11297 /j,
STEKU
Celje - skladišče
D-Per
545/1975
lil1!1 jan
I
COBISS a
GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 3	ROGAŠKA SLATINA januar 1975
OD GUMBOV 001400 TON
Številni gostje iz družbenopolitičnega življenja, gospodarstveniki In poslovni partnerji na slovesni otvoritvi.
Letošnji osmi januar je bil za člane TOZD Slovenska Bistrica nekaj posebnega. Slavili so praznik občine Slovenska Bistrica in predali namenu nove proizvodne prostore.
Slovesnosti so se udeležili številni gostje, najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja in gospodarstva občine Slovenska Bistrica, delovnih kolektivov, pripadnikov JLA in čanov ZZB NOV. Med gosti smo tokrat pozdravili tudi predstavnike iz pobratene občine Svetozarevo. '
V torek 7. januarja ob 9. uri je predsednik osnovne organizacije sindikata Slavko Glavnik pozdravil udeležence slovesnosti in spregovoril o pomembnosti nove delovne zmage. Med
Dipl. Inž. Vojo Djinovski, direktor OZD: Z dokončano prvo fazo rekonstrukcije TOZD v Slovenski Bistrici novim uspehom in nalogam naproti.
gosti je pozdravil direktorja OZD dipl. inž. Voja Djinovskega in strokovnjake Kovinotehne iz Celja.
»Današnja slovesnost se ujema s praznovanjem občinskega praznika in s 25. obletnico kolektiva bistriške steklarne,« je dejal tovariš Djinovski in nadaljeval: »Čeprav je minilo skoraj 25 let, se še dobro spominjam, ko simo leta 1950 razdelili opremo za izdelavo gumbov na dva dela. Eden se je ustavil tukaj, v Slovenski Bistrici, drugi pa je bil odpremljen na Kras, v Herpelje. Tako sta na Slovenskem začeli rasti dve novi steklarni.« V začetku je bilo v tem obratu 10—12 zaposlenih. Osnovna surovina so bile steklene palice, iz katerih so izdelovali gumbe.
Pomanjkanje steklenih palic je pripravilo ta mali kolektiv, da se je odločil za gradnjo peči za taljenje stekla. To je bil prvi korak na poti k večjim delovnim uspehom. Hitra rast proiz-
vodnje je narekovala tudi iskanje novih poti in boljših rešitev. Tako se je kolektiv odločil za združitev s steklarno »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini, ki je bila potem izvedena avgusta 1961. Tovarna je ostala s samostojnim obračunom in z lastnim proizvodnim načrtom, ki je bil usmerjen na proizvodnjo svetil. To je pomenilo slovo izdelavi gumbov, galanterijskih izdelkov in lestencev.
Z novo usmeritvijo se je povečala tudi proizvodnja in v zadnjih 15 letih se je povečala na 800 ton stekla, kar je devetkratno povečanje. Kolektiv se je lepo prebil tudi na t-uja tržišča, kar se kaže v podatku, da smo lani izvozili za 800.000 ameriških dolarjev. 2e pred leti so se pokazale potrebe po gradnji novih zmogljivosti, toda ovira so bili pomanjkanje denarja, težki pogoji razvoja na obstoječi lokaciji in pomanjkanje strokovnjakov.
Težave smo premagali pred približ-
Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Jovo Tišma ti Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič««, Rogaška Slatina © Naslov: Glasilo kolektiva steklarne .»Boris Kidrič« Rogaška Slatina © Telefon 063-81 020 © Telex 33560 YU © Naklada 1500 izvodov © Tiska: CGP »»Delo««. Ljubljana
vesti
V kulturnem delu programa so gostje iz Svetozareva izvedli bogat program narodnih pesmi in plesov.
VPRAŠAJTE -ODGOVARJA(MO)
no dvema letoma, ko smo se dokončno odločili za gradnjo. Pred 14 meseci smo zasadili prvo lopato in sedaj že imamo nov objekt, ki nam zagotavlja, da bomo proizvedli za 1400 ton stekla na leto.
Za to delovno zmago gre zasluga delovnemu kolektivu, ki se je v preteklih letih marsičemu odpovedal. Prav tako gre zahvala vsem izvajalcem in organizacijam, ki so z delom ali s finančno pomočjo pripomogli, da je bila pomembna rekonstrukcija opravljena v določenem roku. Največ zaslug ima Inžinering Kovinotehne iz Celja, ki je svojo nalogo opravil na splošno zadovoljstvo kolektiva. Z- velikimi uspehi so sodelovali še naslednji: Industrijski biro Ljubljana, Konstruktor TOZD »Granit« Slovenska Bistrica, Gradis Maribor, Elektro Maribor in PTT Maribor. Skupna vrednost opravljenih del znaša 1.252,184.000 starih dinarjev. Pri gradnji je sodelovala še vrsta domačih izvajalcev, s 408,500.000 starih dinarjev stroškov. Ker ni bilo vseh materialov iz domačih virov, so pri gradnji sodelovale tudi tuje firme: Nikolaus Sorg, Refracteur, Didier, Cobel-comex, Stadler s skupno vrednostjo
430.496.000	dinarjev v devizah, medtem ko so carinski stroški znašali 145,950.000 dinarjev. Za dela, ki še niso dokončana, bomo odšteli še okoli 218,400.000 starih dinarjev. Torej bodo prva in del druge faze rekonstrukcije stali
2.820.400.000	starih dinarjev. Zavarovalnica »Sava« z 250,000.000 starih dinarjev in Ljubljanska banka, podružnica Celje, z 1 milijardo dinarjev sta nam s krediti pomagali izvesti načrtovano. Obveznosti so za kolektiv precejšnje, toda z novimi proizvodnimi zmogljivostmi jih bo laže izpolnil.
Bistriški kolektiv že sedaj pogumno načrtuje drugo fazo, ki naj bi stekla 1977. in bi jo končali 1980. leta. Po drugi fazi bi se sedanji 290-članski kolektiv povečal na 500, letna proizvodnja pa na 2000 ton stekla.
številna vprašanja, ki jfh porodnice naslavljajo posameznikom, da bi zvedele, kakšne pravice jim gredo po novem zakonu, smo posredovali tovarišu Francu Komeričkemu. Prejeli smo naslednji odgovor:
V spremembi 33. člena Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in v spremembi 77. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih TOZD steklarne »Boris Kidrič« . so posebne pravice, ki gredo materam porodnicam. Le-te se
glasijo:
»Delavka porodnica ima pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 105 dni, nato lahko nadaljuje porodniški dopust še naslednjih 141 dni ali pa po preteku 105 dni začne delati po 4 ure dnevno do dvanajstih mesecev otrokove starosti.«
Torej pomeni, da porodnica lahko izrabi porodniški dopust na dva načina. Prvič: Da nepretrgoma izrabi 246 dni porodniškega dopusta. Drugič-. Da nepretrgoma izrabi 105 dni porodniškega dopusta in potem začne delati po 4 ure na dan do enega leta otrokove starosti.
