112. številka. Ljubljana, sredo 19. maja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejenian za avstro-operske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. ** četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doui /.a celo leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. «30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr- za cotrt leta. — Za tnjo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih 'sob h in a* dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po posti prejenian za četrt leta 3 #old. _ Za oznanila so plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št, o ..gledališka stolba". Opravniš t \ o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Državni jezik v Avstriji. i. Stara podedovana šega ali bolje rečeno nekaka v našo naravo zlita „čednost" ponižnosti, hlapčestva nam do novejše dobe nij pripustila niti sodbe v našem položaji, tem menj najmanjši dvom o pravičnosti, kompetentnosti vsega, kar je prišlo od zgoraj od našega srečnejšega Nemca, oziroma od onih, ki so čuvali nad osodo mnogojezičnih narodov Avstrije. Trpeli so naši, tožili morda le skrivaj odkritosrčnemu prijatelju ali molčali — zavezani 'so nam bili s kazenskimi paragrafi jeziki. Napočil je znameniti čas ustavnega življenja in čuli smo prekrasne besede: „Vsi ste jednaki vsi brez izjeme svobodni narodi Avstrije; vaš jezik je enakopraven, vaše narodne svetinje so čuvane s postavo1'. Stoprav zdaj smo se upali ozreti okrog sebe, pogledati v dejanje in nehanje svojih sosedov in prepričali smo se zalibog, da smo še ubožnejši, kot smo si dozdevali poprej, da se nam nij boriti samo za to, česar uživajo uže davnaj drugi, temveč da si moramo prisvojiti stoprav njihov jezik, ki naj nam odklepa zaklade zaželene omike in socijalnega napredka. In ti naši srečni sosedje so Nemci, osre-Čevalen jezik slavne, mnogojezične Avstidje je, biti mora nemški, mi revni, zaničevani sode-želani slovanski, mehek lipov les, — Slovani. Oglejmo si nekoliko natančneje ta zveličavni jezik nemški. Poslednje nas ne teži preveč, poznamo ga uže iz svojih najprvih mladostnih let, kjer nam je grenil na šolskih klopeh veselje do uka, katerega jedra nijsmo umeli, in le naša slovanska potrpljivost, naše vztrajanje nam je odprlo občnej vedi na kvar polagoma zaklade nauka. Naši dedje so imenovali sosede, katerih nijso umeli r Nemec". In še dandenes so go spodarji v našej hiši „nemi", mi posestniki rojeni na lastnih tleh se moramo učiti govora svojih gostov, naš lastni nema še veljave v javnosti. Ako je uže v naravi utemeljeno, kakor trdijo naši nasprotniki, da mora gospodovati le en jezik raznim narodom, kako da baš v tolikojezičnej Avstriji to cestno ulogo igra nemštvo? Ker smo omenili, da poznamo „po sili" jezik svojih sosedov, smemo si upati tudi nekaj opazek prvič oziroma njegove notranje popolnosti in blagoglasja, drugič pravice kot splošni državni jezik v Avstriji, in po s led kot neizogibni pomoček splošnej našej omiki in blagostanu. Kadar se govori o klasičnosti kake stvari, kar naj nam kaže nnš državni jezik, umemo v njej popolnost, dovršenost, na katerej ne maje vsak bolji mojster, hoteč preobraziti to in ono, ki se sploh zbog svoje avtoritete ne spreminja v teku let. Ali ima nemški naš