercegovina čestitati, da ne pozeata blagrov konstrtucijonalizma. Razmere cbfh pokrajin fe lahko primerjajo z onimi sosedaih dežel. Delegacija je nato pričela posvetovanje o proračunu mornarice. BUDIMPEŠTA 1. Avstrijska delegacija je sprejela proračun za vojno mornarico in izredni kred-t za vojno mornarico v znesku 75 milijonov kron. Poveljnik vojne mornarica baron Spaun je na to izjavil, da bo v poldrugem letu ve j aa mornarica v takem stanju, kakor je bila okolo leta 1870, štela bo nam reč 11 oklopnjćČ. Na drugi strani namerava uprava vojne mornarice pomnožiti in preo snovati H jtilo torpedovk, od katerih jih je zn rabo samo še Šest. Poleg tega je treba v puljskem pristanišču skrbeti tudi za to, da se napravijo zavire v slučaju približanja sovražnih ladij, zlasti ker je rusko-japonska vojna pokazala, da so bile vsled predrznega napada sovražnega brodovja poškodovane v luki zasidrace ladije, ker ni bilo nobenih naprav, da bi se bilo približanje preprečilo. Nadalje je govornik naglasi!, da si uprava mornarice prizadeva, da se enako pravično ozira pri nabavah raznih potrebščin na obe državni polovic . Kar se t če podmorskih ladij hoče uprava za poskušnjo graditi eedaj samo eno. Sklepna ssja bo v torek ali sredo. Brzojavne vesti. Grof Groess na Tolminskem. TOLMIN 1. Namestnik grof Goees si je ogledal danes v s^r.m^tvu nadinženirja Mareka zdravstveno zavode tvrdke Redlich & Bsrger ca stavbni zelezniški progi Pod-brdo-Kanal. Tudi na "stavboi progi tvrdke Sard C e. si je namestnik cgledal nekatere sanitetne zavode. Danski kralj Kristijan. MONAKO VO 1. Danski kralj Kristijan je dospel semkaj danes zvečer. Jutri se odpelje v Gmunden. f Generalni gu\erner Ivanov. JAŠKEND I. Geaeralni guverner Tur-kestanski general-iajtnant Ivanov je umrl. Pred sodišeem radi nameravanega atentata. MARŠI L J A 1. Včeraj je pričela pred kaz'n-ikim policijskim sodiščem razprava proti trem Italijanom Giovanniju, Cazulaniju ia Poniniju zaradi nameravanega atenta na predsednika Loubeta povodom njegovega potovanja v Italijo. Štrajk. LONDON 1. Reuterjev biro poroča iz-Halifaksa (Nova Škocija): 1800 delavcev, med temi mnogo Ogrov in Italijanov, ki delajo v železniških tovarnah v Sidneyu (Nova Škoeija) so pričeli štrajkati zaradi premale plače. Gurerner banke Beczeeny obolel. DUNAJ 1. Listi javljajo, da se je pojavila obolelemu guvernerju zavoda >Boden-kredite tuli otemnelost uma, vsled česar so ga morali odvesti v neko privatno zdravilišče. Bolnik je prespal noč mirno ter je bil danea predpoludne pri zavesti. nemara dve desetletji, ki trese tako, da bi človeku skoraj dušo iztreslo na cesto, polno jarkov, kamenja in kdovc česa še. A daje se tudi pošteno Čakati ta voz, predao se je spravil z mesta. Jaz sem ta čas ogledoval mesto, ki se mi je zdelo podobno kakemu srednjeveškemu gnezdu. In sicer samo zato, ker zastonj iščeš tlaka po ulicah. Ta se nahaja v tem imenitnem mestu samo ob straneh ul.c. Sicčr pa Bog ne daj, da bi jaz hotel s tem kratiti čast in veljavo tega mesta, ki se tako trdno drži starih šig in navad... Slednjič je prišel čas odhoda. Poiskal sem pošteno poslopje in ee spravil, lepo udan v svojo osodo, v kot poštnega voza... Pa saj ni bilo tako hudo na potu, kakor sem pričakoval. Zlato solnčice se je po dolgem času zopet prismejalo izza oblakov, lahen veter je pihal nad zapuščenimi polji, po katerih so se svetlikale tu in tam luže, ki jih je bil napravil zadnji dež. Ako bi bil imel kake ljubeznive sopot- Jubilejni prijateljski večer „Slovenije" v Pragi. (Izv. poročile.) Kakor znano, pohitela je minol; teden dunajska »Slovenija« na > Vsestudentskoslav-noste v Prago. Dne 26. velikega travna pa je praznovala tamkaj svoj 35-letni ustanovni dan s tem, da je s prijatelji priredila jubilejni večer. Otvoril ga je t. č. predsednik, g. phil. Anton L o v š e, povdarjaje, kako časten dan je za »Slovenijo«, da lahko preznuje 35 letnico na slovanskih tleh. Na to je pozdravil deputacije : »Akad. čtenarski spolek«, Osrednja I odbora »Veestudentske slavnosti«, »Češki odbor slov. planinskega društva« (predsednik g. prof. Chodounski), »Češko-3lovenski akad. alpaki krožak«, »Akad. oibor »Narodne jed-note pošumavske« in »Narodnejednote Bevero-češke«, »Društvo akademikov plzenskih«, slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi, ljubljansko fer. društvo »Sava«, »Klub praških slovan. tehn:kov«, srbski akad. društvi »Zora« (Dunaj) in »Šumadija« (Praga), hrvatski akad. društvi »Zvonimir« (Dunaj) in »Hrvat« (v Pragi), »Spolek čeških pravnikov«, zastopnika Poljakov g. Grabovskega, dalje ruske viEokošolca iz Lvova, »Podporno društvo za slov. visokošolce v Pragi« (predsedn:k g03p. viši inžener Tomšič), »Narodno jednoto severo-češko«, mestne očet9 in zastopnike mesta Žižkova, odbor »Literarnega spoleka«, kolonijo pražkih Slovencev, zastopnike