Ce se porodnica odloči za prvo možnost porodniškega dopusta, mora skleniti pismeni dogovor, in to pred potekom 105 dni dopusta. Tak dogovor sklene v kadrovski službi podjetja.
Ce porodnica želi izrabiti dopust na drugi način, ni potrebna sklenitev dogovora. Po poteku 105 dni bo začela delati s skrajšanim časom po 4 ure na dan. Torej tako kot doslej.
Novi zakon je stopil v veljavo s 1.1.1975. Mnoge sprašujejo tudi o tem, kako je s tistimi, ki so nastopile porodniški dopust v letu 1974:
Z novim zakonom je natančno določeno tako:
»Porodnici, ki bo na dan 31.12.1974 izrabila porodniški dopust, ne pripadajo ugodnosti, določene z novim zakonom. Tistim porodnicam pa, ki so en dan kasneje končale porodniški dopust, oziroma 1.1.1975, gredo pravice po novem zakonu. V tem primeru morajo skleniti prej omenjeni dogovor.«
Tekst: V. Horvat Foto: P. Klečina
Se nekaj dni bodo ostali, da bi opravili vse potrebno za nemoten potek proizvodnje.
NEPOTREBNA SENCA
V sredo, 15. januarja so steklarji na IV. in delno III. peči od 9.30 uri protestno prekinili delo — Tudi naslednjega dne niso prišli na delo — Organizacija ZK in druge družbenopolitične organizacije so obsodile tak način reševanja morebitnih sporov — Raziskava vzrokov bo potekala še naprej
Med mnogimi razpravljavci na sestanku osnovne organizacije zveze komunistov TOZD Rogaška Slatina je eden dejal: »Pred približno tremi leti nas je obiskal predsednik centralnega komiteja tovariš France Popit. Izrekel je nekatere kritične pripombe glede naše notranje organiziranosti. Ob tej priložnosti sem mu rekel, da pri nas še nikoli ni prišlo do negodovanja v tako hudi obliki, kot je prekinitev dela. Z mirnim tonom mi je tovariš Popit odvrnil, da je to sicer zelo pozitivna ugotovitev, a če se še ni zgodilo, to še vedno ne pomeni, da se nekoč ne bo.«
Ni minilo veliko časa od teh besed predsednika Centralnega komiteja, in smo se že soočili s pojavom, ki ni v duhu v samoupravni socialistični družbi sprejetih načel.
Kako se je začelo?
Sreda, 15. januarja, plačilni dan kot vsakega petnajstega v mesecu. Do 9.30 ure vse običajno. Vsaj na videz. Na videz zato, ker je težko verjeti, da bi se ob uri, ko bi se moralo spet začeti delo, kar tako, brez poprejšnjega dogovora zgodilo, da bi 90 steklarjev prenehalo delati. Nekateri so kričali, da ne bodo začeli delati tako dolgo, dokler ne dobe zagotovila, da bodo imeli višje osebne dohodke. Tako so nekaj časa kazali svoje nezadovoljstvo pri peči. Kmalu zatem so šli na skupni sestanek v novo brusilnico. Sestanek je potekal v nepravem vzdušju, ker so govorili kar vsi počez. V poldrugi uri niso prišli do nobenih rešitev. Kako tudi bi?!
Kakšne so bile zahteve?
Na sestanku so nekateri zahtevali od vodja TOZD ing. Pelka, da jim mora obljubiti za 20 odstotkov višje osebne dohodke!!!
Druge njihove zahteve bi po prosti presoji lahko strnili v naslednje:
—	da se razmerja v osebnih dohodkih morajo popraviti, ker so nepravilna,
—	da so steklarji, ki delajo na pečeh, kjer izdelujejo kristalno steklo, v primerjavi z drugimi' pečmi in oddelki prizadeti,
—	da se morajo razmerja v oseb-
nih dohodkih brigadir-krogljičar popraviti v korist slednjih in
— da je treba mladim steklarjem zagotoviti napredovanje pri osebnih dohodkih.
V	sredo so se torej zmenili, da ne bodo začeli delati tako dolgo, dokler njihovim zahtevam ne, bo zadoščeno. Obljubo so držali. Tudi naslednjega dne niso začeli delati ob običajni uri. Napotili so se v zgornjo jedilnico na vnovični zmenek. Razpravljali so poldrugo uro in se nato na poziv tovariša Pelka napotili na delovna mesta.
Kje so vzroki?
V	medicini velja pravilo, da je treba najprej postaviti diagnozo in potem predpisati ustrezna zdravila. V našem primeru kaže, da je treba poiskati vzroke in nato sprejeti ustrezne sklepe, ki bodo v pomoč pri odpravljanju morebitnih pomanjkljivosti. Na zgoraj zastavljeno vprašanje bo mogoče odgovoriti šele po temeljitih analizah. Le-te pa morajo biti res temeljite. Nekateri trdijo, da je takšnemu ravnanju botroval položaj v zvezi z osebnimi dohodki, ki da so drugje boljši, kljub lažjim delovnim razmeram.
Prekinitev dela je izzvala negodovanje celotnega kolektiva, vsaj kar zadeva osebne dohodke za - mesec, ki je bil povod za nesamoupravno potezo dela steklarjev. Analiza osebnih dohodkov brigadirjev kaže:
	povpr. doh. povpr. doh
	nov.	dec.
peči I., II.,	III., IV. 4,164.16 4,260,60
peč IV.	4,489.94 4,533.60
v odstotkih	več
	7,82 °/o	6,42°'o
Ker je sistematizacija delovnih mest v brigadah podobna drugim, pomeni, da so bili tudi osebni dohodki drugih v brigadah v enakem odstotku višji.
Nesamoupravna poteza
čeprav skoraj vsako zadevo ocenjujemo subjektivno in se postavljamo na različna stališča, je nedvoumno treba zapisati tole: V naši socialistični samoupravni družbi smo oblikovali in izoblikovali naš meter. Ni razdeljen na centimetre in milimetre, je pa postal sestavni del naše vsakdanjosti. Imenovali smo ga — samoupravno sporazumevanje. Na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. To velja tudi za osebne dohodke nas vseh. če bi, kar pa seveda moramo, dohodek, o katerem pišemo, merili s tem metrom, bi kajpada vsak sa-
moupravno opredeljen član kolektiva rekel, da je skupina ravnala nesamoupravno. Dvojne morale ne more biti. Na eni strani se bojujemo za samoupravne pravice, kar je v redu in prav, na drugi pa nesamoupravno poskušamo nekaj izsiljevati. V redu in prav je le takrat, če se za samoupravne pravice bojujemo, toda ob tem jih drugim ne smemo krajšati.
