Poštnina plačana v gotovini. Pnaametna iterilka Din 1.—. LETO IV.* NARODNI DNEVNIK Izhaja v*ai dan opoldne, izvzemSi nedelje in praznik«. Me»e5na naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list, UREDNIŠTVO; SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IS. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV, 0. Rokopisi g« ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Nova vlada. Po vesteh iz Beograda ima biii danes sestavljena šesta vlada g. Uzuno vtiča, ki jo bedo tvorili radikali, Jovanoviče vci, Jugoslovanski klub in nikičevci in ki bi uživala tudi podporo nemških poslancev. Ta vlada bi torej imela trdno večino in v tein oziru ji ni s parlamentarnega stališča nič oporekati. V novi vladi bi imeli Slovenci tri mi-aistr stva in sicer za poljedelstvo, socialno politiko in javna dela. Slovenci bi bili v novi vladi torej naravnost odličnp zastopani in v tem oziru bi morali biti mi fiajbolj zadovoljni, ker smo ravno mi najbolj odločno zahtevali soudeležbo Slovencev v vladi. Kljub temu pa moramo edkrito izjaviti, »as ni nova vlada niti najmanj navdu-1 a:, je šel nove vlade g. Uzu- novic, nas mera navdati s skepso. Pe-I“\dam ie že predsedoval g. Uzuno-Ta nieS°vlih 'vlad ni do- tuaciie' Res in tezavnim nalagam situacije Res je, da sc vse vlade Uzuno- vica silno trpele vsled nesoglasja med obema koaliranima strankama in da je Si. Radič brez potrebe opetovano poostril ta nesoglasja. Ampak krivda ni bila samo na Radičevi stranki, temveč še bolj na radikalni strani, ki je bolehala od notranjega boja med pašičevci in centru-maši. V sled tega nesoglasja so bili radi-a i nezmožni za vsako akcijo in zato so vse vlade g. Uzunoviča tako nega-nn®> niso mogle biti bolj. če pa so se radikali danes zopet sporazumeli in če so danes radikali zopet združeni, potem pomeni to, da je onemogočeno ono veliko čiždenje, ki edino more ozdraviti naše javne razmere. V tem pa je tudi prvi vCTok, da nismo veseli nove vlade. Še večja pa je hiba vlade v tem, da niso v njej zastopani Hrvatje. Po popolnem neuspehu dr. Nikiča pri oblastnih volitvah vendar ni mogoče smatrati njega kot zastopnika Hrvatov. In če smo'svo-je dni zahtevali, da so v vladi zastopani olovenci, potem moramo tudi zahtevati, da so v vladi zastopani Hrvati. Kajti uverjeni smo, da pridemo do konsolidacije Jugoslavije le na podlagi sporazumnega dela med vsemi tremi narodi. Je sicer res, da se je St. Radič pošteno potrudil, da je zaigral svoj ugled in da je z njim težko sklepati koalicijo. Ampak vsaj dobro voljo bi bilo treba pokazati in pustiti Radiču odgovornost, če je sestavljena vlada brez njega. Jasno je, da je položaj Slovencev tem močnejši, črm bolj je negativna politika Hrvato v. Zato je tudi veljava Slovencev v vladi najmočnejša tedaj, kadar ni ,v vladi Hrvatov. Vendar p« ne gre, da bi sio venci zidali na tem dejstvu svojo poli' tiko. Bilo bi to silno nebratsko in tudi kratkovidno. Zakaj močnejši od nas so Hrvatje in lepega dne bi se nam mogli kruto maščevati. Zato pa mora biti prva naloga Slovencev v vladi, da b svojim de-l^m ovržejo vse take sumnje in da čutijo Hrvatje, da imajo v Slovencih svoje najboljše zastopnike. T retja velika napaka nove vlade je, da je sestavljena brez davidovičevcev Vse drugače bi bili zastopani interesi demo-kracije, če bi bili v vladi tudi davidovi-čevci in tudi SLS bi imela vse drugačno stališče, Se bi se mogla opirati na potno*; Demokratske zajednice, kakor pa sedaj, ko imajo radikali dominanten položaj v vladi. • In obžalujemo tudi to, da ni v vladi dr, Korošca. Vsa čast novim ministrom SLS, toda mnenja smo, da vsi trije ne bodo mogli tako uspešno zastopati slovenskih .interesov, kakor bi jih zastopal sam dr. Korošec. To so naše načelne pripombe, ki jih pa aNovo vlado sestavijo rdikali, SLS, jovanovkevci in nikičevci. Beograd, 1. februarja. Ko včeraj dopoldne poskus z davidovičevci ni uspel, se je Uzunovič začel pogajati z dr. Korošcem. Dr. Korošec je izjavil, da bo dal končni odgovor do pol 1. popoldne. Kes-neje je bil ta rok podaljšan do večera. Uzunovič se je popoldne prav zgodaj začel posvetovati. Najprej se je raztovarjal z radikalskimi ministri in jim opisal potek razgovora, ki jih je imel dopoldne. Razložil je, kako je prišlo do pre-kinjenja pogajanj z Demokratsko zajed-nico. Prisiljen je bil, da odkloni njihove zahteve. Ministri so Uzunoviičevo poročilo vzeli na znanje. Uzunovič je nato ostal v predsedništvu vlade in se pripravljal za razgovor z dr. Korošcem. Dr. Korošec je imel opoldne kratko sejo svojega kluba, na kateri je poročal o ponudbi Uzunoviča, da SLS stopi v vlado. Dr. Korošec je v razgovoru povedal, da je stavil Uzunovicu pri-lično iste zahteve kakor pri prejšnji krizi. Zato je situacija za nje ista. Oni čakajo zdaj samo na poziv Uzunoviča, da bodo videli, kaj bo Uzunovič od vseh'nji-hovih zahtev prejel. Na pripombo novinarjev, da v tej vladi ne bo Hrvatov, je dr. Korošec dejal: »Svojčas sem povda-ril, da bi Hrvatje morali biti v vladi. Sedaj je vprašanje, kako bo Uzunovič to stvar rešil. Jaz nisem nikdar tega odklanjal« Dr. Korošec je ostal vse popoldne v svojem klubu in je čakal na poziv Uzunoviča. Med tem času je razmišljal o svojem koraku. Zdi se, da je dr. Korošec setih bivša minister Ante Radojevič in dr. Janjič. Ob pol 6. je prišel k dr. Korošcu Ilija Mihajlcvič, ob 6. pa tajnik radikalnega kluba Ristič. Ta mu je naznanil, da ga čaka Uzunovič v svojem kabinetu. Dir. Korošec je ob 6. odšel k Uzunoviču in tam ostal precej dolgo časa. Pravijo, da je dr. Korošec, predno je 'odšel k Uzunovicu, nekaj precizneje obrazložil svoje pogoje, kakor da hoče na sledečem sestanku z Uzunovičem imeti zadnje in obvezne, razgovore. Med tem ko so se vršili ti razgovori, je bilo v političnih klubih polno življenja. Bili so tam načelniki strank in mnogi poslanci, ki so imeli posvete, kakor je nanesla potreba in kakor so se razširile kake vesti. Sam Štefan Radič je prišel ob 4. v radičevski klub in se je tu razgovar-jal s svojimi ministri in poslanci. V radikalnem klubu je bilo prav tako jako živahno. Zbranih je bilo tam dosti poslancev, ki so prav tako razmotrivali po-in dogodke kakor v drugih klubih. jn sed^U^^i«- ki bi bo dolgo trajaj vs?est®,vil Uzimovil':’ ne traio da bo It vi«h Parlamentarci smatrajo, da bo ta vlada imela jako skromno večino, ki naj sprejme pror**„n, poteni