raznih listov itd. itd. Gosp. cand. iur. Žerjav je govoril na to o petictridesetletnici. »Slovenija« je bila oi prvega začetka sem duševno središče slovenskega dijsštva. Vodilna misel jej je bila vedno — ideja. »Sloveaijanic so b;li zoairom narodnjaki, ne samo Slovenci, ampak tudi Slovani, ki so ekusali približati se in eventuvelno združiti ee z ostalimi. Najlepši dokaz za to je, da so »Slovenijaai« čistili idejo po uzoru češkega dijaštva, ki je bilo vselej odločno na , njeni strani. Današnja »Slovenija« pa ne temelji samo na narodni ideji, marveč tudi na nike, bi se bil nemara že kaj porazgovoril. A bila je na moji desni strani samo neka čmerna starica, ki mi je po nemško povedala, da jo trže v ušesih, ako je okno vo:a na moji strani odprto. Meni nesprot7 pa je sedel debeluhast gospod, ki se je komedno raztegnil in — zaspal. Jaz sem gledal ven v malanhoiično, sivo polje, po katerem se je z balo tu in tam bičje, gledal sem na gore v dalji in vedno bolj mehkootožao mi je bilo v srcu, dokler nisem tudi jaz — zaspal... Lahen sunek in voz se je ustavil. Kdo bi mislil, da smo ža na koncu svoje poti ? Vzbudil sem se, odprl vrata in skočil ven. Hej, pa mi je ža prijatelj stiskal roko, ves vesel in srečen kakor v nekdanjih dneh. Kratko pot od pošte do vasica Bva govorila in se smejala, kakor se smejejo le takšai ljudje, kakor smo mi, ki se nn pozabljamo zunaj v svetu... v tujin'... * A * (Pride še.) Kanonik Palunko — pomožni škof v Splitu. Hrvatski listi javljajo, da bo sarajevski kanonik in generalni vikar imenovan pomožnim škcfom v Splitu, ker škcf Nakić radi bolehnoati potrebuje koadjutorja. Palunko je velik prijatelj glagolice in marljivo dela na to, da bi uvel etaroslovenski jezik na Blužbi božji po hrvatBkih cerkvah. eicijaini, ki gres:a roka v roki. »Slovenija« s = daj, da pridobiva — časa. Zato je Stoial v j sije in spoštovanje pred dostojanstvom po?a- stoji na atrani onih slojev, ki trpe vsled kri- vsej naglici priredil vrsto utrjenih pozicij, cd ženega sovraŽDika. vega gospodarskega zistema. »Slovenijani« so katerih je general Oku vzel [za ceno ogrcm- demokratje. Povdarjajo delo kakor reakcijo nh žrtev... se le prvo!« proti lenobi in frazi. Kakor reakcijo proti ne- Ce pa računamo — in to smemo — da gativnemu delu smatrajo pozitivno, za naj- bo vsaki naskok stal Japonce vsaj toliko vspešnejše pozitivno delo pa diobno delo. žrtev, kol ke bodo njihove izgube predno Nasproti političnim strankam odobravajo kri- vzamejo vsa te pozicie ?! In ko j'h vza-tic zem, a Je dokler ima pozitivno tendenco, mejo, bodo stali šele — pred trdnjavo port-Sedanje stališče »Slovenije« jej je nakopalo artursko! ! Pred nalogo torej, v kateri so veliko nasprotnikov. Ali vsakdo, tudi najza- bile v*e dotedanje sama igrača, grizeaejši nasprotnik mora priznati, da »Slo- Ali mej tem, ko ni nobenih važnejih venijani« odločno zastopajo svoje prepričanje poročil s pogorišča pred Port Arturjem in v ne oz raje se na desno in levo in da se njih Mandžuriji, prihajajo danes poročila iz Ko-organizacija spopolnjuje bolj in bolj. »Slove- reje, ki morajo v visoki meri vznemirjati nija« je in ostane za slovenskega dijaki* šola vojne kroge japonske. V Koreji, torej za in njega drugi dom. Zato pa ee danes »Slo- hrbtom armade japonskega generala Kuro-venijani« da-si vedo, kako se vede nasproti kija, se nekaj plete in se pripravljajo donjim velika večina slovenske javnosti —vedno godki, ki utegnejo postati usodni za rečeno bolj oklepajo z ljubeznijo svojega društva, armado. Pazni in razsodni zasledovatelji se-Zanje ee bore, zanje žive. Spopolnjevan e danjih vojnih dogodkov ne dvomijo že dlje je njihova maksima. V zaključku je zaklical časa, da se glasoviti ruski general Rennen-govornik »Sloveniji« : »Vivat, floreat, kampf se svojimi kozaki nahaja v Koreji. A crescat!« ravno v momentu, da se dosedaj ni govorilo Na to se je oglasil k besedi gosp. prcf. nič o njem in njegovem gibanju, da je torej Chodounskv. Izražal je svoje najsrčnejše sim- vse svoje delovanje in snovanje znal skri-patije do razcvita »Sloven;je«, rekš: :» Vidim, vat", ravno v tem momentu (se nam zdi) da je Vaš program tak, da bi ga moral tiči velika važnost. To naše mnenje potrjajo vsprejeti sleherni Slovenec. Zalim, da bi ob- sedaj popred omenjena poročila, ki so začela držali te ideje tudi v bodočnosti in da bi se sedaj prihajati iz Koreje angležkim listom. Vam posrečil j združiti pod Vašim praporom Iz teh pororočil izhaja, da ruske čete že vse slovensko dijaštvo. mesec dnij nadlegujejo zadnje straže desnega Položaj v Avstriji. »Narodni listv« imajo vest iz Budimpešte, da ee v delegacijskih krogih govori, da bo državni zbor sklican v oktobru ter da mu vlad« predloži proračun za 1. 