Zastavlja se vprašanje, kdo je krivec ali krivci. Polovične ocene ne more biti. Na napačni tir bi zapeljali, če bi celotno krivdo, tako kot nekateri namigujejo, zvalili samo na komuniste, ki tam delajo, in vse druge. Delu krivde pa se, zlasti tisti, ki tam delajo, ne morejo izogniti.
Dobršen del krivde gre pripisati neposrednim vodjem-brigadirjem. ča smo (za kar se venomer predstavljamo) vodje v delovnih skupinah, se v nobenem primeru ne moremo nezavze-to vesti ob vseh dogodkih, ki neposredno zadevajo vse nas. Mar smo vodje le takrat, ko se potegujemo za debelejšo kuverto? Če smo danes, že jutri ne bi smeli več biti. Prozorna se zdi trditev nekaterih, da je to prišlo kar tako, spontano. Zakaj? človek bi še nekako verjel, če bi to naredili samo v enem dnevu, toda ker se je to ponovilo še naslednjega dne, o naključni prekinitvi dela ne more biti govora. Toliko manj, ker nismo zasledili, da bi si kdorkoli med tistimi, ki so prekinili delo, prizadeval, da bi organiziral vsaj kakšno skupino, ki bi bila pripravljena nadaljevati delo.
Nakopičeni problemi
Ob tem, ko potezo skupine naših sodelavcev ocenjujemo kot nesamoupravno in nesprejemljivo za naše razmere, ne moremo mimo resnice, da obstaja vrsta nakopičenih problemov, pred katerimi ne smemo mižati. Celo nasprotno. Treba je odpreti oči. Položiti karte na mizo in igrati odprto igro. Ne zaradi tega, ker bi nas v to silil nastali položaj, ampak zato, . ker je treba reševati probleme.
Pravilnik o osebnih dohodkih smo sprejeli skoraj. pred desetimi leti. Z raznimi popravki, ki jih ni spremljala poglobljena analiza, smo marsikaj izkrivili. Sedaj veljavni ceniki del niso vselej odsev dejansko vloženega živega dela, to pa povzroča hudo kri. Premalo pozornosti posvečamo stvarnemu delu. Nič nismo storili za izpopolnitev sistema nagrajevanja, ki bi nas popeljal naprej. Neupravičeno se vedemo preveč samozavestno. Neredko bežimo pred stvarnostjo, namesto da bi se spoprijeli z njo. Niso redki primeri brezskrbnega odnosa do upravičenih zahtev delavcev, čeprav smo na področju obveščanja naredili korak
naprej, le-to še ni zadovoljivo (trudimo pa se že, da bi ga spravili na želeno raven). Prevelika domačnost se je vrinila med nas in nam zaradi tega marsikaj ostaja megleno. Nezainteresirani smo za dogajanja v kolektivu in v širšem pomenu.'
Kako naprej?
Napori, da bi danes iskali ustrezno orožje za boj proti naštetim in dru-
gim slabostim, so nam prihranjeni. V preteklih nekaj letih smo ga iskali. Skupno. Našli smo ga v novi ustavi, dokumentih X. kongresa ZKJ, VII. kon. gresa ZKS, zveznih in republiških kongresih sindikata in mladine. Poti so nam znane. Vsem. Tistim, ki morda mislijo drugače, pa je treba reči in dokazati, da so pravilno izbrane. Od nas samih pa je odvisno, ali bomo hodili po pravi ali bomo zašli.
Besedičenja, ki ne bodo podkreplje-
na z dejanji, ne bodo zalegla. Otresti se bomo morali dvojnosti, kateri smo bili v dosedanji praksi neredko podvrženi. Izdelati bomo morali merila, na podlagi katerih nam ne bo težko ugotoviti, ali so naše zahteve upravičene ali imajo prizvok izsiljevanja. Receptov je dovolj. Samo upoštevati jih je treba, čim jih bomo uporabili, se bomo izognili nepotrebnim sencam. Prav gotovo.
Jovo Tišina
KORAK NAPREJ
NESPREJEMLJIVE
METODE
Osnovna organizacija zveze komunistov TOZD steklarne Rogaška Slatina je 16. in 17. januarja namenila dva sestanka trenutni problematiki v zvezi s prekinitvijo dela,' ki je bila 15. in 16. januarja.
Po zelo živahni razpravi, v katero so posegli številni člani osnovne organizacije zveze komunistov in člani občinskega komiteja, so se izoblikovali naslednji sklepi:
1.	Komunisti steklarne obsojajo protestno prekinitev dela posameznih delavcev dne 15. januarja 1975, ker v samoupravni socialistični družbi takšne metodd niso sprejemljive.
2.	Sprejet je bil predlog, naj DS TOZD steklarne na svoji izredni seji, dne 20. januarja 1975, obraonava vprašanje upravičenosti zahtevkov posameznih kategorij delavcev ter v tem smislu ukrepa.
IO osnovne organizacije sindikata oddelka peč in sekretariat mladinske organizacije TOZD morata na svojih prvih sejah obravnavati nastali položaj ter v zvezi s tem sprejeti ustrezne sklepe.
Sklepe DS, IO osnovne organizacije peč in sekretariata mladinske organizacije TOZD steklarne bomo obravnavali na skupni seji.
5. Ugotovljeno je bilo, da so komunisti steklarne premalo skrbeli za razvijanje širših samoupravnih odnosov in premalo storili za idejnopolitično vzgojo članov kolektiva. Treba je izdelati plan dela na naslednjih področjih:
—	usklajevanje osebnih dohodkov;
—	organizacija dela in interno napredovanje delavcev;
—	družbenopolitično informiranje članov kolektiva;
—	osveščanje članov kolektiva.
4.	Fizični obračuni in grožnje so v delovni organizaciji hujše kršitve delovnih dolžnosti. Osebe, ki fizično obračunavajo ali grozijo, bodo izključene iz delovnega razmerja. (Samoupravni sporazum TOZD steklarne Boris Kidrič.)
5.	V primeru ponovne prekinitve dela je treba sklicati vse samoupravne organe, družbenopolitične organizacije ter vodilno osebje podjetja, da bi skupno reševali probleme.
Na žboru delovnih ljudi obrata brusilmi-ce v Kozjem je bili narejen še en korak naprej v boljši organiziranosti. Na pobudo konference sindikata smo izvodili odbor sindikata, ki bo deloval tatoo kot drugi trije odbori.
O pomembnosti dela v sindikatu ni potrebno posebej govoriti, kajti dobro vemo, da brez sindikalne organiziranosti ne bi zmogli speljati vseh številnih nalog. ‘In vendar naj mi bo dovoljeno nekaj vrstic posvetiti sindikalnemu delu v Kozjem.