državni jezik te potrebne lastnosti? Sam nemški navedi mojster in velikan Goethe ga zove neokornega, trdega, ki ovira jako izraženje najvišjih inislij in čutil v enako dovršenej obliki ter zavida romanske narode zaradi njihove govorne sladkobe in blagoglasja. Francoz, ki gotovo ume, kaj je eleganca v vsacem obziru in kateremu se sploh ne more oporekati duševna revščina in slab okus, zove nemški jezik direktno i „Langue im-possible". Puščoba in suhoparnost nemškega jezika je dokazana stvar, ki posebno poeziji stavi ozke meje. V čast Nemcev moramo zopet trditi, da je nemško leposlovje borilo ves čas težek boj za svoje vence, in da bi bili nemški slavni možje na podlagi lepše donečega jezika svoje občudovanje lažje v večjej meri pridobili. Čujmo kaj celo Ileine, ljubljenec nemškega naroda, se svojim ostrim sarkazmom o nemščini piše: „Sollen \vir uns darauf etwas zu Gute thun, dass so viel auf deutsch kommandirt wird u. dass die deutsche Sprache vielen an-dern Volkern heimiseh gc\vordenV Oder wird uns so viel befohlen, oder der Gehorsam am besten nur die deutsche Sprache verstehtV" Da nemščina povrh svoje okornosti tudi jezikoslovno dovršena nij, nam nij teško dokazati. Poglejmo le kako se največji nemški učenjaki in državniki še zdaj zastonj trudijo očistiti svoj jezik francoskih, italijanskih in raznih druzih tujih izrazov, katerih v njem kar mrgoli, ki preprezajo njihove najlepše umotvore kakor plevel polje lenega kmetovalca. Kje imajo li Nemci svojo dovršeno terminologijo V Akoravno naš jezik vedno z bc-raštvom pitajo, nijso na tem polji mnogo boljši od nas Slovencev. Stoprav y novejšem času se trudijo zakriti to svojo revo in cele fabrike se vstanov-Ijajo za kovanje terminologije in sicer tako originalne, da se človek v resnici izvrstno zabava s tacimi produkti. Pisma iz Italije. XII. Gospa! Kakor se Italija imenuje vrt f-\ rope, tako Se imenuje Lombardija vrt Ita lije. Sredi tega vrta pa stoji Milan — Milano le grande, kakor ga imenujejo Italijani — Mecliolanum nekdanjih Rimljanov. Milan ima lepo zgodovino in ko bi hotel natančen biti, moral bi Vam iz iste vsaj glavne dobe popisati. Toda to bi absorbilo veliko časa in pokvarilo tudi veliko — papirja. Omejim se torej le na to, da Vas opozorim, da je mesto Milan uže takrat, ko je bilo pod rimskim gospodstvom, vsled svoje ugodne lege jako procvetalo, tako, da se je nekaj časa samemu Kimu vzpored staviti moglo; da je pozneje v&žno bilo vsled tega, ker je sv. Ambrož — ustanovitelj najstareje milanske cerkve — nekoliko časa vedel ohraniti se nasproti rimskim papežem popolnem samostojnega, dokler se nij bil istim podvrgel, spoznavši, da bi sicer nastala secesija, katera bi stvari le škodovala in ko-nečno, da ga je bil nemški cesar Miroslav Rudečebradec (Uarbarossa) v dvanajstem sto letji popolnem razdjal. Ali kakor človeku nij mogoče živeti brez srca, isto tako Lombardiji nij bilo mogočo obstati brez Milana, vsled česar so se zvezala večja mesta Ureseia, Rergamo, Mantova in Verona v ta namen, da se zopet sezida Milan. In enako Feniksu vzdignilo se je mesto iz pepela — pač ne tako veliko in tako lepo ko nekdaj, a vendar imejoč vse pogoje za daljši razvitek v sebi. Ko se je bil po celej Italiji bojeval z besedo, peresom in mečem ljuti boj