pa se razide. Glede na to so mnogi pričakovali, da se dr. Korošec ne bo odločil za tak korak, ki bi utegnil škodovati nje-mu in njegovi politika. Demokratska zajednica je zavzela »tališče opazovalca ter je samo ugotovila, da so radikali zaradi osebnih koristi opustili državne koristi. Demokrat je zamer-jajo dr. Korošcu, ker je razkril svojo slabost in v tako resnem trenutku šel in podprl malenkostne potrebe nekaterih radikalov. Beograd, 1. februarja. Ko je Uzunovič končal svoje konference, so bili skupno' pri njem dr. Korošec, dr. Nikič in Velja Vukičevič. Po kratkem posvetovanju so vsi odšli. Nato je Uzunovič sklical svoje ministre in jim naznanil, da je s temi skupinami dosežen sporazum. Vlado bodo podpirali tudi Nemci, tako da bo imela v narodni skupščini večino 73 članov. Ta večina bo v prvi vrsti sprejela proračun. Uzunovič je opozoril ministre, da bo treba odstopiti nekaj portfeljev in da se morajo pripraviti na to. Pozval jih je, naj gredo v radikalni klub, kamer bo kmalu tudi sam prišel in tam povedal, kakšen sporazum se je dosegel. Po tem sporazumu namreč dr. Korošec sam ne vstopi v vlado, pač pa dobi njegov klub tri ministrstva: poljedelstvo, javna dela in socialno politiko. Dr. Nikič dobi šume in rudnike ali pa trgovino in dustrijo ter eno podtajndško mesto v notranjem ministrstvu. Velja Vukičevič si mora še izbrati ali mlinistrstvo za prosveto ali pa ministrstvo za pošto. Sam je izjavil, da ima raje poštno ministrstvo. Zato bo minister za prosveto tudi še naprej ostal Miša Trifunovič. Ko je dr. Korošec odhajal od Uzunoviča, ni hotel dati nobene izjave. Povedal je samo, da je sporazum gotov. Dr. Nikič je tudi izjavil, da je sporazum gotov, ali prejeti ga morajo še prej radikali. Isto je izjavil tudi Velja Vukl-kičevič. Na podlagi vseh pogajanj je bila sestal jena naslednja lista: Predsedstvo vlade: Nikola Uzunovič; zunanje zadeve: dr. Ninko Perič; notranje zadeve: Boža Mak&imovič; vojska: general Stevo Hadžič; finance: dr. Bogdan Markovič; pravosodje: dr. Milan Srškic; promet: general Svetislav Milosav- ljevič; prosveta: Miša Trifunovič; ipešta in telegraf: Velja Vukičevič; poljedelstvo: dr. Fran Kulovec; agrarna reforma: Krsta Miletič; šume in rudniki: Milan Simonovič; trgovina in industrija: dr. Nikola Niki č; javna dela: inž. Dušan Sernoc; narodno zdravje: dr. Slavko Miletič; socijalna politika: dr. Andrej Gosar; izenačenje zakonov: Vasa Jovanovič; vere: Milorad Vujičič. PRVA SEJA NOVE NEMŠKE VLADE. Berlin, 1. februarja. Nova vlada je imela včeraj prvo sejo. Nacionalistični ministri niso bili navzoči. Vodja nacionalistov Westarp je bil popoldne pri dr. Marxu, zvečer pa pri predsedniku republike Hindenburgu. mere nova vlada a pozitivnim delom vsak dan ovreči. Iskreno bi želeli, da bi se to tudi zgodilo, toda zaenkrat smo pesimsti, pa čeprav bi hoteli biti optimisti. A. Z. NOVO PREDSEDSTVO MADJARSKEGA PARLAMENTA. Budimpešta, 1. februarja. Včeraj je imel madjarski parlament kratko sejo, na kateri je izvolil za novega predsednika Tibora Szitvaaija, bivšega predsednika parlamenta. Hkrati je bila tudi seja magnatske zbornice, na kateri je bil izvoljen za predsednika Julio Vlasics. LIKVIDIRAN INCIDENT MED GRŠKO IN BOLGARSKO. Sofija, 1. februarja. Bolgarska vlada je odgovorila na protest grškega opravni-ka poslov glede umora nekega uglednega Grka. Obžaluje ta slučaj in obeta da bo storila vse, da se to dejanje nai-eksemplaričneje kaznuje. V bolgarskih političnih progih so prepričani,/ da ta slučaj ne bo porušil dobrih od noša je v med Grčijo in Bolgarijo. Rodikalni klub odobril novo vlado. Beograd, 1. februarja. Seja radikalnega Kluba je končala ob pol 9. Klub je odobril sporazum, ki ga je dosegel Uzu-novuc. Glasovalo se je z vzklikom. uzunovič je v svojem govoru opisal P-ieu pogajanj in je dejal, da je napravil vlado parlamentarne večine, kakor je najooljše mogel. On misli, da je to edina vlača, ki je mogoča. Klub mora biti zadovoljen, ker v vladi Ai radioe v-cev, ki bi onemogočili vsaKo delo. Tudi ni v vladi Demokratske zajednices ker bi z njj ne bili zadovoljni Srbijanci niti bosensiJ. radiiiali. V lado bo moral sestaviti še po noči. Zato prosi klub, da sprejme to rešitev. Ta viada bo morala sprejeti proračun in najnujnejše zakone. Za lizunovičean je govoril Dodič, in sicer za novo vlado. Stosič dvomi, da bi bila ta vladna večina solidna. Varjačič gflvori za vlado, Gavrilovič prav tako, dr. Subotič in dr. Novakovič pa dvomita, da bi vlada mogla v skupščini delati, posebno glede na kompakt opozicije. Izhod, ki so ga izbrali ni srečen. Na koncu govori še Tomo Popovič za vlado. Neki .pašičevec je pri odhodu izjavil: Nisem zadovoljen. Vendar pa je to še najmanjše zlo, ker je moglo, priti tudi slabše. Po seji radikalnega kluba je Uzunovič še dolgo gasa ostal v razgovoru z Ilijo Mihajiovičem. Nato je odšel v predsedstvo vlade. Ko je odhajal, je izjavil novinarjem: Videli ste, gospodje«, kaj je bilo v klubu. Razložil sem v klubu kombinacijo in klub je imel to kombinacijo sprejeti. Sedaj je treba to kombinacijo še uresničiti.« »Ali se bo nocoj o tem praveu še kaj zgodilo?« :>Ne.< - Toda Vi imate še neke sestanke?« »Da, z Ilijom Mihajiovičem.« »Ali bo jutri vlada gotova?« »Upam.« Uzunovič se je nato z Mihajiovičem odpeljal v predsedstva vlade. Tam sta ju čakaha že Maksimovič in Srškič. Vršila se je konferenca glede razdelitve portfeljev. Ob pol 10. so bili sklicani načelniki onih strank, ki vstopijo v vlado. Ob 9.50 je Uzunovič odšel na dvor. Kmalu za tem je prišel v predsedstvo vlade dr. Korošec, za Korošcem pa dr. Nikič. Uzunovič se je dolgo časa zamudil na dvoru. Med tem pa se je zanesljivo izvedelo, da Uzunovič še ni sestavil vlade«, ker je naletel na jako velike težave. Najprej je dr. Nikič zahteval program za Hrvatsko. Dalje je zahteval, da se mu da večja oblast. Dalje so tudi pašičevci delali sitnosti, ker so izjavili, da so proti tej Uzu-novičevi kombinaciji. Največ zaprek so delali Uzunovičevci v vprašanju Krste Miletiča, kateremu je bilo ponujeno poljubno ministrstvo. Miletič pa je vse ponudbe odklonil. Zato sinoči še ni bil podpiran ukaz o novi vladi. GOSPOD MUSSOLINI FANTAZIRA. Dunaj, l. februarja. »Neue Freie Press« prinaša razgovor z Mussolinijem^ ki je rekel, da je vojna korenina ljudskega napredka. Prepričan je, da svetovna vojna ni bila zadnja vojna, ker se ni nič zgodilo, kar bi meglo preprečiti nove vojne. Vojna se kakor o*kan pojavi nenadoma. To sicer ni novo, toda času primemo. Pismj iz Italije 1,800.000 obdavčljivih samcev. — Tn milijar e Iiktorskega posojila. na Dunaj v 6 urah .