življenjski tempu je čedalje hitrejši. Od delovnega človeka zahtevamo vedno več. Tak človek, kakršnega zahteva razvoj, mora biti zdrav, vedno bolj oborožen z znanjem, mora imeti vedno boljše delovne razmere. Vse to pogojuje celoten napredek družbe in odnosov v njej.- Z drugo besedo to pomeni, da nekdo mora skrbeti za zdravje in življenjske razmere, za izobraževanje, za razvedrilo, kulturo itd.
Tu bi bilo v grobih orisih torišče dela novoizvoljenega odbora sindikata. Delo odbora bo zelo zahtevno in odgovorno.
že na ustanovnem zboru so se brusilci zelo zavzeto lotili svojih nalog. Glede na sedanji kader smo se najprej zmenili o izobraževanju. Le-to naj bi’ zajelo vse tiste, ki nimajo dokončane osemletke. Nadalje bomo pripravili predavanja o samoupravljanju in ne nazadnje bomo posvetili ustrezno skrb izpopolnjevanju v poklicu.
Brez razvedrila in rekreacijske dejavnosti bi kaj težko shajali. Zato smo se na predlog referenta za rekreacijo domemlii. da bo vsak mesec en dan posvečen tej dejavnosti vseh članov kolektiva. To naj bd bila ena med prostimi sobotami. Omislili smo si že tudi ime, ki bi bilo zelo priljubljeno, in sicer »igre brez meja«. Organizirali jih bomo
PODALJŠAN
MANDAT
Skladno s statutom organizacije združenega dela steklarne Boris Kidrič je bil razpis za prosta delovna mesta, in sicer za:
—	direktorja OZD
—	tehničnega vodjo
—	sekretarja in
—	vodja komerciale
Do določenega roka so se na razpis komisije za razpis vodilnih delovnih mest prijavili štirje kandidati, in sicer za direktorja OZD dipl. inž. Voju Djinovski, za tehničnega vodjo Joži Jankovič, za sekretarja Vlado Mrhar in za vodja komerciale Franci Jankovič.
Na predlog komisije je delavski svet OZD sprejel kandidaturo prvih treh, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, medtem ko četrti kandidat ni izpolnjeval razpisnih pogojev. Tako je delavski svet sklenil-, da ponovno razpišemo prosto delovno mesto vodje komerciale.
Trije vodilni, ki jim je delavski svet zaupal mandat za prihodnja štiri leta, so že bili na teh delovnih mestih, ka.r pomeni, da jim je bil mandat podaljšan na seji DS OZD 30. il2. 1074.	M. 8.
tako, da bo vedno kaj novega za razvedrilo in telesno kondicijo. Vmes so še delavske športne igre in razna tekmovanja notranjega značaja.
To so načrtovane dejavnosti za letos. Poleg tega lahko pričakujemo še vrsto drugih nalog, ki jih bodo pred nas postavili življenje in vedno nove potrebe.
• Novi odbor šteje 9 članov, predsedoval pa mu bo Franc Černelč, za tajnika je izvoljen Franc Fister, za člane pa. Cvetka Tiselj, Jožica Grobelšek, Zdenka Mlinar, Jože Sverko, Stanislav Resnik, Franc Jug in Milan Brilej.
JOŽE BOŽIČEK
MED UPOKOJENCI
Leopoldina Satler: »Steklar« me vrača v kolektiv.
Do Kočne ub Ložnici št. 2, kjer živi naša upokojenka Leopoldina Satler, me je vodila pot skozi prelepe kraje Haloz. Presenečenje je bilo veliko, kajti mojega obiska se ni nadejala. Ker sva bila pred leti sodelavca, je pogovor kaj hitro stekel. Najbolj me je zanimalu, kako preživlja dneve v domačem okolju. Priznati moram, da me je prijetno presenetil njen še vedno vedri in nasmejani obraz, ki ni kazal znakov utrujenosti, ampak svežino in miadostnfo razpoloženje.
Obudila je lepe spomine na svoje sodelavke in sodelavce, ki so s skupnimi prizadevanji prispevali velik delež za boljšo prihodnost kolektiva. Leopoldina mi je dejala, da so se srečevali z raznimi težavami, toda z zavzetostjo do dela in z zvrliano mero humorja so jih laže premagovali. Devet, od skupno 29 let delovne dobe, je preživela v steklarni.
Po odhodu v pokoj 1965. leta se je v skupnem gospodinjstvu s hčerko in zetom posvetila gospodinjskim opravilom. Vseh sedem otrok, kolikor jih je imela, si je ustvarilo družine. Obiski otrok in deset vnučkov poskrbijo, da je na njenem domu največkrat zelo živahno. Poleg gospodinjskih del se večkrat loti tudi težjih poljskih dol.
Zelo rada spremlja TV program in prebira časopise. Posebno se veseli vsake številke »Steklarja«, o katerem Leopoldina pravi, da ji je edina vez s kolektivom in da jo na ta način vrača v kolektiv.
Besedilo in foto: V. HORVAT

m memoriam
Stari Strašek
Čeprav smo vedeli, da je že nekaj časa bolehal, nas je hudo prizadela vest, da je Stari Strašek podlegel.
Rojen je bil pred 72 leti v Sv. Petru na Medvedovem selu, kjer je preživel najmlajša leta in končal osnovno šolo. Bil je sin delavsko-kmečke družine, saj je bil njegov oče rudar. Po uspešno končani strokovni šoli v Zagrebu, kjer se je naučil ključavničarskega poklica, je nastopil službo.
Pripadnost našemu kolektivu je izkazoval že od leta 1926, ko se je zaposlil v tedanjem rudniku. Občutil je vse grenkobe tedanjega režima in gospodarskih kriz. Da bi preskrbel kruh svoji družini, je bil prisiljen delati tudi po 12 do 14 ur na dan.
Tudi po osvoboditvi je nadaljeval delo v svojem poklicu, do. kler se ni pokazala potreba po poklicnem šoferju. Kot prvi šofer steklarne je bil znan po marljivem tehničnem vzdrževanju svojega vozila. Zato je tudi prevozil stotisoče kilometrov brez večjih popravil.
Bil je ustanovitelj društva šoferjev leta 1954, v katerem je bil vzoren in delaven član do zadnjih dni.
Posebna zahvala mu gre kot enemu od ustanoviteljev našega gasilskega društva. Kot strojnik in šofer si je prislužil številna gasilska odličja. Tudi po odhodu v pokoj 1965. leta je svoj cilj našel v delu.
Stari Strašek je sodil med tiste tihe in skromne ljudi, ki nikjer ne silijo v ospredje, a
vendar brez njih ne moremo. Z njegovo smrtjo smo izgubili še enega od graditeljev steklarne in ljudi, zaslužnih za razvoj podjetja.
Hvala ti, Stari Strašek. Ostal nam boš v nepozabnem spominu.
F. Podhraški
Alojz Kostanjevec
Desetega januarja je prenehalo biti srce nekdanjega člana našega kolektiva. Mlad kolektiv smo in nič čudnega ne bi bilo, če bi kdo zastavil vprašanje: Kdo pa je to?