1905. in zakonsko predlogo o pokritju novega vojnega posojila, dovoljenega od delegacij. Abo ne bo državni zbor sposoben za delovanje, bo raz-pusčen v decembru, a nove volitve se bodo vršile v januvarju 1905. Med tem časom pa hcče vlada s pomočjo § 14. rešiti proračun in financijelne osnove. t Tadej Romanowicz. Dne 29. m. m. je umrl v Lvovu v starosti 61 let, člen deželnega odbora gališkega, Predsednik » Akad. čtenarskega spoleka«, krila prve japonske armade ter s t a v -' a ^ e j R 0 m a n o w i c r. Pokojnik je bil gosp. ing. Jar. Just, je napil »Sloveniji« ljajo v nevarnost njihove zveze, kakcr bratskemu društvu. Predsednik »Ili- Ruske čete da neprestano prodirajo proti rije«, g. stud. techn. Presl je nazdravljal jugu Koreje. Korejska vojska in korejske »Slovenj « kakor voditeljici dunajskega slo- oblasti da so zbežale iz Pikčena — to mesto vanskega dijastva v boju proti Nemcem in o je proti sredini Koreje — a ruski kozaki da boju za slovanska vseučilišča, — G. viši in- so za njimi. Istotako da se bliža ruski od* žener Tomšič je vapodbujal »Slovenijane«, delek Kazanu, da napade mesti Andžu in Ui,taje. naj pridejo v Prago študirat, kjer se navza- Pengjang. Ti dve mesti sti nekako v isti vi- ^^^^ mejo med brati Cehi pravega slovanskega šini kakor toliko imenovano obmorsko mesto duha. — G. stud. tech. Jekovec je razlagal Genzan na vztočni obali Koreje, kjer imajo delovanje pražkib slovenskih tehnikov in Japonci velike zaloge živil in streljiva. A voditelj poljske demokratske stranke. — Po poki'cu je bil novinar, kakor poslanec v de želnem in državnem zboru pak se je pokazal izvrstnega govornika. Ustanovil je list »Slowo Polskie«, katerega je urejeval do smrti. Leta 1863. se je Romano\vicz udeležil poljske Italijanska vojna mornarica. Iz Rima poročajo: Na parniku »Serbia« njihov boj za prepotrebni strokovni list, v tudi temu mestu že groze ruske čete, ki so1 italijanskega parobrodarskega društva, ki je katerem dijaštvo nima od strani voditeljev dne 31. m. m. — angležki viri navajajo ce!6 bil usidran pred Ankono, =o postavili 4 tope. podpore. Napil je vstrajnemu, odločnemu in datum — porušili brzojavne zveze med Ta parnik je odplul z vojaško komisijo, ki samostojnemu nast pu mlajše generacije. G. Hamgungom in Genzanom. »Ne\v-York-He- priredi poskuse s topovi. Kakor »Serbia«, akad. Pavliček je govoril v imenu »češko- rald« pa poroča izrecno, da bo v Seulu, v bodo previđeni tudi drugi parniki italijan slov. planin, kružka«. Nadalje so še govorili: glavnem mestu Koreje, že v velikem strahu skega parobrodnega društva. V slučaju vojne za osrednji odbor »Vsedijaške plavnosti« g. za varnost japonskih čet in zalog v Gen- bodo mogli vse te parnike, 100 na številu, Spurcv, za ruske akademike iz Lvova je če- zanu vsled dohajanja ruskega konjeništva. porabljati kakor brižarke. Vojni in pomorski etital »Sloveniji« g. Lebenskv, povdarjaje, Take 80 vesti iz Koreje, ki prinašajo minister sta izjavila, da lioSeta napraviti v da je tudi njim dobro znano narodno-radi- japonskim vojskovodjem resno obvestilo, da Aukoni skladišče za 10 000 tonelat ter za- kalno slovenijansko gibanje. Besedo je dobil se ne bodo smeli ozirati samo pred se, ampak }0ge za žito in moko za vojsko in mornarico, še g. Hadži v imenu »Zore«, gosp. Giunio tudi za svoj hrbet. A najnaravneja stvar je, Ta dejstva se živo komentujejo v političnih za Hrvzta, za Poljake g. Grabo\vaki, Črno- da bo to le slabilo energijo Japoncev v na- krogih, izlasti z ozirom na govor ministra goreč g. Begovic in dr. Na t<» je predsednik predovanju. Tem usodneje bi bilo za njih, Tittonija o zunanji politiki. zaključil oficijelni del prijateljskega večera. ako bi hoteli prezirati to, kar se godi v Ko- Vsporedno z dejstvom, da avstrijska reji. Nu, general Kuroki menda sluti nevar- vlada zahteva toliko milijonov za nova obo nost in utegne biti to tudi vzrokom, da so roževanja, in z vestjo, da misli naša vlada Japonci vso pozornost jeli cbračati Port Ar- na nove utrdbe v Dalmaciji, je vest o spo- turju, ker si Kuroki ne upa prav dalje se polnjevanju italijanske vojne mornarice v svojo armado. Mi moramo nujno priporočiti tolikem obsegu nekam čudna ilustracija ti m Stusko-japonska vojna. Trst, 1. junija 1904. Po onem velikem spopadu pri Kinču-u A ,. , , , . „ , , . . .. , , . . \ , _ 4 čitateljem, da se ne zagledajo preveč le v stega ravnokar v delegacijah toliko zatrje- i d slo z vojneea pozcnsca pred rort Ar-' A „. . .. , . & ' . . , T. " .. ... . eno točko na bojišču, jn ravno v ono, kjer vanega »prisrčnega razmerja« med Italijo in iurjem in v an ^zunji^ ni y )e ksj neugodnega, tmpak naj vedno pazno Avstrc-OgrBko ! ! Mir je zagotovljen! Raz- a em važnejem ( ogo u. ajti vest, i m Bje(je V8€m dogodtcom ca veem prostranem merje med državami je najbolj prijateljsko bila res velikanske važnosti, da namreč Ku- rcpatkin hiti proti Port Arturju z 80.000 mož — ta vest se ne