— Peti evangelij. — Morski hrti. Iz Rima Rim, 29. januarja. Z letošnjim novim letom je stopil v veljavo novi davek na samce, čigar višina se bo določala po višini dohodkov vsakega posameznega temu davku podvrženega samca. Ni še določeno, ali bodo osvobojeni tega davka tisti samci, ki imajo izpod tisoč lir dohodnini podvrženih dohodkov — dohodnina se imenuje v Italiji »davek na premično bogastvo« — in so potemtakem osvobojeni dohodnine. Ker se je z določbo, da morajo 1 avcijo za izvrševanje trgovine položiti tudi tisti, ki nimajo toliko dohodkov od nje, da bi morali plačevati dohodnino, ustvaril pre-cedent, ki ruši zakonito dolcčeno neob-davčljivost, ni izključeno, da bodo tudi samci, ki ne plačujejo dohodnine, morali plačevati samski davek. Takoj, ko se je doznalo, da namerava vlada uvesti ta novi davek, se je v italijanskem tisku začelo razpravljati o vprašanju, koliko bo približno število samcev, k’ bodo morali plačevati ta davek, kateremu so podvrženi samci od 25 do 65 leta starosti in so izvzeti le tisti, ki morajo po določbah svojega poklica ostati samci, kakor katoliški duhovniki, menihi in člani nekaterih viteških redov. Številke, ki so se objavljale v tisku, so šle od treh do osmih milijonov. Sedaj pa objavlja državni osrednji statistični zavod, da je bi- lo po zadnjem ljudskem štetju (1921.) vseh moških 19,089.535, od teh pa 11 milijonov 315.936 samcev. Za 41.668 se ni vedelo, koliko so stari, 9.447.798 jih če ni dovršilo 25. leto starosti, od 25 do 65 let jih je imelo 1,719.773, a 105.797 jih je imelo nad 65 let. Če se vzame za pet let, ki so potekla po ljudskem štetju, pet odstotkov prirastka, torej 85.988, bi potemtakem bilo okoli l,800.000»samcev, ki bi bili podvrženi davku na samce, in če bo davek znašal, kakor se misli, povprečno 200 lir na osebo, bo prinašal državi okoli 360 milijonov na leto. Pod naslovom »Ljudski plebiscit« javlja zadnji fašistovski »naredbenik«, da sicer še ni službeno znan izid podpisovanja Iiktorskega posojila, da pa se more trditi, da se je podpisalo okoli treh milijard lir, pri čemur so vštete tudi trgovske kavcije. Kakor pravi »naredbenik«, službeno glasilo lašistovske stranke, je ta izid velepomemben in je nadkrilil vsa predvidevanja. Posojilo da je bilo pravi pravcati narodni plebiscit. V krogih finančnikov se stvar ne presoja tako optimistično. Poudarja se, da se je velik del posojila podpisal s konverzijo državnih zakladnic, da plačila v gotovini najbrž ne znašajo niti ene milijarde in da bi se bil uspeh podpisovanja posojila popolnoma izjalovil, če bi ne bilo onega naravnost nesramnega pritiska s strani vladnih organov in fašistov-ske stranke ter prisilne oddaje imetja v obliki trgovske kavcije. Finančni in trgovski krogi se boje, da je ta način podpisovanja Iiktorskega posojila edino le škodoval Italiji na inozemskih denarnih trgih, pa naj bo potem izid še tako ugoden. zastopniki udružen4a lastnikov listov in udru..en4a papirničarjev. Na tem sestanku .e prišlo do sporazuma, s 1 aterim se d - ■cena papirju za liste od 1. februarja t. 1. do 30. aprila t. 1. na 192.50 lire za kvintal franko papirnica. Sklenilo se .e, da se do 15. aprila t. 1. zopet snidejo zastopniki obeh organizacij, in da se določi cena papirju za naslednjo dobo-Iva. or je znano, izhajajo vsi italijanski li -ti v enaki cbliki in jim je cena uradno določena na 30 stotink za izvod, ne glede na to, ali ima 4, 6 ali 8 strani (redno je dovoljeno samo 6 strani in le izjemoma 8). V smislu pogodbe med ministrstvom za zrakoplovstvo in Transjadransko zra-koplovno družbo, se 1. februarja t. 1. otvori zrakoplovni promet na novi progi Rim — Benetke — Dunaj. Vozni red ni še stalno določen. Predvideva pa se, da bo aeroplan odhajal vsak dan cb 9. zjutraj z letališča Centccelle, ki je oddaljeno 5 kilometrov od Rima in bo prihajal okoli 11.30 v Benetke, odkcder bo odhajal ob 12.30 ter prihajal na Dunaj ob 15.30. Vožnja bo trajala potemtakem samo šest ur, dučim traja z brzovlakom celih 32 ur. Cene bodo približno enake kakor za pr- vi razred brzovlaka. Za vožnjo od Rima do Benetk se bo plačalo okoli 400, od Benetk do Dunaja pa 500 lir, za celo vožnjo od Rima do Dunaja torej samo 900 lir (okoli 2200 dinarjev). Za progo Rim — Benetke sta določeni dve smeri: prva preko Firenze, druga pa preko Ja-kina (Ancona) — Rimini — Ravenne — Ferrare. Srednja višina poleta je de ločena na 2000 metrov, ali so predvidevani tudi vzleti do 5000 metrov. Od Benetek do Dunaja vodi pot preko Celovca. Gotovo vam je znana ona Mark Twai-nova humoreska, v kateri pripoveduje, kako je neki mlad kipar, zaljubljen v hčerko amerikanskega milijonarja, izklesal Venero in jo hotel razbiti, ker mu amerikanski bogataš ni hotel dati hčeT- ke zaradi njegovega uboštva. Na prigovarjanje nekega svojega prijatelja kipar ni razbil kipa. Po toliko in toliko mesecih pa so pri razkopavanju nekje v rimski okolici našli krasen kip Venere, sicer nekoliko pohabljen, a očividno delo kakega slavnega klasičnega kiparja. Ker se je hip našel na zemljišču, ki je bilo last onega mladega kiparja, je leta postal hipoma bogat in slaven, in seveda potem ni bilo več ovir za poroko z milijonarjevo hčerko. Take ali pa vsaj podobne dogodbice so v Italiji v resnici stalno na dnevnem redu. Tako se je n. pr. lani na dolgo in široko pisalo o najdbi Livijevih spisov. Učenjaki vsega sveta so se zanimali zanje in marsikateri svetovnoznani pozna- valec latinski klasične literature je pohi- sorčka, ki je na ta način hotel postati slaven. Sedaj govori ves italijanski tisk o neki podobni taki najdbi. Neki Luigi Mcccia (čitaj: Moča) je v Cerignoli (Čerinjola) v Apuliji našel 31 pergamentnih listov, na i aterih je v starogrškem jeziku napisano — Kristovo življenje. Torej nov evangelij! Lahko si je misliti, kak vtisk je napravila ta vest med lahkovernim italijanskim narodom, da vse dere v Ce-rignolo, da bi videlo to čudo božje, če ne že novega evangelija, pa vsaj tistega blaženega človeka, ki ga je našel. Seveda se je za stvar začela zanimati tudi vlada in Moči se je službeno naznanilo, da najdba vsled svoje važnosti spada pod državni