Starejšim generacijam je dobro znan, saj je bil od 1950. do
1956. na čelu naše delovne organizacije, ko je opravljal direktorske posle. Mesto direktorja je prevzel v času, ko smo začeli uresničevati geslo: »Tovarne delavcem«. Bil je na čelu kolektiva, ki je uvidel, da se bo treba širiti, kar je dejansko tudi storil. Pokojni tovariš Kostanjevec je v razvoju samoupravljanja videl tisto pot, ki nam zagotavlja hitrejši razvoj in ustvarjanje boljših medsebojnih odnosov.
Kljub obilici dela. ki ga je imel kot direktor, je vedno našel čas, da je obiskal vsak kotiček kolektiva. Malokdaj ni bilo slišati zanj tako značilnih pozdravov »dobro jutro« in »kako je kaj«, namenjenih slehernemu članu. Poznali smo ga kot dokaj strogega in hkrati kot dobrega prijatelja, ki mu naslov ni zlezel v glavo. Da je res tako, so vedno znova potrjevala srečania z njim, ko ni bil več član našega kolektiva. Vedno nasmejan je zelo rad navezal pogovor z nekdanjimi sodelavci.
Zato nas je vest o nieoovi oreranl smrti, v 55. letu starosti, tembolj orizaTplq
KADROVSKE IN OSEBNE NOVICE
Sprejeti v delovno razmerje:
1.	Stjepan Krklec, KV steklobrusilec
2.	Ida Lesjak, NK delavka
3.	Antonija Cerovski, NK delavka
4.	Nada Gobec, NK delavka
5.	Irena Krašovec, NS uslužbenka
6.	Jože Čoh IV, NK delavec
7.	Blaženka Boršič, NK delavka
8.	Ivan Zagoda, KV stekloslikar
9.	Jelica Radosavljevič, NK delavka
Prenehali delovno razmerje:
1.	Ivan Završki, NK odnašalec, odpoved
2.	Branko Završki, NK delavec-odnaša-lec, odpoved
3.	Mirko Žerjav, NK odnašalec, v JLA
4.	Bojan Štih, PKV steklobrusilec, v JLA
1.	Cecilija Prah, por. Zbil. Čestitamo!
2.	Ivanka Furjan, por. Jagodič. Čestitamo!
1.	Goran Pongračič, sin Vinka
2.	Romana Zupan, hči Olge
3.	Damir Boršič, sin Mirka
4.	Boštjan Medved,, sin Ivana in Silve
5.	Luka Bercko, sin Franca in Zinke Želimo obilo zdravja!
POPRAVEK
Opravičujemo se tovarišu Alojzu Pukliču, za katerega je bilo v lanski decembrski številki našega lista napisano, da je dobil odpoved.
Pravilno se glasi: Alojz Pu-klič je zapustil TOZD bistriško Steklarno na lastno zahtevo.
ARGUSOV SPREHOD
O MATEMATIKI
Hudo je človeku, ko se vme s potepa, da bi našel primerno smučišče, kjer bi izvedel kakšno »kristianijo«, neopravljenega dela. Srečna okoliščina pa je, da sem zaradi tega ostal brez polomljenih nožnih kosti. Preglavice mi dela to, ker ni ibilo ničesar, kar bi vam s svojega sprehoda sporočil. Prestrašen sem bil zaradi tega, ker bi se mi lahko zgodilo, da bi mi tudi vi, leto dni starejši, pokazali figo. Pa ste mi ostli zvesti. Ravno toliko, da si bom prislužil še kakšno lepotično, pardon, črno piko.
Ko sem zahajal v šolske klopi, kdaj je to bilo, pa se skoraj niti ne spomnim več, smo se učili računstvo, ki bi mu vi, bolj sodobni, rekli matematika. Tega predmeta sem bil res zelo »vesel«. Škoda je le to, da nisem prišel dlje kot do poštevanke. Tam se je začelo ta hudo. Najbolj sem si zapomnil, da je 1 x 1 = 1- Naprej se je vse skompliciralo.
ODMEVI
Na članek »Zadpao pst?«, kri smo ga objavili v prejšnji številki »Steklarja«, smo prejeli pismo naslednje vsebine:
Spoštovano uredništvo!
Že uvodoma naj vam napišem, da se težko odločim za pisanje, kajti so ljudje (med katere sodiim tudi sam), ki svojih misli ne morejo prenesti na papir tako kot drugi. K pisanju tega pisma pa me je spodbudili zgoraj omenjeni članek.
Članek »Zakaj pst?« mi je dal misliti, da bi o celotni zadevi, ki jo obravnava pisec vendarle kazalo kolektivu povedati kaj več. Ne bom ponavljal tistega, kar so nekateri govorili in držali prst na ustih, češ tega ne povej nikomur. Raje bom povedal, kar sem jaz, kot predsednik delavskega sveta TOZD in delovodja v desen brusi linici st-oirM takoj, ko sem zyedel za krajo kristalnih artiklov v omenjeni vrednosti. Istega dne, 18. 11. 74, ko sem prišel na dejo, sem šel ob 6,30 skupaj z vratarjem šipcem k sekretarju, kjer je že bila vreča z/ ukradenim steklom, z namenom, da ugotovim, iz katerega oddelka je bilo steklo ukradeno. Tu mi ni bilo težko, kajti v tukajšnji bm-silnici tistih artiklov nismo delali, se pravi, da so morali biti iz delavnice, kjer se kari-ra steklo pripeljano iz Kozjega. Takoj sem opozoril, da bi bilo treba nemudoma vzeti prstne odtise z ukradenih artiklov in s šipe na oknu, skozi katero naj bi bil tat odnesel ukradeno steklo. Poleg tega sem opozoril, da je v prahu pod oknom odtis pete čevlja. Okno je bilo z notranje strani priprto z oribačem, kar pomeni, da je nekdo z notranje strani moral omenjeni oribač namestiti tako, da je priprl okno.
Dne 21. Ul. sem zbolel in žal je, ko gem bil brez moči, ker nisem vedel za nadaljnji potek dogodkov, nekdo izkoristil mojo odsotnost in zrežiral lažno inačico o človeku, ki naj bi bil kradel, šele ko sem okreval in se dne 27. 11. zglasil v podjetju, sem zvedel, da so se širile o meni govorice kot o morebitnem storilcu tega grdega dejanja. Osupnil sem. Ostal sem brez besed
Nove matematike, ki se je učijo moji vnuki, pa tudi do tam ne morem dojeti. »Vesel« sem, da je še prenovljena matematika na pohodu, če kdo misli, da ima Einstein (Ajn-štajn) prste vmes, ni na pravi poti. Ni komplicirana, je pa ZABAVNA. Pri nas se je zgodilo, da so na ček, ki se je glasil na 20 kg papirja, sramežljivo dodali dve ničli (00). Vsa zadeva je malo posrečena in ima olajševalno okoliščino. Morda so iznajditelji nove matematike mislili, da je dobro papirju, ki ga sicer lahko uporabljamo tudi v WC, dodali še oznako. Malo nerodna je zadeva, ko pride vse skupaj računovodsko na 2000. Iznajditeljem se ni treba nadejati Nobelove nagrade, ker 'je bila za tisto leto že podeljena.