potrja od nikake za- , nesljive strani. Potrjeno je torej naše mnenje, izrečeno včeraj na tem mestu, da do- -------* . , . , „ - godki pred Port Arturjem nikakor niso še Port Artur dne 15. junija ter da upajo, da - mir on,, k, se oborožu.e, potem nam je 'zavzamejo trdnjavo do 1>0. t. m. Vojni do- res priHOjen veenotrajni m.r. Ed.no ta nepri-pisniki da zapustč Tokio 10. t. m., da pra- ličnost je, da takov le mr seče huje ra >e v vočasno dospejo do Port Arturja. Ameriški gospodarsko življenje, nego.... vojna ! ! bojišču. — kakor bi iz kcša zvrnil, bi rekel naš Predstojeći naskok na Port Ari ur i slovenski kmet! Tako prieezajo ekscelecce »Daily Chronicle« je dobil iz Tokia po- veeh možn h držav in države se neprenehoma ! ročilo, da prično Japonci z naskokom na - oborožujejo ! Če je res, da najbolj sLrbi tako dcz3reli, da bi Kuropatkin ematral za umestno, da bi se že sedsj odločal za tako velevažno vojno akcijo. Piše ee torej Š3 jdalje in piše in piše o listi poročajo, da je angležki pomorski ateše krvavem epcpadu pri Kinču-u. Neutrudni Tronbridge izginil skrivnostno iz Tokia ter i Dnevne novice. Imenovanje v finančni stroki, i red-Take-le so pobožne želje Japoncev. — Bedništvo c. k. finančnega ravnateljstvo j9 japon fiii so nsgromadili že velikansko lite-18e najbrže podal na vojno lad jo admirala raturo, ki vsa izzveneva v smešne slavospeve Togo. japonski vojski. Smešna tembolj, ker vsi resni listi in med njimi celo madiarski, če SedaJ le to vprašanje, da li jih japonski imenovalo kancelista Henrika Andriana in tudi na nemškem jcz.ku pisani »Pester vojskovodje spravijo v sklad z — reenieo v Antona Franka ofieijalom v X. plačilnem LlovJ«, izjavljajo svoje mnenje, da radi bodočnosti. razredu. Kuskl slasoTi o bitki pri kinčn. i Petdesetletnico svojega obstanka je Iz Petrograda poročajo: Tukajsni ča-! praznovala te dni tržažnška tvrdka Jurij sniki ne zaupajo japonskim poročilom. Javno Art'čnduR Tvrdka je b.la ustanovljena dne 31, grozn li žrtev, ki je stfcl Japonce vspeh pri Kinču-u, se more faktično govoriti... o ruskem vspehu ! Poreže bj nam : vi hočete po VBej sili mnenje si torej ne more ustvariti jasne slike maJa 1854. prikrivati, da stvari slabo stoje za Kuse ! Za o vaŽDOBti bitke pri Kinču. »Petersburskija i S«™ pristaniščna dela. Z Dunaja popravo pies^anje važnosti vojnega dogodka VjedomoBti« vidijo v .zidu boja vspeh Ja-; ročajo,da je druga skupina teh del poverjena pri Kinču-u treba imeti pred očmi dejstvo, poncev ter cenijo njihove zgube na 30 000 ^anki »Union«. Za dovršenje teh del so doda je KinSu ena izmed onih mnogih pozicij mož. Japonci ne morejo sedaj več misliti na j ^eui različni roki. Najdaljši je do leta na teritoriju proti Port Arturju, Ki so dolo- to, d: bi vzeli Port Artur z naskokom. Prej 1912. čene edino v ti namen, da jih bodo morali morajo počakati, da jim pridejo na pomoč Iz mestne delegacije. Podpornemu dru Japonci naskakovati in o tem krvaveti in se sveže čete. Tcda Japonci nimajo odveč iz štvu italijanskih dijakov na visoki tehnični slab t;... pozicij, katerih ohranitev z velikimi vežbanih vojakov. Port Artur ostane v ru- šoli v Gradcu eo dovolili podporo 200 K. žrtvami niti ni v rusk;h namenih. Cel6 skih rokah, dokler prisili konec vojne, da , Vzeli so na znanje, da je borzoa deputacija ultra js p :nc tiski angležki list »Times«, kon- bodo morale japonske čete oditi. »Novoj e j podelila kctlarju Viktorju Leiterju premijo sta tuje, da ima general Sto«l le to nalogo, Vremja« meni, da celo zavzetje Port Arturja 1000 K za mladostne korigende. Izvolili so »da l rani — citiramo dcelovno — vsako ne cdloči izida vojne ter svari, naj se ne provizoričro vodstvo ljudski biblioteki do ped zidlje med Port Arturjem in Kinčuom, dovrši prezgodaj vojne. Edini posiedovalci potrjenja statutov. Za neki obrambeni zid na da zadržuje napredovanje Japoncev proti pri končnem določevanju rusko japonskih cd- cesti na Trstenik so dovolili 700 K. Ker je Mukdena, ker glavno za Kuropatkina je nosajev bi utegnila biti velikodušnost Ru-. potekel trimesečni termin, v katerem je bil mestni magistrat pooblaščen, da je v imenu delegacije direktno podeljeval domovin3tvo v Trstu v zmislu zakona od leta lS96,je delegacija obnovila to pooblašSenje. V minolem trimestni jo bilo podeljeno domovinstvo 480 osebam. Eksskutivi bo dali na razpolago nadaljnji znesek 25.000 K za restavracijo glavne ladije bazilike sv. Justa in dovolili so za potrebna pripravljalna dela trošek 6000 K. Djvolili so K 3817 za pomnoženje napeljave plina v ulicah Brigiacco in Campanile in v svobodni luki. Predrtje bohinjskega predora. Brzojavka o svečanostih povodom predrtja bohinjskega predora nam je doala včeraj zjutraj, ko je bil list že v stroju, zato podamo danes nastopno poročilo o tej svečanosti. Svečanost se je pričela z sv. mašo pod