mej Gbibe-lini in (luelti, udeleževalo se je tudi mesto jako odlično istega, stoječ na čelu Guelfov in boji so polegli še le, ko se je Ghibelineu Matteo degli Visconti dal oklicati za glavarja naroda. Sicer so se tiuelli še vedno prizadevali veljavo in moč Ghibelinom odvzeti; a ob konsolidiranih razmerah, katere je Matteo de Visconti vedel upeljati, razbila so se vsa njihova prizadevanja in rodovina Viscontijev ostala je vladarica Milana in Lombardije, dokler nij popolnem izumrla. Tedaj jo je nasledovala rodovina Sforza. Pozneje je Milan z Lombardijo vred pripadel Španiji in naposled Avstriji, katera je zanj proti Francozom in Italijanom mnogo ljutih bojev bojevati morala; a ga naposled leta 1859 vendar primorana bila odstopiti italijanskemu kraljestvu, tako da je sedaj Milan jeden najdragocenejših biserov v italijanskej kroni. Rekel sem uže v začetku pisma, da leži Milan sredi italijanskega vrta. To samo po sebi uže pojasnuje, zakaj so različni narodi in različne vlade toliko si prizadevale polastiti se Milana; kajti vedele so dobro, da pridobivši glavno mesto, tudi vsa ostala rodovitna Lombardija pade v njihovo last. Da, lepa in rodovitna je Lombardija in po vsej pravici so jo krstili vrtom Italije. Od severa obdajajo jo visoke planine, izmej kate- Največji junak na tem polji je znani generalni poštni ravnatelj Štefan, kateri ima pa večjo srečo s terorizmom pri poštnih postavah, ki celo pisma v poznanskem okraju s poljskimi adresami kot „unbestellbar* sprejemati ne puste, kakor v svojej smešnej terrninologičnej kovačnici. In ali ima nemški klasični jezik vsaj do vršeno, dognano ortografijo? Komu so neznani baš v poslednjem časi viharni boji zarad tega ministra Puttkamerja z vsemogočnim Bizmar-kom? Niti dva učena profesorja, toliko manj srednji stan piše svoj jezik po kacem trdnem sistemu, vse vprek, vse po osobnih nazorih, pravi babilon. Celo za izraz, besedo, katero rabi najrevnejši prosjak neštevilnokrat v enem dnevi, naš ljubi vsakdanji kruh ne ve Nemec pisati dosledno v svojem klasičnem ponosu. Nekdanji naš učitelj nam je tolmačil to postavo tako, da se trd plesnjev kruh piše s trdim končnikom, bel, novopečen pa z mehkim ; on sam pa ga je pisal vedno s trdim konzo nantom, Bog mu grehe odpusti, kako bi ne, 8«j je v resnici jel trd silo trd kruhek s poduče vanjem še trji nemščine za naše mehke, vsakej trdobi nasprotujoče glave. In če abstrahiramo posled jezikovo ne okornost in pogledamo na nemško literaturo, v resnici velikansko, pred katero radi snamemo pokrivalo, se baš zaradi tega čudimo, da takovi duhovi, ki so napisali toliko nakopičenih umotvorov, nijso bolj olikah, opilili in dovršili svojega jezika v njegovih trdih formah. V teh vrsticah nij smo hoteli polemizirati proti nemškemu jeziku, sploh kot nemškemu, mi ga spoštujemo in se ga učimo radi zavoljo njegove velikanske literature, mi smo opozorili le na njegove velike pomanjkljivosti kot opevani klasični, jedino zveličavni, in ker nam baš Nemci ostentativno hudobno ri-sajo naš doneč, od leta do leta vedno čisteji slovenski jezik Prihodnjič kaj več o nemškem jeziku v Avstriji sploh. L—s. Politični razgled. V Ljubljani 18. maja. Časopis „Osten" poroča, da je minister Taaflc 14. t. m. v posebnej avdijenci cesarju poročil