Ko sem ravno pri računih, naj mimogrede povem, da predsedniku sveta za otroško varstvo, ko je sklical ustanovno sejo skupščine skupnosti otroškega varstva občine Šmarje pri Jelšah, ni bilo težko izračunati odstotek udeležbe naših delegatov, kajti bilo ni nobenega izmed naših, ki bodo
In na videz brez moči, da bi karkoli ukrenil. Po prihodu na delo sem ugotovil, da se celotna zadeva ni premaknila z mrtve točke. Tako kot ob tatvini sami sem bil tudi tokrat močno zainteresirani, da se pospeši iskanje storilca.
Poiskal sem pomoč javnega tožilstva v Celju in postaje milice v Rogaški Slatini. Tako so dne 29. Ul. med 10. in lil. uro vzeli prstne odtise s šipe na oknu, skozi katero bi naj bil šel tat. Velika škoda je, da so bili razbiti ukradeni predmeti že odvrženi na odpad, z njih bi prav tako bilo mogoče vzeti prstne odtise.
Vse, kar sem v zvezi s tem storil, sem storil z namenom, da čimprej odkrijemo tistega, ki nam krade z muko ustvarjeno imetje.
Družbenopolitične organizacije v 'pudjotju so nemudoma reagirale in zahtevale, da je treba priti čimprej do resnice. Stališča teh organizacij vsestransko pozdravljam, kajti vsebovala so sklepe, da je treba uporabiti vsa razpoložljiva sredstva in odkriti pravo resnico. V tem trenutku, prikljenjen na posteljo, ne vem, kako su uresničeni sklepi omenjenih organizacij. Vem le to, da bi morali biti v takšnih in podobnih primerih bolj gibčni in učinkoviti tisti, ki so poklicani za to. Kljub temu, da smo samoupravna družba, se bodo dogajali primeri, ki se ne skladajo z njenim redom. Zato moramo takšne preganjati z vsemi sredstvi.
V	konkretnem primeru sem' bil tisti, ki se je močno zavzemal za to. žal se je ta boj obrnil proti meni. Besed, s katerimi bi izrazil svoje ogorčenje, ne najdem.
Verujem, da bodo pristojni , organi, čeprav so pozno začeli, s svojo sposobnostjo dognali pravo resnico. Ce je kdo mislil, da me bo s klevetanjem v najgrši obliki , odvrni! od nadaljnjega dela v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, se je pošteno uštel.
Živim v družbi, kateri sem ves predan.
V	družbi, za katero se splača boriti. Nobena podtikanja me ne bodo iztirila. Celo močnejši postajam kljub temu, da sem dobil za dolgoletno predano delo nezasluženo, grenko »nagrado«. Ostal bom enako dosleden v boju proti slabostim v kakršni koli obliki.
Hvala za objavo teh vrstic in tovariški pozdrav	«MIRKO F1RER
v štiriletni mandatni dobi skrbeli za varstvo in srečen napredek mladega rodu. Saj rečem, važno je, da smo delegati. Čeprav nam bo skrb za otroško varstvo deveta briga.
Zagazil sem v matematiko in že imam skoraj ambicijo, čeprav velja spredaj napisano, da vas računsko izobražujem. Ker sta matematika in ključ, ne violinski, kar precej tesno povezana, še kakšno o ključu. Neštetokrat, sem. smo, ste, so slišali, da je obrat v Kozjem sestavni del našega kolektiva. To najbrž tudi drži. V vseh pogledih. Razen... Razen v matematiki ali ključu ki ga uporabljajo za izračun osebnih dohodkov. Nekdo, ki je vsaj po nekakšnem splošno veljavnem obračunu prepričan, da je dosegel višji OD, živi v rahli zmoti, da je tudi več prejel.
Matematika, ključi, izračuni, obračuni, protesti', čeprav imam sto oči, na srečo ninfam sto glav. Zato še samo-lep pozdrav.
vaš Argus
ZA DOBRO VOLJO
— Dobil bom bratca.
— Kako pa to veš?
— Zadnjič, ko je bila mama bolna, sem dobil sestrico, sedaj pa je bolan ata.
XXX
Janez prisopiha na pošto.
— Lepo prosim, koliko stane telegram za smrtne primere?
— Za takšne primere Je polovična cena!
— Prav, potem napišite:	Cene,
pridi, jutri koljemo prašiča.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 12
Žreb je določil, da nagrado za križanko št. 12 prejmejo:
1.	nagrada 70 din: Darja Čoh, Tržišče 20, Rog. Slatina
2.	nagrada 50 din: Rudi Jugovar, steklarna Rog. Slatina
3.	nagrada 30 din: Leonida Gobec, Rog. Slatina
Nagrajencem čestitamo!
Pravilna rešitev križanke št. 12: Slovenija, lapidarij, novo leto, D, Pi-rano, Co, no, tov, omaka, tele, marela. Antunac, Amerika, Arno, nečak, Gale, RTV, INN, Apatin, lek, obnova, teran. Ir, rola, palače, rasist, Stritar, akant, mit, sana.
t
LED JE PREBIT
SEZNANIMO SE Z...
Tokrat: Ekonomske kategorije proizvodnega procesa
Ekonomija je nauk o gospodarstvu, kategorija pa določena oblika enega ali več pojmov. S stališča politične ekonomije bi lahko opredelili pojem ekonomska kategorija kot pojem-bese-do, s katero izražamo določen ekonomski pojav. Tako poznamo ekdhomske kategorije:	proizvodnja, gospodarske
dobrine, blago, poraba, ponudba blaga, povpraševanje po blagu, reprodukcija' delovna sredstva, predmeti dela itd.
Zaradi boljšega razumevanja druž-beno-ekonomskih področij, ki jih bomo obravnavati v prihodnjih številkah »Steklarja«, je potrebno, da nekatere ekonomske kategorije spoznamo, kaj pomenijo in kakšna je njihova vsebina. Začeli bomo z najvažnejšo ekonomsko kategorijo — proizvodnjo.
Proizvodnja
Beseda proizvodnja ima lahko dva smisla: v običajnem govoru označujemo proizvodnjo s proizvedeno količino izdelkov. Na primer: Proizvodnja v Steklarni za november je znašala 700.000 kosov steklenih izdelkov. To je en vidik proizvodnje. Toda nas predvsem zanima drugi vidik, torej proizvodnja kot proces (usmerjene delovne operacije).
