157
Politične stvari.
Vladni predlog o Galiciji.
Največa nesreča v Avstriji je ta, da se je pozabilo, kako je sčasoma postala Avstrija, in da zdaj kopica nemških , zlasti nemsko-pemskih širokoustnikov misli, da, kakor je pred letom 1848. absolutizem iz Dunaja vladal vse dežele (provincije) avstrijske, zdaj ima cislajtanski centralizem vladati vse dežele.
To je velika zmota, to je ona velika krivica, ktera zatajuje zgodovino avstrijskih dežel, pragmatično sankcijo, diplomo oktoberskov In ker judom na Dunaji in Nemcem na Pemskem in Stajarskem se še Schmerlingov patent napačen zdi zato, ker deželnim zborom daje pravico, poslance voliti v državni zbor, zato dela ona klika na to, da bi se vpeljale direktne volitve, to je, da bi se deželnim zborom vzela pravica volitve poslancev, in da bi državni zbor bil skupščina, ki ne pozna deželnih zastopnikov, ampak vidi le poslance, ki zastopajo sami sebe.
Da pa se ne zatajuje še dalje zgodovina avstrijskih dežel, pragmatična sankcija in nepreklicljiva ok-toberska diploma, treba je, da zdaj — in že bode kmalu bila ura dvanajst! — vsi poslanci poštenega avstrijskega srca direktnim volitvam nasproti odločno zahtevajo avtonomijo (samoupravo) dežel, to je, da se z adreso obrnejo do Njegovega Veličanstva in opiraje se na zgodovino avstrijsko ga prosijo, da z deželnimi zbori poravna, kar so zgrešili državni zbori vseh let, ki so dosti očitno pokazali, da ne morejo prinesti miru in sprave med mnogonarodne dele države naše. Dogodbe od leta 1848. do danes pričajo to! Rekli smo, da ne morejo prinesti miru in sprave, kajti avstrijske dežele in narodi so različni, imajo lastne navade in potrebe, se ne dajo po enem kopitu vladati, in cel6 po tistem kopitu ne, ki ga oni rod zapovedovati hoče, ki „Mesija še dandanes pričakuj e".
Kako da po vsem tem Galicija pride do izjeme od vseh druzih dežel, to je zastavica, ki je nihče uganiti ne more, ki pozna zgodovino, kako je Galicija prišla k Avstriji. Ali je bilo prav ali ne, da so Poljsko kraljestvo razdelili na 3 kose, in je Rus vzel en kos, Prus en kos in Avstrija en kos, v to se ne spuščamo s pričujočim prevdarjanjem.   S silo orožja je prišla Ga-
licija k Avstriji in po pravilih ljudskega prava je morala se podvreči tisti politični vredbi, ki jo je ukazal novi vladar. Ko ste nemška in ogerska dežela po smrti skupnega kralja Ludovika prostovoljno prišli pod habsburško dinastijo, jima je moral Ferdinand I. priseči na njune ustave, ki se morejo predrugačiti le s pritrjenjem njunih postavnih zastopnikov, to je, njunih deželnih zborov. V Galiciji toni mogoče, in že zato ne, ker ta dežela, sama po sebi en kos veče države , nima deželnih zastopnikov v smislu pemske in ogerske dežele. Pemska dežela ima pravico zahtevati svoje pravo, Galicija more prositi le koncesij; pemska noče od dunajskega zbora nič, ker jej nič darovati ne more, gališka pa se zmirom suče okoli dunajskega zbora, nadjaje se, da jej Nemci „milostljivo" darujejo posebne pravice in da potem oni v zvezi z Nemci postave diktirajo vsem drugim deželam, razen Ogerske, ki se je izpulila iz oblasti nemške, čeravno jo je dolgo Schmerlingova vlada trdo priklenjeno držala.
Mi Galiciji privoščimo obširno avtonomijo, in sicer tisto avtonomijo, kakor vsem drugim deželam v habsburški monarhiji, al protestovati moramo zoper to, da se Galiciji le za drobtino več da kakor vsaki drugi deželi. Zato morajo naši poslanci odločno zoper gališke privilegije se vstopiti, kajti čas privilegij je pri kraji, kar denarni in krvini davek vse dežele enako odrajtujejo. — Zakaj neki pa so dosihmal Nemci toliko srca imeli za Poljake, da jim je štajarski Rechbauer že davno hotel posebno pogačo peči? Vzrok te srčne ljubezni v6 ves svčt: Poljaki se ne vedejo za Slovane; oni so le Poljaci in druzega ne, in kakor Nemci hočejo gospodovati drugim narodom , tako Poljaci v lastni deželi gospodujejo Rusinom. V vse to so tako zagrizeni, da tudi pravični dr. Smolka ne more predreti s poštenimi svojimi namerami.