milim nebom, ki je bila istodobno na obeh uhodih v predor. Po dovršeni službi božji na fcohiojsski Btrani se je odpeljal vlak z gosti ob sviranju godba v predor. Predor je bil bogato okrašen in električno razsvetljen. Ko so dospeli gostje do mesta predrtja, je nagovoril sekoijski načelnik nadvojvodo Leopolda Salvatorja, nakar je ta pritisnil na električni tipalnik in hkratu se je sprožilo 40 min, ki eo raznesle steno. Na drugi, južni strani je pričakoval došle goste dvorni svetnik Millemotb z uradniki. Minister za železnice Wittek je na to priobčil, da je cesar odlikoval nekatere tehniške uradnike in delavce, na kar jim je izročil nadvojvoda odlikovanja. Potem se je vozil vlak do izhoda predora v Podbrdu. Na to je pozdravil nadvojvodo o odsotnosti deželnega glavarja goriškega deželni odbornik dr. Ma-rani. Ob 1. uri popoludne se je povrnil vlak v Bohinjsko Bistrico, kjer je bil sprejet z živio-klici. Sledil je banket, katerega so se udeležili nadvojvoda, minister, namestnik Goesa in deželni predsednik Hein, dtželni glavar Detela, sekcijski načelnik Wurmb, podjetnik Ceeconi in drugi goatje. Kranjski deželni glavar Detela je najprvo napil cesarju, na to pa deželni predsednik Hein prisotnemu nadvojvodi. Sledile so še razne druge napitnice. Po banketu se je nadvojvoda odpeljal na Dunaj. Istodobno so ee odpeljali tudi minister \Vittek in drugi gOEtje. Umrl je v ponedeljek ob 9. uri zvečer v Opatjem selu tamkajšnji učitelj Jernej Hajer v 52. letu svoje dobe. — Naj poč.va v miru ! Izpit učiteljske usposobljenosti so napravili pred kratkim v Gorici naslednji g>-spodje in gospice : S slovenskim in nemškim učnim jezisom sestra Bratanič Virgilija in Knittl Berta; s slovenskim učnim jezikom in nemščino kakor predmetom gospodje Arko Leopold, Kuhar Franjo in Prijatelj Jo3ip ter go3pice Curk Marija, Maieel Jo-?ipina in sestra Zega Karolina ; s slovenskim učnim jezikom gospice Bjstjančič Katarina, Cirli Marija in OrliČ Franica. Naša tržaška afera. Afera poskušanega izsiljevanja na baronici Rsinelt je traju > v diskusiji v tržaškem novinstvu. V polemiko so zapletena glasila gospodovalne stranke, so-cijaliBtov in »Sole«. Dan na dan pišejo o njej, obdolževanja lete od te na ono in cd one na to stran, a čim več pišejo, tem mot-neje postaja čitatelju pred očmi. Stvari ee je lotila — kakor smo že javili — tudi sodna oblast. Vsporedno s sjdno preiskavo, ki jo vodi pristav Birzal, vodi tudi redarstvena oblast svojo preiskavo. Tako poroča »Piecolo« in se — jezi. Podivjanost t Celju. V Celju je mendi vse podivjalo, kar je nemškega. Najžalostneje pa je, da so podivjali tudi oni, ki naj bi — vzgajali. Će srednješjlfek; profesorji besae v vrtincu politične in narodne strasti, se je-li čuditi potem, da divjajo tudi dijaki in prirejajo prave orgije nemškonacijonalnega fanatizma? Izzivaoja na ulicah od strani gimna • zijalcev so na dnevnem redu ; imajo celo poseben lokal, kjer snujejo skrivne agitacije za celjsko nemštvo. — Te dni so v bližini prostora Slovencev za igro >lawa-tsnnisc izz vali navzoče slovenske dame in go3pcds z demonstrativnim pevanjem pesmi >\\acht am Rheinc in »Deutsches Lied«. In ravnateljstvo ve za vse to in — molči. Molči, ker — se strinja, odobruje. O tem mu je nemška vest tako široka, da nič ne občuti, kako pada nanje vsa odgovornost za tako podivjanje mladine. Kakov more biti sad z drevesa take šolske vzgoje ? Kakovi bodo možje iz take mladiae? ! Iz »Domovine« posnemljemo, da se pripravlja pritožba na naučno ministerstvo proti ravnateljstvu nemškega gimnazija v Cslju. Prav je ! Bomo veaj vedeli, da li te tudi centralna naučna uprava izjavi solidarno z razaajajočimi in pi-jančujočimi nemškimi dijaki v Celju ! ! — Bomo vsaj vedeli, da-li je v AvBtriji vse dovoljeno ne le dorastlim Nemcem, ampak tudi nemškim — otročajem ! Po jednem četrtstoletju! Pod tem naslovom smo prejeli : V svoji številki od 13. aprila 1878 je priobčila »Edinost« lep članek pod (naslovom »Trideset let«. Prosimo vas, da ponatisnete ta članek. In sicer ne le za to, ker je čla* nek lep, smpak tudi zato, ker je isti tudi danes, da si je mimf.o od tedaj celo četrt« stoletje, istotako aktuvelen, kakor je bil tedaj. Članek se je glasil : »Minolo je trideset let, kar je prva iskra narodne ideje pa'.a mej slovanski svet. Poprej je bila tema, debela tema, globoko smrtno spanje. Slovenska beseda je bila osmi naglavni greh, v šolah zatrta i proklicana, v uradih prepovedana ; kedor bi jo bil tu rabil, v globoko ječo bi ga bili vrgli. Kako pa je danes ? Boljše, mnogo boljše gotovo. Će tudi je v teh tridesetih letih bil Slovan ljute boje, ne le na krvavih bojiščih za cesarja i državo, temuč tudi na duševnem polji zoper neštevilne sovražnike, vendar nij propal, ampak ojačil in okrepil se je tako, la mu je slavna bodočnost gotova. Nečemo naštevati, kako