o položenji stvarij v državi, in odlični poslanci, ki so bili po tej avdijenci pri Taaffeji, dobili so prepričanje, da Taaffe bolj trdno stoji kakor kedaj, a tudi avtonomistična večina je vsled dogodkov zadnjih dnij bolj nego kedaj združena. Ogerskemu organu „Pester LIoydu" pak se z Dunaja pile o tem: da bode zdaj po od-loženji državnega zbora cel kabinet dal ostavko in da se nič ne dvomi, da bode zopet Taaffe nalog dobil sestaviti novo ministerstvo. Stremavr, Horst in Kriegsau da ne bodo več ministri. V Pra>>fl je nek univerzni profesor, pri vandran Nemec iz Prusije, po imenu Klebs, zabavljal v javnem društvu na Čehe in tako (dasi tujec in kruhoborec v na^ej državi) iz-pozival narodni čut češke mladine. Češki študentje so šli in so mu okna pobili in en „pe-reat tujec Prus Klebs" zaklicali. — Zdaj je pa po nemško judovskih novinah tako vpitje, kakor bi bila uže cela Češka v revoluciji. V Pečuhu na Ogrcrftlicm je dne 13. t. m. baron Sennyey govoril pred svojimi volilci kandidatni govor. Dejal je: „Svojej poslanskej dolžnosti mislim da bodem zado-volil, ako iščem v svojem delovanji samo tega, kar je dobro in resnično, da to podpiram in sprejmem, in naj pride od koder hoče, da pa obsojam z vso močjo ono, kar je malovredno in neresnično, ako bi s tem tudi nasproti delal vladi in tedanjemu mišljenju. Še denes sodim, da se mora povsod zboljšati naše upravno stanje, reformovati se morata obe zbornici zbora in gospodarstvo se mora urediti, da ščedimo in trezno hodimo za svojim ciljem, da se skrbno voli sredstev, ki bodo v razmeri z našimi oskromnimi močmi. A pred vsem sem prepričan, da je glavna naloga povzdigniti narodno blagostanje in državno, da se izogne prevelikih bremen, ki se nalagajo državljanom in da se odpravi fiskalna brezozirnost. Od onega Časa, ko sem prvikrat izjavil to svoje mnenje, so se sicer javne razmere veliko predrugačile in postale težavniše. Mnogo se je zakasnilo, veliko se nesrečno rešilo in zgodili so se dogodjaji, katerih denes ne smemo tajiti Javno blagostanje je zbog neugodnih razmer močno propalo, dolgovi so narasli in greh bilo bi, da bi denes obljubljal lehkega in brzega zboljšanja." V u itn J«' «lržtiv<». Iz PctcrburffA se javlja dne 15. t. m.: Novoimenovani načelnik za novinarstvo in tisk v Rusiji Abaza je dejal ob svojem slovesu iz Rjezana: „V svojem novem uradu se bodem trudil zmirom, da bodo časopisi zmirom imeli priliko svobodno govoriti o državnih potrebah, razvijati, kaj državi koristi, kaj škoduje, da se t i s ka na beseda oživi in razvije, da bodo Časopisi in literatura jemali gradivo iz ruskega življenja in da bode znanost svobodno oznanjevala svoje resnice, to je program, po katerem se mi je ravnati v mojem novem položenji." rib ponosno k nebu kipe Monte Castallo, Domo d1 Ossola, Monte Bernina, Monte Oro, Monte Cadelle, Monte Gleno, Monte Adamello in še mnogo druzih planinskih velikanov, katere večji del leta pokriva sneg in led; ob znožji teh gora pa se raztezajo jezera: Maggiore, di Lu-gano, di Como, d' Iseo in di Garda, katerih ažurno modre vode, divno krasna, vse mogoče oblike kažoča obrežja, ter ob istih gospodstvu-joča vegetacija .na človeka tako rekoč oma-mujoče upliva. Vsaj kdo bi pa tudi pričakoval, da bode našel na vznožji tako visocih, s