zakon, ki take najdbe reklamira za državo. Obenem je bil Moča povabljen k državnemu pravdniku v Foggi (Fcdža), da izpove, kako in kje je našel oni starogrški rokopis. Stvar se torej preiskuje in se zanjo zlasti zanimajo tudi cerkveni krogi, kajti pomislite vendar, kaj bi bilo, če bi se izkazalo, da rokopis ni falzifikat in bi ime- li tako poleg dosedanjih štirih evangelistov, sv. Matevža, sv. Lukeža, sv. Marka in sv. Janeza, kar čez noč še nekega petega, kateremu bi ne znali niti imena! Upajmo torej, da je oni čerinjolski Moča čital Marka Tvvaina! Italijan je vobče zelo bahav. Silno se ponaša z vsem, kar ima, kar misli, da ima, in celo kar nima. Ker pa je fašizem cvet italijanstva, je umljivo samo po sebi, da dosega višek tudi v bahavosti. Ko se govori o uspehih fašizma, se govori vedno v superlativih. Tako je Mussolini tam nekje v mesecu novembru napovedal, da bo fašistovska Italja gradila ladje, ki bodo glede hitrosti prekašale vse, kar je bilo doslej doseženo na svetu-Danes pa govori in piše vsa Italija o • »morskih strelicah« in »morskih hrtih«, J ki bodo s hitrostjo 42 milj (75 kilometrov) na uro drveli po svetovnih morjih. ' Za sedaj se zgradita dva taka »morska hrta« v velikosti največjih transatlantskih parnikov, kar jih je kedaj bilo. ■ Eden se bo gradil v Genovi, drugi pa v J Cosulichovi ladjedelnici v Tržiču pri Tr- j stu. Vijake bosta imela na sredi, ne pa zadaj, motorji, ki jih je izumel neki mlad Napolitanec, inž. De Meo, pa bodo veliko manjši kot so sedanji. Lastnik teh dveh »morskih hrtov« bo poseben konsorcij vseh velikih italijanskih paroplovnih družb. Tako se bo fašistovska Italija mogla ponašati z največjimi in najhitrejšimi ladjami vsega sveta. Če bo seveda vse to tudi res! Nekaj za lastnike listov, novinarje in tiskarna rje: Včeraj so se sestali v Rimu tel v Italijo, da bi se na lastne oči prepričal o resničnosti te najdbe. Livij, veliki rimski zgodovinar! Koliko nepoznanih strani stare rimske zgodovine se odpira sedanjemu svetu! Ko pa se je končno začela za stvar zanimati tudi rimska vlada, pa je prišlo na dan, da je vse skupaj le izmišljotina nekega majhnega profe- Politične vesti = Seja skupščine. Včerajšnja seja Narodne skupščine je bila samo formalnega pcmena. Po prečitanju in odobritvi zapisnika prejšnje seje je sporočil predsednik skupščine, da je umrl narodni poslanec in zet *St. Radiča dr. Josip Van-dekar. Poslanci so poslušali sporočilo predsednika stoje in zaklicali nato spominu pokojnega poslanca: »Slava mu«. Predsednik skupščine je nato prečital pismo predsednika vlade, ki sporoča, da je celokupna vlada podala demisijo in da je to tudi vladar sprejel. Vsled vladne demisije je nato predsednik skupščine i zaključil sejo in naznanil, da bo prihod-i nja seja skupščine sklicana pismenim potom in s starim dnevnim redom. Čisto po pravici je zahteval davidovičevec Pe-ra Markovič: »Samo, da ne bomo zopet čakali dva meseca na sklicanje skupščine.« = Nemška kriza še veilno ni popolnoma rešena. Ker bi imela zavzeti v novi Marxovi vladi justično in notranje ministrstvo nemška nacionalca Graef in Hergt, ki sta oba razkričana kot skrajna reakci.narca in odločna naspotnika republike, je nastal v eentrumu in pa v nemški ljudski stranki tak odpor proti njima, da je bila nemšl a vlada sestavljena brez cbeh nem. nacionalcev. Kako silen je odpor proti obema ministrskima kandidatoma, se vidi tudi iz tega, da je poklical Hindenburg k sebi nemške na-cionalce in jim izjavil, da sta obe omenjeni kandidaturi nemogoči. Nemški nacionalni klub je nato včeraj sklepal o novih kandidatih. = AVilhelm bi se rad vrnil v Nemčijo. Stara palača Wilhelma L, ki se nahaja Unter den Linden v Berlinu, je kljub opozorilom demokratov, bila vrnjena Wilhelmu II. Sedaj je ta sporočil pruskemu finančnemu ministru, da je treba palačo takoj izprazniti, ker bo Wilhelm izvršil v njej obsežne prezidave. V palači se namreč namerava nastaniti Wil-helmova žena Hermina. Ta je v precejšnjem konfliktu s Hohenzollernskimi princi in princesami in upa, da bi s tem, ker bi rezidirala v stari rezidenci Wil-helma I. triumfirala nad svojimi nasprotnicami. Obenem pa si tudi misli, da se bo potem, ko bo ona enkrat sprejemala v Wilhelmovi rezidenci, tudi z lahkoto vrnil Wilhelm II. — Sedaj se za vrnitev Wilhelma II. tudi dejansko dela velika propaganda, a je upati, da ta propaganda ne bo uspela. So vendar Hohenzol-lerji malo presilno udarili nemški narod. = Marx v zagati. Preokret centruma na desno, ki ga je zakrivil Marks, je vzbudil v levih krogih centruma silno nejevoljo. Bivši državni kancelar Wirth je izjavil, da odklanja z vso odločnostjo novo vlado, ker ji kot republikanec ne more zaupati. — Marx je uvedel tudi to novost, da ni sam kot ministrski predsednik imenoval iz pristašev koaliranih strank ministrov, temvež pustil strankam, da kandidate same določijo. Nemški nacionalca so se mu za to njegovo uljudnost zahvalili s tem, da so imenovali kandidate, ki so se zdeli celo Hindenburgu prereakcionarni. — Vse kaže, da bo centrum imel v desničarski družbi še silne težave in da bo Marx še obžaloval, ker je pomagal nemškim naeional-cem na krmilo. ■= Coolidge o ameriški politiki. Ameriški predsednik Coolidge je na seji ministrskega sveta takole označil ameriško politiko: h cenah. — Izven. Petek, CetrUTfeb^f: ZaprV IZVen' Pete^ Redf E.rUarja: >Pegica srca«. Sobota, 5. februarja: »Slaba veste. Delavska predstava pri znižanih Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 1. februarja: »Manon.« — Red D. Sreda, 2. februarja: ob 15. uri popoldne: »Tannhausert. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Četrtek, 3. februarja: Zaprto. Petek, 4. februarja: »Sevil-ski brivec«. — Red C. Sobota, 5. februarja: »Mrtve oči«. — Red B. — Imenovanje jugoslovenskih poslanikov I za baltiške države. Kot poročajo iz dobro informiranih beograjskih krogov, bo akreditiran naš konzul v Berlinu tudi v Kownu pri latijski vladi, naš poslanik v Varšavi pa obenem v Estoniji in Litvaniji. —- Bacil influence najden. Kot poročajo ii Londona, sta iznašla tamkajšnja zdravnike brata David in Robert Thompson metodo za izolacijo bacila influence. 