Proizvodnja je po eni strani tehnološki proces, po drugi pa družbenoekonomski. proces. Proizvodnja je kot tehnološki proces, v katerem sodelujejo surovine, materiali in človek, ki s pomočjo delovnih sredstev preoblikuje to materijo v potrošne dobrine
Hkrati se združuje delo, ker le-to ne poteka osamljeno (izolirano), temveč združuje večje število delovnih ljudi v skupine, brigade, TOZD.
V resnici pomeni to združevanje določene oblike gospodarjenja, zaradi česar med delavci nastajajo družbenoekonomska razmerja.
Sestavni deli vsakega proizvodnega procesa so:
1. delo 2. delovna sredstva (stroji, naprave, stavbe) in 3. predmeti dela (surovine, material, storitve).
Opredelitev človeškega dela
Poenostavljeno bi lahko rekli: Delo je usmerjena in zavestno organizirana dejavnost, ki zavezuje umske in fizične sposobnosti človeka za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb, s tem nastaja proizvodnja dobrin.
Delo je temeljni pogoj obstanka človeštva in gibalo njegovega razvoja. Delo je proces, ki nas medsebojno združuje in povezuje. Angleški .ekonomist William Petty je že v xyil. stoletju ugotovil: »Delo je oče in aktivni princip bogastva. Delo oblikuje človeka, vpliva na razvoj fizičnih in um-
skih sposobnosti človeka in zato je osnova družbenih odnosov.«
Usmerjeno in organizirano delo zahteva delite« dela. V sodobnem proizvodnem procesu je nemogoče, da bi posameznik opravljal vse vrste dela. S tem, da posameznik opravlja eno ali več vrst dela, se vključuje v družbeno delitev dela.
V družbeni delitvi dela imajo posamezne dejavnosti svoje posebne družbene funkcije. Zato je mogoče delo obravnavati iz različnih zornih kotov. Tako govorimo o:
—	proizvodnem delu, ki ga opravljamo na področju materialne ali storitvene proizvodnje,
—	neproizvodno delo, ki je zunaj gospodarstva (zdravstvo, prosveta, klu-tura, družbenopolitične organizacije.) To delo ne proizvaja, materialnih dobrin, vendar je družbeno koristno. V družbeno koristno delo štejemo proizvodno in neproizvodno delo, če ustvarja dobrine. Pod dobrine pa ne štejemo samo dobrin materialne oblike, kot so: kruh, sladkor, tekstil, televizor, avtomobil itd., temveč tudi dobrine, ki nimajo materialne oblike. Pod to vrsto dobrin štejemo, vso šolsko dejavnost, od osnovne šole do univerze, zdravstvena dejavnost (ambulante, bolnišnice, zdravilišča), gledališče, radio in televizijsko dejavnost itd.
Opredelitev delovnih sredstev
Delovna sredstva so pripomočki, ki jih človek uporablja, da bi izkoristil njihove mehanične, kemične in biološke lastnosti. Najvažnejša so:
—	zemljišče, zgradbe, stroji in energetske naprave, orodje, obratni in poslovni inventar.
Sposobnost delovnih sredstev merimo s količino in kakovostjo izdelkov v neki časovni enoti. To sposobnost imenujem zmogljivost ali kapaciteta delovnega sredstvä. Na primer: avtomatski brusilni stroj lahko izbrusi določen desen na 2000 kozarcih v 13 urah.
Opredelitev predmetov dela
Snov, na katero je usmerjeno človeško delo, predstavlja predmete dela. Med te štejemo:
— Osnovni material (npr-.: kremenčev pesek, soda, svinčeni mini j)
— Pomožni proizvodni material (brusni kamni, embalažni material, mazut, plin butan itd).	.
O družbenem proizvodu, narodnem dohodku, družbeni reprodukciji bomo spregovorili v prihodnji številki.
Kar precej, časa je minilo od takrat, ko smo načrtovali povezavo med. osnovno šolo in nami. Želeli smo, da se nam oglasijo najmlajši, čeprav so mladi, vemo, da se ukvarjajo z razr nimi dejavnostmi na šoli.
Tudi z izvenšolskimi dejavnostmi. Želeli smo, da bi del tistega, s čimer se ukvarjajo, predstavili tudi nam. Zdaj je led prebit.
Prebili so ga Zdenka Krofi, Robi Komerički in Sanja Teskera. Upamo, da ne bo ostalo pri tem in da se nam bodo oglasili tudi drugi.
PRIJETEN OBISK
Nekaj dni pred novim letom sem izvedela, da je prišel v naš kraj, Rogaško Slatino, tov. Edvard Kardelj s soprogo.
Bila sem zelo presenečena, ko nam je tov. ravnateljica povedala, da ga bomo smeli obiskati. Kot aktivna članica pionirske organizacije sem bila izbrana za ta obisk. Z nami je šla tov. ravnateljica, tov. predsednica sveta šole in dva pionirja tabornika.
Tov. Kardelj in njegova soproga sta nas prisrčno sprejela. Pogovarjali smo se o pouku nove matematike, o naši pionirski organizaciji, o prostovoljnih dejavnostih na šoli, o delovnih akcijah in podobno. Taborniki so mu podarili album, s slikami taborjenja ob morju, pionirska organizacija pa je tov. Kardeljevi izročila šopek in izdelek likovnega krožka.
Ob koncu smo mu zaželeli skorajšnje okrevanje in dobro počutje v našem kraju. Seveda pa smo obema iz srca zaželeli srečno in uspehov polno leto 1975.
Sanja Teskera osnovna šola Boris Kidrič Rogaška Slatina
PRVI DAN SVOBODE
Moj očka mi je pripovedoval:
Prvi dan svobode je bil devetega maja 1945.	,
Tega dne so partizani prišli iz gozdov v mesta in vasi. Ljudje so jih navdušeno pozdravljali, saj so bili naši osvoboditelji. Tudi otroci so veselo skakali ^okrog njih, nekateri so jih videli prvič.
Povsod je vladalo praznično razpoloženje. Hiše so bile okrašene s cvetjem, v vetru so plapolale zastave s petokrako zvezdo. Daleč naokoli se je razlegala naša slovenska in partizanska pesem ob zvoku harmonik.
Le nekatere žene, oblečene v črno, so bile žalostne. To so bile matere in žene padlih partizanov. Hodile so tiho, a ponosno, saj so vedele, zakaj 1 so žrtvovale svoje sinove in može — za svobodo naše lepe domovine.
Rogaška Slatina, 13.‘januarja 1974
Ilobi Komerički in Zdenka Krofi
4.	c razred
UDELEŽENCI GOVORIJO
V prejšnji številki »Steklarja« smo napovedali pogovor na temo »Obveščanje v luči določil«, že ,v uvodu smo napisali, da vas takšna tema utegne zanimati. In res, nismo se zmotili v näsih predvidevanjih.