snegom pokritih gora oljke in pomeranče, ciprese in palme, kakture in agave in kurje še druzih „jutrovih" rastlin! Od imenovanih jezerov proti jugu pa se zičenja razprostirati nepregledna ravnina, sredi katere stoji Milan. Po tej ravnini teko reke AKOgna, Ticino, Ohona, Lembro, Adda, Serio, Oglin, Melca in Mincio, katerim nikedar ne zmanjka vode, ker jo zajemajo iz jezer prej imenovanih. Uže te reke prinašajo poljem, mej njimi se razprostirajočim, precej vlažnosti; a pridnost in marljivost Lombardcev vedela se je še bolje okoristiti z njimi. Od ene do druge po dolgem in počez napravili so v teku časa kanale, po katerih jim je mogoče o suši — katera je skoro vsako leto, ker od maja do oktobra v Lombardiji le redkokdaj dežuje — napeljati vode na vsak travnik, na vsako njivo. Od tod taka rodovitnost zemlje, katera v Lom bardiji povsod rodi gotovo toliko, ko na priliko njive okolo Ljubljane, katere naši Krakovci in Trnovci s tolikim trudom obdelujejo. Da bi videl kak Krakovec lepa tukajšnja polja, gotovo bi sam pri sebi vzdihnil: „ah, to bi bilo salate, in grošev, grošev!" Glede* na različnost terena so tudi pridelki Lombardije jako različni. Mej tem, ko se namreč planinci in najbližnejši njihovi sosedje v ravnini pečajo največ z živinorejo in pripravljanjem okusnega sira: gorgonzola, stracchino in parmezano — katerega poslednjega utegnete tudi Vi poznati, gospa — po- Na ■talljanftkem so se binkoštne praznike vršile volitve. Telegram iz Rima javlja resultat tako-le dne 17. maja: Do 31/« ure popoludne je bilo znanih 277 volitev. Voljenih je 128 ministerskih privrženikov, 103 konstitucijonalci, 46 disidentov; 123 novih volitev je treba, mej temi jih pade 56 na mi-nisterijalce, 49 na konstitucijonalce in 18 na disidente. Zanimivo je, kako sodijo ang-lc&kl časopisi o Gladstone-jevem pismu. „Spectator" pravi, da je Avstrija hotela nadaljevati osvoje-valno politiko na Balkanu, katero je pa opustila zato, ker je prišel Gladstone na krmilo. Vendar obžaluje ta list Glad-stone-jevo pismo, ker ono Žali navideznost, kar veliko velja na Angleškem. „Economist" meni, da je Gladstona takozvano „ponižanje" nevažno, važnejša da je izjava Karolyijeva, ki je oporekal ono politiko avstrijsko, katera se je tej državi pripisovala do objavljenja Gladstone-jevega pisma. Čisto napačno je, pravi navedeni list, ako se kaže, da zdanja angleška vlada ponavlja Reaconsfieldovo politiko. Ta je pospeševala razširjenje Avstrije na Balkanu, ker nij verjela, da bi se mogla tam napraviti kaka federacija narodov. Zdanja vlada meni, da se to lehko zgodi. Druga razlika je pa v tem, da obe vladi drugačno sodita o važnosti izvršenega in še ne-izvršenega dela berlinskega dogovora. Beacons-field je bil zadovoljen s tem, kar se je bilo uže zgodilo, njega je zanimalo samo to, da so se Rusi vrnili domov, da se je ločila Vshodnja Rumelija od Bolgarije in da je Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino, on se nij brigal za grške meje niti za armenijsko vlado in re-organizovanje druzih evropskih provincij sultanovih. To pa je program zdanje vlade, ki se vrlo razlikuje od onega prejšnje vlade. Domače stvari. — (Ljubljanski župan in c. kr. deželni predsednik.) Z velikim veseljem moremo denes konstatirati, da je menda enkrat