4 — Nahod v par sekundah ozdravljen? Iz Aten poročajo o senzacionalni iznajdbi grškega zdravnika Zinukas-a, ki je baje razkril novo metodo momentanega ozdravljenja nahoda. Metoda obstoji v glavnem v tem, da se napelje lahek električen tok na sluznice v nosu. Dunajski strokovnjaki pa pravijo, da je bila ta metoda že pred davnimi leti preizkušena na Dunaju, da se je pa izkazala kot zelo malo uspešna. . , Ysem ukaželjnim kmetovalcem it kmetskim mladeničem, zlasti tistim, ki ne morejo utrpeti več časa za svojo strokovr« izobrazbo, nujno priporočamo, da izkoristi}-ugodno priložnost, ki jo tekom letošnje zimi nudijo brezplačni eno- in dvodnevni učni tečaji na kmetijski šoli na Grmu. Poleg drugih se vrši dne 14. in 15. februarja poljedelski tečaj, na katerem se bodo obdelala zlast-' poglavja o gnojenju, semenu, rastlinskih škod Ijivcih in boleznih, pridelovanje krompirj; itd., a 25. in 26. februarja se priredi sadjarski tečaj, ki bo obravnaval najpotrebnejšf vprašanja za Slovenijo velevažne gospodarske panoge. V obeh tečajih se prične pouk prv; dan ob 9. uri, drugi dan ob 8. uri dopoldne Poučevalo se bo teoretično in praktično. Ze vsak tečaj se aprejme le do 20 prosilcev dobe na zavodu brezplačno prenočišče m hrano. Prijali se je po dopisnici na ravnateljstvo Sole najkasneje do 7 f©. bruarja, da bodo nato vsi sprejeti pravočasne sbveščeni. — Lepo vreme v Dubrovniku privabilo mnogo tujcev. Dočim imamo pri nas že dalje časa skrajno neprijazno vreme, sije v Dubrovniku solnce ter je toplo, skoraj kot poleti, Krasno vreme je privabilo veliko število tujcev. Izgleda, da bo letošnja tujska sezona v Dubrovniku prav živahna. Posebno mnogo je priglašenih giostov iz Nemčije in Avstrije. . Razpisana mesta poštnih starešin. Razpisana so sledeča mesta poštnih starešin: Bohinjska Bistrica (III/l); Prečna pri Novem mestu (V/2) in služba pogodbenega poštarja v Bohinjski Beli (IV/1). — Začasni vodja podružnice poštne hranilnice v Ljubljani. Kot smo poročali, sta bila poslana ravnatelj poštne hranilnice v Ljub ljani dr. Rutar in glavni knjigovodja Rozman v pokoj. Z ozirom na izbruh vladne krize poštni minister ni mogel definitivno imenovati novega ravnatelja podružnice, ker pa je bila stvar presantna, je bilo poverjeno začasno vodstvo podružnice dr. itorvatu, bivšemu ravnatelju pošte in brzojava v Zagrebu. — Šolarska stavka na učiteljišču v Som-born. Dijaki IV. razreda učiteljišča v Som-boru so stopili radi profesorja matematike ter**8 v stavk°- Dijaki so vložili pri ravna- Prošnjo, da naj bi ostal na svojem e?,rŠ5n^ Profesor. Svečano mašo je opravil zagrebški Ur. Ante Bauer. Slavnosti so se udeležili rasl ven profesorjev in gojencev zavoda zastop-' niki civilnih in vojaških oblasti in višji kle-rus. Kardinal Gaspari je poalal v imenu papeža pozdravno brzojavko. Tudi papeški nuncij v Beogradu, kardinal Pellegrinetti je poklal brzojaven pozdrav. — Brat Augusta Strindberga umrl. V Stockholmu je umrl te dni v starosti 81 let Axel Strindberg, eden od bratov Avgusta Strindberga. Axel Strindberg je bil pianist in komponist. Nekaj let je bil kapelnik kraljevske opere v Stockholmu. ■* — Kratka krila dijakinj v Szegedinu. Kot poročajo iz Budimpešte, je izdal madjarski naučni minister naredbo, v kateri opozarja, na ge določbe zoper prekratka krila še vedno števajo dovolj. Minister je inspiciral namreč te dni šole v provinci. Pri tem so ga jokati. To je Wedlovo tako razjezilo, da je planila s postelje, zgrabila dečka za vrat ter ga 9 tako silo davila, da se je udrla otroška postelja. Nato mu je pritiskala dalje časa na usta blazine, hoteč fingirati, da se je deček po nesreči zadušil. Aretirana, je Wendlova po kratkem tajenju, priznala. — Ker ga ni hotela poljubiti, jo je umoril. Rudar Matija Kersohak v Seegrabnu pri Le-obnu, velik pijanec in kvartopirec, je v pijanosti svojo ženo že večkrat hudo pretepal. Zato mu je, :ko je prišel te dni zopet pijan domov ter jo jel v postelji ležečo tepsti, zbežala iz hiše ter prenočila pri znancih. Ko se je vrnila zjutraj domov, je zahteval njen mož, da naj mu da »v dokaz, da sta spet dobra, poljub«. Ker žena tega ni hotela storiti je pograbil Kerschek bajonet ter jel ženo zbadati kar na slepo. Težko poškodovani in iz več ran krvaveči ženi se je končno posrečilo zbežati in hiše, kjer pa se je zgrudila na tla in jo je moral prepeljati rešilni voz v bolnico, kjer je kmalu nato umrla. — Rockenfellerjeva vnukinja izginila v Parizu brez sledu V Parizu je izginila na skrivnosten način brez sledu Amerikanka ini.ss Margareta Strong, hčerka ameriškega profesorja Stronga. Miss Strong je vnukinja Rockefellerja. — Originalen vzrok samomora. V Novem Sadu je izvršil te dni neki mladenič samomor. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da gre v prostovoljno smrt, ker nima tako lepe obleke kot njegovi tovariši. — Pretep na dunajski univerzi. Nemško-nacionalni dijaki dunajske univerze so ustanovili nedavno strelski tečai. Radi te akcije so se socialistični dijaki pritožili pismeno na rektorat ter delili te dni po avli letake, s katerimi protestirajo zoper ustanovitev strelskega tečaja. Ko se je vrglo na socialistične dijake ki so delili letake, par hakenkreuzler-jev, ki so jih jeli klofutati, se je razvil velik pretep, ki se je razširil v notranjost univerze. Kljub temu, da je trajal pretep dalje časa, rektorat ni interveniral. šokirala zlasti krila dijakinj v Szegedinu, ki so se mu dozdevala mnogo p.ekratka. Zato zabicuje profesorskim kolegijem ponovno, da ne smejo dovoliti, da bi nosne deklice prekratka krila. V svoji naredbi nam.gava moralni minister, da velja njegova naredba tudi za ženske učne moči. — Gripa in škrlatinka v Sisku. V Sisku sta izbrunnili gripa in škrlatinka. Bolezni sta razširjeni zlasti med šolsko mladino, vsled česar so zatvorile oblasti vse šole za 10 dni. Smrtnih žrtev bolezni doslej še nista zahtevali. — Obnova procesa zoper dr. Stojkova. Iz Sombora poročajo: Kot znano je bil obsojen svoječasno bivši bački podžupan dr. Stojkov radi poneverbe uradnega denarja na 4 leta ječe. Dr. Stojkov, ki je vedno tajil ter sedi sedaj v (kaznilnici v Mitroviči je zbral sedaj neke nove dokaze ter dosegel obnovo procesa. Obenem je odredilo sodišče, da se, njegova kazen zaenkrat suspendira ter 6e Stojkov nemudoma izpusti na svobodo. — Aretacija komunistov v Velikem Bečke-reku. Na dan volitev so delili komunisti v Velikem Bečkereku volilne letake, s katerimi so poživljali svoje pristaše z ozdrom na to, da njihova lista ni bila potrjena, k abstinenci od volitev. Kakšna