sovražna mu je bila oeoda, kako so ga na steno pritiskali vladni krogi, kako ga je zaničevala tista stranka, ki se po krivičnem baha z omiko in zobraženostjo, keko so izdajice strup mešale v zdravo njegovo jedro ; tudi ne omenjamo, iako se je deJalo ž njim v gmotnih stvareh, Kako so mu sušili tisti sok, ki je »nervus rerum gerendarum* ; vse to je vsacemu znano; zgodovina Slovanska zadnjih trideset let je zgodovina mučen štva i kakor je iz krvi verskih junakov se razcvetla vera ter pognala drevo, ki prostira svoje veje čez vesoljno zemljo, enako narodoo mučeništvo strne ve3 slovanski rod v bratstvu, ljubezni i slavi. Kdo se je zavedel pred trideeetemi leti svoje narodnosti ? Mi Slovenci smo take mcži takrat lehko na prst: h prešteli; a danes! danes je drugače ; danes je naredna zavest uže splošno naše blsgo, prolria je do zidnje koče na -imetih ; kakor 1 atje jeseni, tako v grob sip-ejo stari naši nasprotniki, kasor perje spomladi na lipi poganja, tako se množe zvesti > novi materi Slavi. Resnici je, veliko žrtev je zahtevala ta tridesetletna , vrednoBti preko 30 K na 5°/0 italijanska renta 103.40, Španski ezterieur 85.02 škodo Nikolaja Vučetić in Andreja Kern, alreiJe otomanske banke 586.-. ... . . . , - »c — ! Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice s katerima je skupaj stanoval pri Mariji _ _ Lombardi —.— unificirana turška renta 84.20 Samaa. Bil ie obsojen na 4 mesece težke menjice na London 251.25, avstrijska zlata renta . _ . 99.95 ogrska 4°/0 zlata renta 1C0.20, Lžnderbank ječe poostrene jednim postom na mesec. —— turške srečke 1*22—, parižka banka 11.36, Proti 68-letnemu Viljelmu Potočnik, ! italske meridijonalne akcije -.-, akcije Rio . # Tmto 12.90. Slabotna doma iz Trata, radi zločina tatvine. Potočnik London. (Sklep) Konsolidiran dolg 90 ^/i« je oni, ki je neki dan minolega meseca ulo- j Lombardi -j1/* srebro 253/H, Spaiska J * J & Tii lijanska renta 1023/4, tržni diskont 2, menjice na mil v stanovanje g. Grižona pri sv. Jakobu Dunaju 14 20 dohodki banke —.— izplačila banke. ter pobral iz neke omare za 50 K dragoce- Mirna. nih predmetov in 71 K gotovega denarja, a Tržna poročila 1. junija. . ... ~ XM /V* * i-- Budimpešta. Pšenica za oktober 9.09 do ga je bil g. Grizon sam zasačil. Čitatelji ee 9 i() Rž zft 0£0ber ^ 78 do 6 79. Oves za oktober lahko spominjajo o tem poskusu tatvine. Ko , h 5.76 do 5 77. Koruza za julij 5.27 do 5.23, za . _ . , r — _ - , , averust 5 39 do 5.40. ga je g. Gnžon vprašal, česa isce, mu je tat ° . . , . , . , ^ - Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje odgovoril, da je prišel iskat njegovo (Grižo- 0mejen0j mrtvo. Prodaja 22.000 meterskih stot, novo) ženo, a Grižon mu je bil odvrnil, da komaj vzdržano, nekoliko stotiok zaižanja. Druga njegova žena ni skrita v omari, v katerej je žita ^rtveie- Vreme: leP°' o # J B ' ... .-i ! Ha vre. (Sklep.) Kava Santos good ave- on (Potočnik) iskal isti hip. Potočnik je bil rage Ka me3ec po 50 kg 40 — frk, za sept. obsojen na 14 mesecev težke ječa poostrene 40.-. Hamburg (SHep ^ Kaya Sant09 gooi jednim postom vsake 3 mesece. average za unij 32—, za september 32llitza. dec. Proti 32-letnemu čevljarju Antonu Ma- 33 V4, za marec 34 zavlačevano. Kava Rio ^vadna J J loco 32—34, navadna reelna 35—37, navadna dobra tjak, doma iz Trata, radi zločina tatvine. 3S_ Matjak je pred tremi leti ukradel svojemu Hamburg. (Sklep.) Sladkor za maj 18 za prijatelju (?) Josipa Mavrica ra.ae obleke ia »»^*Sfig." Govekar : »Bratranec«, burka v enem 2 zastavna listka v skupni vrednosti preko 60 London. Sladkor iz repe Burov 9- Sh K. Razprava se je imela vršiti še pred tremi Java 10.6— Sh. Mirno, leti, a tedaj je bila odgodjeaa radi „ekib po- R a dkgj^ sebnih uzrokov, a Matjak, ki se tedaj nahajal marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassš m Melispilo v zapora, je bil iZpai5ea .eSaeao oa avobodo. V™*^™^o^fk^.^ * ~ ~ To je pa on uporabil v to, da jo je potegnil dejanju, uprizorijo domaČi diletantje. 11. Ples in proBta zabava. Začetek veselice ob 5. uri pop. Pri veselici in k plesu igra vojaški orkester domačega pešpolka št. 97. To je pa on uporabil v to, da jo je potegnil ( ' New.York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bo!< će Vstopnina k veselici 50 stotink (25 nč.) iz Trsta. Ko se je pa nedolgo temu vrnil v dobave, vzdržano, 5 stot znižanja, nespremenjeno. za osebo. Sedeži 40 stot. (20 nvč.) Vstopnina Trst, je bil aretovan in sedaj mora poravnati ^^ '^Tguft^V^ september de" k uleeu možki 1 K (50 nvč.), ženske 50 st. ta stari dolg, katerega bo pa poravnal s tem, cember 14 35 'mimo). — Pšenica za tekoči me- . « rkrv c\rx__i__1"" OA lJA »n 'ulii.anmiaf Vil nI I 7Q (25 nvč.) Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. da bo sedel v je6i 6 tedaov in da se bo -^^r« "S^Mo^ S tekom tega časa dvakrat postil. k0gj mesec 27.50 za julij 27 65, za julij-avg. Italijanskih delavcev je prišlo od fe-Izobraževalno, zabavnome podporno bruanja do srede maja preko Pontebe 2U -00, jul^ 46 50 -jept^emb« 4L25 (^rnol društvo »Zvezda« na Danaju priredi dne torej več nego lani. Na Kranjskem dela 3000 Spmt« pekoči ^ (sta'lno). 5. juniia popoludanski izlet v M*ria Enzers- italijanskih delavcev. T T ^za^iu^- ^ ^tr^'ll4 iid irU i ' Minolo nedel o z utrai za tekoči meaec za julij -8/4, za juij aoif. I otrelA uaariia . jainoic neaeijo zjt J ^^ 28."/. za okt.-jan. 29.25 (mirno), rafiniran Odhod z Dunaja z južno železnico ob 3. ™alo P° ^ Je udarila 9trela v cerkven Vreme: dež. uri do postaje Brunn-Maria Enzersdurf. ^-onik v Kostanjevici na Krasu. Ker je na Seetinek v Maria Entersdorfu v restav- toniku nov strelovod, n, naredila na njem rac'ji go3p. Jos. Vukovidi, Maria Eazers- nobene škode, pač pa je nekemu posestniku „T, + - m i rod cerkviio na ntumliiv način ubila dva doif, Hungtstrasse 17, Ob ugodnem vremenu Puu u J zabava v zelo lepem vrtu, ob dežju v dvo- premca. ^ t j -»-r j Nesreča vrh nesreče. M. b. in M. Ij. rani v I. nadstropju. V spored raznovrsten. r^ - j- j , i- stanujoči v eni in isti hiši na (.Tret-, sta ee Petje volt gospod ravnatelj lomaževic Proiajalnica jestra ki se nahaja v jako obljudenem kraju mesta z malo najemnino, se radi )><>- retie VOH gospod ravnaieij luiuaieviu ^ - . v. . . .____ , T>nnnrll»P (,o8p. Vinko Kroaiž je na dopu3tu) - Ulet beležili pogreba nek.ga lo-letnega dekleta, leni v druz.m tako] P ° .. . ' i Povrnivša se od te žalostne prilike na svoje sprejema uprava lista »Jedinost«. vodi gosp. dr. (jroat!. . . r __ S.ovenski gostje dobro došli. stanovanje, je M. F. nasla ljudi, ki so gasil,-- »Slovensko delavsko pevsko društvo Požar' nastavši Ea n'enem «^novaniu -»Slavec« v Ljubljani bo praznovalo dne 5. Skod.f provzročena po požaru znaša 600 k. il/v , . , Tudi M. L. ie čakalo ceni lo presenečenje, iuniia svojo 20-letnico z veliko vrtno slav- J UUI J F \ . c . u j ji i- . i _»* _, Takoj je zapazila, da je im^la za časa svoje cost;o. S avnosti bodo eodelovaii : društvo x J ^ ' J nenavzoSnosti nedobrodošle ooisbe v liisi. Došli so tatovi in jej odnes i 26 kton, 2 tolarja Marije Terezije in eu'» srebrno uro. »Ljubljana", zbor »Šišenske čitalnice", zbor „Ž rovnik" iz Št. Vida in popolni orkester ljubljanske društvene godbe. Na programu so tudi razne ljudske zabave in igre, ume-, talni ognji in ples. Ges'o „Slavca" je : Pesem . dar je iz neba — ki srca veselo vžiga — kadar tare skrb dul a. — petje ga nad i prah povzdiga 4. j do Zavarovalnica goveje živine v Ba- Francija , , . italijanski bankovci K —.— ZOVlci priredi v nedeljo dne o. t. m javno »5—117.50, nemški bankovci Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 23—25. Uradne ure (samo ob delavnikih) zjutraj od 8. ure do 12, popoludne od 2. do ti. ure, ob sobotah, od —--------------2.—7. ure. ===== Trgovina. Borzna poročila dne 1. junija. Tržaška borza. Napoleoni K I9.0d 19.0S, angležke lire K —.— __ London kratek termrn K 239.40 239.75 ' K 95.25—95.45, Italija K 95 10 — 95.30-K —.— —.—. Nemčija K ______,_______ . ------------ix,. ^—______,_____i bankovci K---—•— tombolo in plei na dvorišSu g. Josipa Ur- avstrijska ednotna renta K 99.10 - 99.40 ogrska y & 1 kronska renta iv 97.— 97.30, italiianska renta K baneifa. Začetek ob 4. uri pop. Jadna srečka 1(>1 101.75 kreditne akcije K t?42.— — 644.— velja 40 stot. Dobitki s>: Ćinkvin^ 50 K državne železnice K 635.-- — 637,— Lombardi K 7J3.— 80.—, Lloydove akciie k. b4:> — — — prva tombola 100 K, druga tombola 50 K. £ rečke: Tisa K 322.---327.--, Kredit K 4t)5.— Tombola v Kabreilnt. Pevsko to««^ Bj«™«!«. Stvo >Xabrežina« priredi dne :>. junija javno ^— Srbske —.— do —.—. tombolo na glavnem trgu na Nabrežini. Dj- Dunajska norza ob 2. url popol. : bitka sca : činkvina 100 K, tombola 200 K . . '^aj dane, , . ... Državni dolg v papirju 99.7o i)9..0 Srečke po 40 st. komad se prodajajo po raz-, ^ „v srebru 99 80 99.75 nih prodajalnah, na dan tombole pa na licu ' Avstrijska ren^o^u40/ 118 l'8"25 DRAŽBE: V soboto, 4. junija t. 1. ob 9. uri pou. Pohištvo, bicifcelj, porcelanski predmeti, glasovir in železna blagajna. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minii —ulica Tesa št. 52. A. mesta. Začetek tomboli ob 4. uri in po1 popoludne. Na tomboli in k plesu, ki se prične po tomboli, bo svirala domača gedba. — V slučaju slabega vremena se tombola odloži na dan 19. jun ja. Kontrola nad mlekom. Tržni organi, pridodeljeni mestnemu magistratu so v drugi polovici maja izvrs li 1799 preiskav mleka,' prinesenega na trg, oeiroma prodajanega po prodajalnicah, ali pa prinesenega direktno v družine. Od tega mleka so mestni organi razlili 1042 litrov, v 40 slučajih eopaizročli mleko kemičnemu laboratoriju v analizo. Na podlagi poskuse nj in kemične analize je mestni magistrat prijavil državnemu pravdni-š vu 66 prodajalcev mleka, ker so pridevali vodo (in v več slučajih jako nesnažno vodo), ali pa so prodajali posneto mleko. Vštevei 99-H0 99.'jo Tesa št. 52. (v laatni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nikake konkurenca Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. I'astrcvan o«nU: br-spl&5no in fr»a>te Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J Via Asi Rettort štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tik cerkve Sv. Petra v Hiši Marenzl Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in liano, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Rlbum pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPL JITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). Razglas. 4. uri popoldne v tukajscji obe n*ki pisarnici • »ddalo na avni dražb: raprava »li zidanje uove občinske klavnice za živino. Stavbeni načrt, proruoun etrofikov in dražb-ne pcgoje veak podjetnik, kateri ini&li pristop ti ome-njei dcn k dražb:, lahko ogleda pri podpisanemu županstvu. Županstvo Dutovlje, dne 29. maja 1904. Ivan Ravbar župan Trgovski pomočnik . Spoštovanjem M. Salarini. KONCERT TKŽ AŠKEGA O H K KSTKA pod vodstvom grospoda F. Majcena Svoboden vstop t Začetek ob 7*30 uri zvečer, v nedeljah in praznikih ob 5*30 uri popoludne. Vsako nedeljo in praznik Matinee od 10-30 do 1 ure popoludne-Gostilniški prostori so popolnoma prenovljeni. STEINFELDSKO PIVO po 32 nvč. izvrstna ~ VINA---- štajersko belo po 48 — Istrsko črno po — Opolo 44 Izvrstna kuhinja vedno pripravljena. Mrzle jedi po 12 in 1*5 nvč., pečenka s prikubo 36 nvč., kosila po 21 nvč., teletina in pišfce pečene aii po 36 nvč. porcija, volovska pečenka po 24 nvč . gulaš 14 nvč., vampi 12 nvč. Točna postrežba. Zmerne cene. Za obilen obisk se priporoča udana Marija Butkovič, lastnica. Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. CAPSICICOMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine gj blažeče mazilo ; dobiva se po 80 Btot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pr-ljubijenega domačega zdravila na »e pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z našo var stveno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da »e sprejme originalni izdelek. fidtsnen Isiana jri zlatem Istu t Pragi Z. SlliKbeUu« ali o« 6 m m C < < < c t c < < \ < < < < C Bar r i era veechia 11. - ANTON SANZIN - Barriera veceliia 11. Bogata zaloga perila, snovij za ženske, perkala. cefirja, satena in batiste v zajamčenih barvah ter novih narisih na izbero. Srajce bele ali barvane za moške, velik izbor zapestnikov in kravat. 2W Modrci in drobnarije ter izdelki za delajce. Vse po jako ugodnih cenah. P° jako ugodnih cenah. _ te ■ ne manjše od lO.OOO kron r-' na hiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. • TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). Prve in jedile želodčne kapljice sv. Antona Padovanskega. t (Varstvena znamka). Zdravilna moč teli kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redao ^v prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepć j VZ,,... * pokvarjeni želodec, stote, da zgine i: - ^j*""*' ;] v kratkem času omotica in ži-' \ ^pfl^P^j votna lenost (m rtv o s t). — Te \ ■ t kapljice tudi store, da človek raji ^^k^k*^ Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih, lekarnah na svetu. — Za naročitve in pošiljatvo pa jedino le v Lekarna Cristofoietti v Gorici. i •'-'i? % i^rrt^g Farel £5-^stwirtSi Trst, ulica Madonnina 3. Zalogu pob j ar, va, popolnih sob. i>unaj — Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Halgi1! — d .b« v izooru in tapetar ja. — Ure šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejš b t-enal«. Grand Restaurant Hacker Sv. Ivana trg- štv. 5. = Krasen vrt. Velika dvorana, == >alase pripravljena veeerja za čas, ko konca j o gledališke predstave. Največji konfort! Cene zmerne ! Postrežba točna! „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Polno Vplačani akcijski kapital K 1,000,000 Podružnica v Spljetu 2>aje predujme ca vred. papirje. Zavarujo srećko proti kurzni - izgubi - _ Kupuje in prodaja ■m Trste rent, zsatavnih pisem, prijoritet, komunaliuh cblifscij, srečk, delnic, T&lut, novcev in deviz. fromeie i* daj a k Ti&keno žrebanju. Zamenjava In eakemptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — jcupone. —1 Vtn^uluj© In cilvinkuluja vojaško žon tnlnske kavcijo. UsMompt in iszkočsa mmzils. $gf Bor- na naročila, i',^ —'^tnt^mr 1 Tu 1------"^-^t-iirtmin m !■ d"iTM «nra.■^^•„t Denarne vloge vsprejema v tekočem računu a!i na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do H ==r==zz= dne vzdiga. . Promet s čeki in nakaznicami. 1 'rarnTr"HTrrriinir—rrw iTttnrrTr'- se