konec policajnih šikan, katere so imela ljubljanska narodna društva zadnjih 12 let od „liberalnih" ljubljanskih županov prestajati v njih lastnosti kot izvoljencev nemške stranke zlasti pa „Sokol," kateri se „in corpore" v mestu niti geniti nij smel. Po doslednosti s tem šikaniziranjem, izvirajočim od nemškutar-ske stranke, je bil „liberalni" gospod župan Laschan, kakor smo zadnjič poročali, tudi ta teden prepovedal, da gosti „Sokola", hrvatski pevci iz Karlovca, ki v Ljubljano pridejo, ne smejo z zastavo v mesto iti in od izleta na Iložnik nazaj ne ođ godbe spremljani biti. Zoper to je odbor „Sokola" na deželno vlado rekuriral in deželni predsednik je rekurs res- prijeli so se prebivalci planjave razen pridelovanja riža, s čemer se pečajo uže od nekedaj, jako pridno sviloreje in to je tudi največ pripomoglo k temu, da je blagostanje prišlo do one stopinje, na katerej se sedaj nahaja. Ob vseh njivah in travnikih po vrtih in vinogradih, sploh kjer je to količkaj mogoče, nasajene so murbe — to sedanje glavno bogatstvo Lombardije. Vse to je, se ve da, upljivalo tudi na množitev prebivalstva, in res se ne bode z lepo našla kaka dežela, ki bi tako gosto obljudena bila, ko Lombardija, v katerej pride 14000 prebivalcev na Stirjaško miljo (brez obzira na glavno mesto Milan). To more sicer človek opaziti uže, ako se pelje po železnici, kajti vsak trenotek videti je kako vas, podobno mestu in skoro vsaka postala je mesto, štejoče do malega karih 1O0OO prebivalcev. Uže iz tega, kar sem Vam dosle povedal, gospa! sklepati mo-.ete, da je narod v Lombardiji jako marljiv; a on je tudi varčen, nično liberalno reSil, namreč vse dovolil, in še s tem, da on je župana dementiral, češ, da po zakonu niti kompetanten nij o tem kaj prepovedovati ali ukazovati. To je imel potlej g. župan sam naznanjati „Sokolu" in je storil s sledečim: Štev. G886. Slavnemu društvu „Sokolu v Ljubljani. O pritožbi ki jo je slavno telovadno društvo proti tukajšni rešitvi dne 13. t. m. štev. 6753 predložilo, je vis. c. kr. deželni predsednik na podlagi ft, 16 in 18 postave dne 15. novembra 1867 o združevanji (drž. zak. štev. 85) magistratno rešitev zaradi inkompetence preklical in pritožnikom v društvi z hrvatskim pevskem društvom „Zore" dne 16. t. m. popoludne ob 3 uri namerovani izlet na Rožnik pri Ljubljani proti tem d o-volil, da društvena zastava, ki jo rabi hrvatsko društvo .Zora" nima nič spo d te kij i-vega na sebi, in da se društva ako bi jih godba spremljevala, do 10 ure zvečer v mesto vrneta. Konečno je še nameravana pot kje in nazaj poprej magistratu naznaniti. To se slav. društvu vsled dopisa vis. c. kr. predsedniku dne 15. maja 1880 štev. 943/Pr. naznanja. Mestni magistrat v Ljubljani dne 15. maja 1880. Župan Laschan." — In kako je prav imel deželni predsednik, da malostne policaj no-liberalne nemškutarske prepovedi ni i potrdil, vidi g. Laschan denes lehko sam in nemškutarji se vsi lehko prepričajo, da Ljubljana denes še ravno tako trdno stoji kot oni teden, čeravno so Hrvatje z zastavo v naše mesto Sli in z godbo spremljani z Rožnika v čitalnico primarširali. — (V Mariboru) so pri>e'je:ii nemški mestni očetje svojemu nemškemu — ali kakor slovansko ime kaže le bastard no nemškemu — poslancu dr. Duhaču votirali