je bila vsebina letakov sicer, ni znano, ker jih je policija takoj konfiscirala, dejstvo pa je, da so se jele že na dan volitev vršiti aretacije komunistov, ki so trajale več dni. Vseg skupaj je bilo aretiranih 33 komunistov. Ob priliki hišnih preiskav v njihovih stanovanjih je bi- lo zaplenjenih več komunističnih brošur. Govori se, da so pripravljali komunisti neko zaroto. Koliko je na stvari resnice, ni znano, ker oblasti glede te misteriozne zadeve v interesu preiskave še ne dajejo nobenih informacij. — Razbojniška tolpa v hrvtaskem Primorju. Iz Sušaka poročajo: Te dni je udrla v pozni noči v gostilno Davida Gašparoviča v Trib-lju (občina Drivenik) petorica maskiranih roparjev, ki so prisilili gostilničarja z revolverji v roki, da jim je izročil ves denar, kar ga je imel pri sebi. Nato so udrli razbojniki v Ga-šparičevo stanovanje, pobrali vse dragoceno-sti ter jo odkurili. Gašparovič je oškodovan vsega skupaj za 15.000 Din. Alarmiral je orožnike, ki so jeli roparje takoj zasledovati. Ob zori so jih izsledili pri Siču. Razvilo se je srdito streljanje, končno pa so se roparji umaknili. Drugi dan so naleteli orožniki na razbojnike pri Orehovici, kjer je prišlo ponovno do streljanja in so roparji končno zopet pobegnili. Zasledujejo jih ojačene orožniške patrulje, ki jih utegnejo kmalu dobiti v pest. — Misteriozna tatvina čekov iz ameriških pisem. V zadnjem času je bilo prijavljenih policiji v Dubrovniku več slučajev, da so izginili čeki iz pisem, ki so jhi poslali >Amerikanci« svojcem, iki so ostrili v domovini. Sedaj se je ugotovilo, da je fail zadnji ukradeni Ček prezervtiran in izplačan v podružnici Sla venske banke v Dubrovniku. Ček je prezentiral neznanec, ki se je napačno legitimiral kot upravičenec Mato Miloslavič. Uvedena je preiskava. — Silno neurje na Angleškem. Iz Londona poročajo: V Glasgowu je besnelo te dni silno neurje. Ciklonu podoben vihar z brzino 158 km na uro je porušil v okolici mesta več hiš. Tudi v mestu je odnesel vihar več streh. Kolikor je doslej ugotovljeno, je poginilo pri tem osem oseb, nad sto jih je težje ali lažje poškodovanih. Materialna škoda je ogromna. — Orient-ekspres ponesrečil. Pri Ploesti-ju (Kumuniija) je skočil orient-ekspres s tira Zadnji trije vagoni so bili razbiti. Več potnikov je. bilo ranjenih, če je bil kdo ubit, še ni znano. — Dva češkoslovaška ministra obolela za gripo. »Bohemija« poroča, da sta obolela Češkoslovaški ministrski predsednik Slehta in češkoslovaški finančni minister Englisch za gripo. Pri bolezni ministrskega predsednika so nastopile komplikacije na srcu. — Množenstveni umor i® političnih motivov. Iz Kowna poročajo: Na posestvu rodbine Smetona v keytans.kem okrožju je bn umorjen brat predsednika litvanske republike, veleposestnik Smetona in vsa njegova rodbina. Po izvršenem umoru je bilo posestvo zažgano ter je pogorelo do temelja. Od trupel umorjencev so našli samo še nekoliko ožga- j nih kosti. Odnesli niso storilci, koliikor je I zila okoraejše Nemce 3:0 in zasedla tret-dosjei ugotovljeno, ničesar. Krščansko deuno- je mesto. — Rezultat te vseskozi reelne Ljubljana. 1— Influenca v Ljubljani. V Ljubljani se je jela širiti influenca. Po mnenju poučenih krogov znaša število obolelih kakih 5000. Bolezen ni nevarna. Španske gripe doslej v Ljubljani še ni. Kompetentne oblasti ao pozvale vse zdravnike, da morajo vsak eventuelen slučaj te bolezni takoj prijaviti. I— Prvi reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze nepreklicno 16. februarja 1927 v Unionu. Z razpošiljanjem vabil se prične tekom prihodnjega tedna. (14^) 1— Policijski drobiž. Policija je napravila racijo v skednjih in kozolcih na Kodeljevem ter aretirala 12 oseb, ki so tam prenočevale; večinoma so to delomrzni postopači, deloma pa so tudi brezposelni delavci, ki so brez lastne krivde brez zaslužka. Policija je štiri med njimi izpustila. Aretiranih je bilo vsega skupaj 18 oseb, največ med njimi je postopačev, dalj'e nekaj prostitutk ter nekaj tatvine osumljenih individujev. Policija beleži pet slufajev tatvin, dve poškodbi, več prestopkov pasjega kontumaca in cestnega reda. 1— Tatvine. V križevniški cerkvi je hotel ukrasti neki tat dragoceno monštranco, pa so_ ga zasačili in prepodili. Neznanega tatu išče policija. — Aretirana je bila neka vlačuga, ker je ukradla svojemu kavalirju 700 dinarjev. — Dalje je prijavljena ena tatvina čevljev in 2500 Din vrednega kolesa. Gospodu F. H. pa je bil ukraden lep pes. Šport. Avstrija — prvak v hockeyu na ledu. V petek, peti dan konkurence, si je priborila Avstrija četrto zmago in sicer proti Nemčiji 2:1. Belgija je igrala proti Poljski 2:2, doči-m so si Čehi, ki so imeli v tej konkurenci zelo veliko smolo, iz-vojevali napram Ogrski prvo zmago 5:0. Zadnji dan konkurence, sobota je prinesla zaslužno zmago Avstrije, ki je premagala Češkoslovaško 1:0 in jo s tem potisnila na predzadnje mesto. Poljska je triumfirala nad Ogri 6:1 in si priborila četrto mesto. Belgija je V briljantni igri, mogoče najlepši cele konkurence, pora- kratični (krogi trdijo, da gre za političen umor, s katerim so se hoteli maščevati komunisti za usmrtitev svojih pristašev po puču. — Množenstveni morilec Sandner obsojen na smrt. Množenstveni morilec Franc Sandner, ki je umoril, kot smo poročali, pet klanov rodbine posestnika Dollnerja, je bil obsojen na -smrt na vešalih. — Služkinja — morilka svoje delodajalke Frančiška Strasser, služkinja na Dunaju, o kateri smo poročali, da je umorila v namenu, da si prilasti njen denar — svojo delodajalko, hromo vdovo Anthofer s tem, da jo je polila z bencinom ter jo zažgala, je svoj zločin priznala. Priznala je, da se je mučila starka celi dve uri in pol, predno je izdihnila v strašnih bolečinah. Odkar je zenska zločin priznala, napravlja vtis, kot da je umobolna. Vsled tega jo bodo preiskali psihiatri. — Umor radi golaža. V Sch\varzachu (Av-strija) je umorila te dni surova mačeha na besti jalen -nafiin 5-1 etn ega nezakonskega sina ™OZii "M« - golaža. Morilk^ Filo-mela Wedl otroka že od začetka ni mogla vi-aefti ter ga je, če njegovega očeta ni bilo do-ma, surovo pretepla. Te dni jo je dečeik ponoči zbudil ter ji potožil, da ga močno trebuh boli. Pri -tem je omenil, da je temu krivo dejstvo, da je bil večerni golaž preveč kisel. Mati mu je odgovorila, da naj molči, si-cer bo tepen. Deček se je zbal ter ree utihnil, toda črez kake pol ure je pričel zopet stokati in in brezhibno izvedene konkurence je tedaj sledeči: 1. Avstrija — evropski prvak 7 10 točkam] (5 iger, 5 zmag). 