Udeležencev je bilo več ko 40, kar pomeni, da so bila celo presežena naša pričakovanja. Da ne bi ponavljali tistega, kar je bilo že zapisano in kar smo neštetokrat slišali, smo prepustili besedo nekaterim udeležencem pogovora.
Valent Klasič, kvalificiran steklopihalec
VALENTIN KLASIČ — kvalificiran steklopihalec:
»če hočem biti povsem iskren, moram reči, da me' spričo napornega dela in obveznosti do otrok marsikateri pogovor in nezanimivi sestanki precej utrujajo. Tudi spanec se me poloti.
RaiZgovor, ki smo ga imeli v sredo, 8. januarja, pa ne sodi v kategorijo utrudljivih. Kljub temu, da smo sedeli več ko tri ure in pol, sem povsem zadovoljen odšel z našega pogovora. Prišel sem do spoznanja, da naše notranje obveščanje lahko uredimo tako, da za nas zaposlene ne bo več skrivnosti v poslovanju in notranjih odnosih.«
če bi odločal o uvedbi sistema popolnega obveščanja, kako bi utemeljil svoj predlog?
»V neposredni bližini, kjer delam, že dlje časa obstaja želja, da hi zvedeli čimveč o kolektivu kot celoti in posameznih delih. Nekaj od tega nam prinaša STEKLAR, toda potrebujemo še več. To več nam lahko dajo bolj pogosti sestanki v manjših skupinah, pisana beseda na oglasni deski, dbčas-ni bilten in vsekakor bolj popoln STEKLAR. Dinarjev, ki bi jih v ta namen dali, nam ne bi smelo biti žal.«
Biserka Završki, laborantka
BISERKA ZAVRSKI — laborantka:
»Prvič sem bila na takšnem pogovoru, ki smo ga imeli s tovrišem Reboljem. Zame osebno je bilo to zelo zanimivo. Po izrazih na licih drugih udeležencev lahko prav tako sklepam, da so tudi oni odšJi s prepričanjem, da res potrebuejmo bodj poglobljeno obveščanje.
Vsakomur, ki je bil navzoč, so nazorno prikazane posamezne reči, kakršne naj bi bile. Po moji sodbi je bito na pogovoru premalo mladih, ki bi morali biti najštevilnejši. Zakaj? Zato, ker prav mi potrebujemo veliko pojasnil v zvezi z nekaterimi zadevami, kajti starejši imajo več izkušenj, toda tudi zanje bi bito zelo koristno, če bi bito več podobnih pogovorov. Najboljši dokaz, da je pogovor v celoti uspel, je ta, da smo tudi potem še razmišljali o temi, ki smo jo načeli. Lahko bi rekli, da bi kazalo organizirati še več predavanj. Vsi smo odnesli lepe vtise in neskrite želje, da postanemo eden med kolektivi, v katerem bcmo vsi obveščeni o pomembnejših rečeh. V tem smislu sem tudi razumela naš pogovor.«
Anton Jošt, steklobrusilec, predsednik mladine
ANTON JOŠT — steklobrusilec, predsednik mladine:
Kaj ti pomeni pogovor z dne 8. januarja?
»Menim, da je bil izredno koristen. Razodel mi je nova obzorja na področju obveščanja nasploh. Naš STEKLAR je na pravi poti in s spremenjeno vsebino, na boljše' seveda, da postane tisti člen v verigi, katerega bcmo v prihodnosti težko pogrešali. Poleg STEKLARJA bi neogibno potrebovali še kakšen bilten, kajti naše glasilo je mesečnik, ki vsega ne more zajeti.«
Oblikovanje in vsebinska zasnova glasila je povsem naša zadeva. Cernu bi kazalo posvetiti večjo pozornost?
»V pogovoru s tovarišem Reboljem smo pravzaprav zvedeli, kako z informacijo priti do delavnega človeka. Veliko je stvari, ki jih lahko zelo koristno uporabimo. Pred kratkim smo imeli na primer številne samoupravne sporazume, ki pa so zaradi dol-goveznosti marsikomu nezanimivi. Kakšen povzetek iz teh samoupravnih sporazumov bi nam prav prišel in bi gotovo sprejeli takšno informacijo z velikim veseljem.
Ali je še kaj takšnega, kar bi morali dodati v STEKLARJU?
»Močno pogrešam vesti s sestankov organizacije zveze komunistov, ki je gonilna sila v naši družbi. Menim, da je prav, da damo delu in problemom v ZK ustreznejši poudarek, kajti so še ljudje, ki niso dojeli, da so komunisti tisti, kii se zavzemajo za reševanje raznih problemov v dobro družbe.«
SKLEPI Z Vlil. REDNE SEJE KONFERENCE SINDIKATA Z DNE 6.1.1975
1.	Struktura članstva KS ostane ista oziroma se zamenjajo samo tisti člani, ki so odšli ali nimajo več in-reresä sodelovati. Dodatno se zaradi boljšega obvešanja izvolijo poverjeniki v posameznih oddelkih.
2.	Ugotovljeno je bilo, da je ostalo iz minulega obdobja več sklepov KS nerešenih ali nepopolno rešenih. Sprejet je bil sklep, da je treba v. prihodnje uresničevanje le-teh nadzorovati in v primeru kakega oviranja poklicati pristojne na odgovornost..
3.	V prihodnje je treba vsak samoupravni sporazum interesnih skupnosti pravočasno dostaviti KS in vsem družbenopolitičnim organizacijam, da ga bodo lahko obravnavale pred zbori.
4.	KS je seznanjena z rezultati posvetovanja- komisije za družb, sporazum kemične industrije Slovenije. Sprejet je sklep, da ne odstopimo od dogovora v zvezi indeksne grupacije. Ta sklep je bil posredovan komisiji v Hrastnik, ki je zasedala, dne 7. 1. 1975.
5.	Glede na številčno stanje (80) zaposlenih v obratu Kozje je bil sprejet sklep, da izvolijo izvršni odbor, ki bo deloval povezano s KS matičnega podjetja. Za ureditev tega se „ustanovnega sestanka udeležita tov. Jože Halužan in Andrej Zupan.
6.	Da bi izboljšali gospodarjenje v TOZD Rogaška Slatina, je sprejet sklep, da vse "stroški v zvezi z udeležbo zaposlenih na raznih sejah skupnosti, ki niso v zvezi TOZD, refondirajo skupnosti, ki sejo skličejo.
7.	Sprejet je sklep, da se občni zbor sindikata izvede po delegatskem sistemu, približno 15 odstotkov udeležencev, in sicer dne 26.1.1975 ob 9. uri v zgornji jedilnici DR.
8.	Ob poplavah je treba organizirati prevoz delavcev na delo, in sicer se naroči prevoz pri tov. Trunerju; stroški bodo poravnani po predložitvi računa.
9.	Naroči in plača se časopis »Delavska enotnost« za vse člane KS.
SI