2. Belgija s 7 točkami (5 iger, 3 zmage, 1 neodl., 1 poraz). 3. Nemčija s 6 točkami (5 iger, 3 zmage, 2 poraza). 4. Poljska s 4 točkami (5 iger, 1 zmaga, 2 neodl., 2 poraza). 5. Češkoslovaška s 3 točkami (5 iger, 1 zmaga, 1 neodl., 3 porazi in 6. Ogrska z 0 tačkami (5 iger, 5 porazov). Veliki turnir na ledu je končan. Cel teden so se izbrana moštva 6 držav ostro borila za zmago, M jo je to pot odnesla Avstrija. Ostali so morali resignirati na ponosni naslov, obdržali pa 9o upanje, da prihodnje leto iztrgajo zmago srečnejšemu tekmecu. Tudi na gladki ledeni gladini je pokazal šport, da zbližuje ljudstva in mala črna plošča, ki se je bliskoma pomikala po ledu, nam je znamenje mirne prihodnosti. BORZA. 81> januarja. Newyork ček 5&72 do 56.92 London izplačilo 275.85—276.65, Pariz izplačilo (zaključki 225.25—225.50), Curih izplačilo 1094—1097, Dunaj izplačilo 800 do 803, Berlin izplačilo 1348.4—1351.4, Praga izplačilo 168.1—168.9, Milan izplačilo 244.13 do 246.13, Budimpešta izplačilo 995.5—998.5. Curih. 31. januarja. Beograd 9.1375, New-york 520, London 25.215, Pariz 20.48, Berlin 123.1875, Dunaj 73.35, Praga 15.3925, Milan 22.30, Bukarešta 2.325, Sofija 3.75, Budimpešta 90.80. Ljubljana, 31. januarja. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: Investicijsko 82—83. Vojna škoda 353—8, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 98—100, Praštediona 940—0, Kreditni zavod 170-180, Strojne 80-0, Trbovlje 840—0, Vevče 120—0, Stavbna 55—65, Sešir 104—o’; eksekutivna prodaja: Trbovlje 330 do 840 (340). — Blago: Zaključen 1 vagon lesa. Tendenca v lesu čvrsta, v deželnih pridelkih zelo čvrsta. ------------------ ' —■*'■»■■■■ ' lil I i Poslano. »L’art pour l’art«. (Zaradi občinstva še ta odgovor g. Pod-bevšku.) V >Jutru« z. dne 29. jan. t. 1. izjavlja g. Podbevšek, da se glavno vprašanje, zu katero gre in za katero mu je šlo tudi v zadnjem predavanju, glasi: ali za »1’art pour l’art« ali proti? Kljub temu, da ne spadam k »literarni mladini« in da se mi upira razpravljati o takih vprašanjih v dnevnikih, naj vendarle izpregcvcrim o tem par besed kar tukaj. Za kako temeljitejšo razpravico posebej o tem predmetu sedaj namreč nimam časa, študiral in premišljal pa sem o tem vprašanju morda več kakor marsikdo, ki se je na to špecijaliziral in sem torej pred svojo vestjo upravičen govoriti. Predvsem morem, mislim, trditi, da so veliki umetniki raje ustvarjali in z umetninami govorili, kakor pa da bi izgubljali čas z globokoumnimi teoretičnimi razpravljanji o vprašanju larpurlartizma. Ako pa so se o tem izrecno izjavljali, so to geslo preje prav grobo zavračali, kakor pa ne. Če bi imel čas iskati raznih citatov, bi larpurlartisti po mojem mnenju vražje slabo odrezali ali vsaj: pokazalo bi se, da ne gre kar tako opletati s tem? Ni mogoče deliti človeka od člove-šanje poglobiti. Vprašanje se mi zdi namreč zastavljeno nekoliko previsoko v zraku, kajti to vprašanje zakriva in proži celo vrsto drugih vprašanj. V jeziku ljudi, ki stoje in žive na zemlji, se to vprašan'e glasi: ali so med raznimi udejstvovanji istega človeka kake organske vezi ali ne? Ali je te vezi treba priznati ali ne? Ali se da n. pr. umetniško prepričanje in udejstvovanje ločiti od političnega ali ne, ali se kulturno prepričanje da ločiti od političnega ali ne? Mislim, da to ni mogoče, Ako iz enega in istesa človeka poteka neko čustvovanje, mišljenje in udejstvovanje — da naj ne bo nobene vezi med tem? Ni mogoče deliti človeka o človeka - umetnika duhovnega, političnega človeka itd. Človek je eden in cel, zato mora vse njegovo čustvovanje, mišljenje in udejstvovanje stremeti po skladnosti, harmoniji, pa naj jo potem že doseže v popolni meri ali ne. Z razumom je mo-gute marsikaj razkrajati, kar pa je dejansko vendarle celo in celo ostnae in kar se kct nemirno hrepenenje, ki kliče po harmoniji, oglaša kljub možnemu j teoretičnemu zavihavanju. Teda, kaj se pravi vse to v konkretnih, slovenskih razmerah? To se pravi, da nam je treba odgovorili na vprašanje, kako naj gledamo na Prešerna, Levstika in Cankarja. Ali so bili ti ljudje v kaki zvezi z življenjem slovenskega naroda in v kakšni? Ka.vO naj gledamo posebej n. pr. na Cankarjevo besedo o jugoslovanstvu in o zvezni jugoslovanski republiki? Ali je prav priznavati narod samo v kulturi, v politiki pa ne? Ali naj $e politika prilagodi kulturi ali kultura politiki, ali naj politična stremljenja slede kulturnim ali narobe? Ali naj se politika kultivira ali kultura politizira? itd. V priznavanju, da naj slovenska politična stremljenja slede kulturnim, ne pa narobe, vidim jaz ešno obliko živega priznavanja načela >i’art pour 1’art«. Vidite, to so zelo zanimiva in živa vprašanja in ni, da bi se človek pretepal e sencami, če vprašanje: ali za »1’art pour 1’art« ali proti vse tako zastavljamo — ali bi ne bilo v interesu cele vrste slovenskih »kulturnih delavcev«, da bi se to vprašanje ne načelo, ker bi — zasmrdelo? Če pa pojmujemo geslo »l’art pour 1’art« v tistem teoretičnem, slabokrvnem in nevtralnem pome- , nu besede, v kakršnem se navadno poj- I muje in v kakršnem ga pojmuje tudi g. Podbevšek, tedaj bi bilo zopet v interesu cele vrste slovenskih »umetnikov«, da bi to načelo zmagalo; kajti tudi za ščitom tega načela se da imenitno kupčevati ali če ne kupčevati, pa vsaj čepeti v mišji luknji, ko bi bilo treba v imenu kulture preti raznim lopovščinam jasna in glasno protestirati. Ej, ne beste nas presleparili, kakor tudi vse poizkušate! Nadaljno besedo prepuščam »literarni mladini«, ki bo menda to vprašanj razčistila v svojih revi.ah (kar je brez dvoma bolje); če se ji bo zdelo potrebno se- I veda. Zadela bo pri tem tudi na g. Vidmarja, ki rad govori o čisti umetnosti in ki rad brani Podbevška (n. pr. v članku »Opazka k naši kritiki«, Kritika, št. 9), ne sicer tako srečno kot umetnika kakor kot izrazit in zanimiv življenski pojav. Čudno se mi zdi — mimogrede rečeno — le to, da z istega zrelišča »svetovnega nazora umetnikov« ne brani tudi Govekarja, ki je tudi kaj zanimiv in izrazit pojav v slovenskem življenju. H koncu naj se oprostim, da v bližnjih prihodnjih mesecih na eventualen odgovor ali napad ne bom mogel odgovarjati, ker me čaka nujnejše delo. Za Podbevška posebej velja to tako dolgo, dokler bo mislil, »da je treba napraviti red« (»feldvebelni« so mi bili še v Avstriji zoprni) tam, kjer je pošteno iskanje in stremljenje (čeprav tudi marsikatera zmota in slabost), ne pa tam, kjer bi ga bilo treba napraviti. — Lojze Ud£. T. Schlieben: Halina. y gnjg M je odpeljala baronica z Jurijem v meso). ivo se je vračala ponoči domov, je priletel od nekod iz gozda kamen. Šipa je zazvenela in kosci stekla so padali na baroničin soboljev plašč. Hujšega se ji ni pripetilo. Nihče ni bil ranjen, v vasi pa je bilo navidez vse mirno. Baronica pa se je vznemirila. Zapovedala je, da se v gladu pripravijo vsi železni zapahi, kar se ni prej nikoli zgodilo in je sama preizkusila vsa vrata, če drže. Poiskala je revolverje, poklicala v sobo slu-iabništvo, jim pojasnila, da morajo biti previdni, kajti v vasi se nekaj pripravlja, ter razdelila med nje orožje. Ponoči se ni ničesar pripetilo. Baronica ni dolgo mogla zaspati. Premišljevala je, ali bi ne bilo boljše, če zapusti grad in odide v inozemstvo? Toda s čim naj živi. Sedaj ni bilo več starih časov. Vse njeno posestvo je obstojalo is posestva na Krollikovem. Dobro je vedela: Jurij ne ostane nikoli pri njej, če ona obuboža. Baronica pa ga je ljubila, ljubila je njegovo mladost, njegovo moč. In kako bodo potem tri-umiirali, če malo popusti. Kako se bodo smejali nad njenim begom vsi tisti, ki jih je ona prezirala: plemstvo, njena zeta, du- hovniki in kmetje. Baronica je spoznala, da zanjo ni izbire. Ostati mora na Krollikovem. Ko 'je prišla do tega sklepa, je takoj zaepa- ; la. Polagoma se je pomirila. Nikdar ni poznala nikakega strahu, sovražila je vsak-o polovičarstvo, vsako obotavljanje, vsako popuščanje, vse kompromise. Zanesla se je, da ji mora pomagati vlada, čeprav je biln repub- ^ likanska. Nemogoče je, da bi vlada dovolila, da jo kmetje preženejo in razlaste. Dolgo je spala. Pri zajtrku ji je sporočil Gabor, njen stari komornik, ki ga je imela, Uakcr strežkinjo Beti, že več de6et let, da se j zbirajo pred gradom kmetje, ki so baje zelo j razburjeni. Kmalu nato se je oglasilo zastopstvo kmetoy in zahtevalo, da jih baronica sprejme. Odposlanci so ji razjasnili, da ljudstvo zahteva, naj mu baronica izroči Jurija Lučika. Baronica je to takoj odločno odklonila. Predno so odposlnaci odšli, go ji povedali, da mora baronica do dveh popoldne izročiti Jurija, če ne si poiščejo kmetje sami svojo pravieo. Baronica je vztrajala pri svojem prejšnjem sklepu. Njenemu enačaju se je zdelo nemogoče popuščati. Tudi ni vedela, kaj hočejo kmetje z Jurijem. In tako je kmetska deputacija odšla. Gruče pred gradom so se opoldne razšle, j Vendar pa so bile povsod postavljene stra- že, ki so bile vidne tudi z gradu. Baronica se je zavedala, da je ujeta. Kmetje, zlasti nji« hova voditelja župnik in Jan pa sta vedela, da baronica ne bo izročila Jurija. Zato so postavili tudi ta pogoj. Rekli so: Jurij Lučik, mislili pa so: baronica Krollikova. Njej je veljal upor. Njo naj zadene in uniči. Toda baronica se je zanašala na vlado, da ji pošlje vojaško pomoč. Hotela se je obrniti v bližnje mesto za pomoč. Baronica se je podala v park, hotela se je prepričati, če Sio res vse zveze pretrgane. Šla je do kapelice na razgledu, kjer je preje rada sedela pri čaju. Jasno je videla obe cesti, ki sta križali brezkončno žitno polje. Ena cesta je vodila do mesta, druga Jo Derauxovega gradu. Na križišču je stražilo kakih deset oseb. Baronica je spoznala, da je nemogoče priti v stik z zunanjim svetom. Vrnila se je v grad in poskusila telefonirati. Odgovora ni dobila, kmetje so prerezali žice. Ostane ji torej le borba. Dobro. Hotela je poklicati Gaborja, pa je prišel sam. Ni se upal pogledati gospodarici v oči, ko ji je povedal, da se vsa služinčad brani ostati še dalje v gradu. Baronici so sicer udani, toda boje se, ker jim groze kmetje s smrtjo, ee ostanejo v gradu. Baronica se odurno in zaničljivo nasmeje: »In ti, stari Gabor, ti greš tudi?« Gaborju upade ves pogum in odpor. Ali ni sklenil z Beti, da odideta? Ali naj postavita svoje življenje na kocko? To življenje, ki je bilo vedno le polno dela v službi drugih in ki naj se sedaj tako konča. Toda sedaj, sedaj si je premislil. Beti naj kar gre. on pa ostane. Malo pred drugo uro odide vsa služinčad Z gradu, 'L njimi tudi Beti. Pokleknila je, jokaje in stokaje, pred gospodarico, šestintrideset let je bila že pri baronici, poznala jo je še kot mlado deklico. Toda bojazen, nedoumna in strašna bojazen jo je silila k temu. Oditi mora. Da se ne bi sama sebi tako smilila, je vedno ponavljala: »Obvestila bom kneginjo l)erauxovo, da pride Va$i mtlonti na pomoč. Gotovo Vam pride na pomoč!« Oblile so jo solze. Baronica jo je zavrnila z ostrim, trdim glasom: »Od Derauxovih nočem pomoči, slišiš? Poskusi obvestiti o tem policijo v mestu. Mo* rajo mi pomagati, ne morejo pustiti, da me tu zakoljejo.« Ko ni hotelo biti stokanja in vzdihovanja male sključene Beti konca, jo je baronica prekinila: »Pojdi vendar, pojdi! Boljše je tako!« Da ji olajSa slovo, reče še: Pa, da mi alarmiraš oblasti, slišiš?« (Dalj* atodij MMjS anMrtrol ki kolo mm dom. obrt In mduatnl« « «Mh OP»«M»h- iilatr— pl«*«* •**•! M* • »«•■*» > MMuitfMdi« M, Josip Peteline t* tovarna tinskega kisa, d. z e. z., Ljubljana, tudi naJtlneJSl In nnJoku»neJII namislil kis 1* vinskeg« kUn* ^ UUmVX|Tf PONUDBO I -»C TehnlCno In tilffijenlCno najmoder-n«|« urejena ktoarna ▼ JuoodavlJL M. la, IL Mi rano MALI OGLASI. 7a vsako besedo #e plaiSa SO par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. Absolvent trg. šole sprejjne vsako pisarniSko delo.’ Ponudbe na upravo Usta pod *Do-bra moč«. Kupujem motorje Proda s« ceoo kompletni nemško-angle-, , aU n«™«,,- ,iki slovar in nekaj angl*- iri£”£S S.nSi!.« *»)*. - I plin, (turovo olje ali ben- ve uprava Nar. Dnevnim j cin. Prednost imajo Lancovi »Buldog«. Ponudbe je poslati z navedbo cene, starosti in tovarne na naslov; Mij« KormHž, Kio-4ter, pretinae. Kok« - Čebin W»H«v» 1/11. - »• T5UKO - PERILO sa motke, Sen* «n »trojk:«, volna v raznih barvah, ^ rce •Mm 1« prt tvrdki JOSIP PETELINC LJUBLJANA _ Na nMa h »ato, IM............H....................................... ***** Oglašuje v ,Narodnem Dnevniku441 TISKARNA bdafrtedj: ZH- - - —»—«—* -1—“ ’ ■**•*