v občinskej seji 14. t. m. zahvalo, ker je v državnem zboru tako vrlo na Slovence psoval pri vprašanji o uvedenji slovenskega jezika v srednje šole na Slovenskem. Proti temu je glasoval samo baron Rast, pravi rojeni Nemec, katerega nemštvo je pa bastardirani ali iz renegatstva izšli Nemec Duhač v državnem zboru smešiti hotel. — (O shodu slovenskih vseuči-liščnih študentov) z Dunaja in iz Gradca v MUrzzuschlagu smo dobili dozdaj samo ta le telegram, došel nam v nedeljo zvečer: Pri našem shodu so bili udeleženi zastopniki vseh slovanskih plemen. Navzočni so: Stritar, Šuklje, Detelja. Navdušeni govori v vseh slovanskih jezikih. zmeren, dobrosrčen in — vztrajen, kar pomeni veliko, ako se vzame obzir na lastnosti ostalih Italijanov, ki pri napornem delu redkokedaj vztrajnost poznajo. Vsaj bi pa tudi ne bilo mogoče, da bi si bil narod, — ko bi imenovanih lastnostij ne imel — vzdržal takovo blagostanje kljubu vedno se ponavljajočim bojem, ki so se v njegovej deželi za gospodstvo nad njo bojevali. Isto tako, ko Lombardci sploh, in morebiti še v večej meri dobrosrčni so tudi pre bivalci glavnega mesta — „i bravi Milanesi". A oni so tudi skromni. Dunajčan se na priliko ponaša sam s svojo „Gemiithlichkeit", češ, da tacega prijetnega življenja nij na svetu, ko „unter den gemllthlichen VVeanern-; Mila-nez pa kaj tacega ne bode nikoli storil. Pač ga pa veseli, če čuje iz ust kacega tujca, posebno kacega Neitalijana, hvaliti prijetno življenje mej dobrosrčnimi Milanezi — in to hvalo bode jim z veseljem dal vsak, ki je le količkaj časa mej njimi živel. V Italiji, dne 6. februarija 1880. — (Stoletnica.) Binkoštni ponedeljek in vtorek se je v Lipici in Prestranku na Notranjskem slavila tristoletnica, odkar je biU osnovana tamošnja dvorna kobilarna. Pri tej priliki je Nj. veličanstvo cesar daroval iz svojega premoženja 2400 gld. za uboge tamošnjih vasij. — (Slovensko literarno društvo na Dunaj i) zboruje v sredo dne 19. maja — začenši zvečer ob 8. uri — v gostilni pri sv. Trojici (III., Ungargasse, 27) po sledečem dnevnem sporedi: 1. Odobrenje zapisnika zadnje seje. 2. Predavanje g. F. Sušnika, cand. phil.: a) „Crtice iz živenja in delovanja pre vred zamerlega g. Jos. Karlina"; b) „0 potresih". 8. Posamezni predlogi in interpelacije. — K tej seji se vabi prijazno gg. društvenike in prijatelje literarnemu društvu. Prihod hrvatskih pevcev v Ljubljano. Hrvatsko pevsko društvo „Zora" iz Karlovca je prišlo na binkoštno nedeljo popoludne v Ljubljano. O znanej sitnosti, katero je starosta našega „Sokola", g. Ravnihar, imel z županom g. Laschanom, in nje rešitvi govori zgoraj naša notica. Ob polu jedne ure je šla deputacija „Sokola" in čitalnice na kolodvor sprejet hrvatske goste. Mestna godba jo je spremljevala. Na kolodvoru se je zbrala množica Ljubljančanov, da so čakali Hrvatov, Narodne deputacije, katerim se je pridružila tudi šišenska čitalnica z zastavo, so se vstopile na kolodvorskem peronu, njim na strani pa mestna godba. Od vseh stn nij je zdaj pritisnilo občinstvo in nastala je silna gnječa. Tedaj pa stopijo Hrvatje iz vagona na čelu se svoio zastavo; ljudstvo jih navdušeno in gromovito pozdravi z „Živeli Hrvatje! Živela Hrvatska!" in godba zasvua. Udje prvega hrvatskega pevskega društva Zore", opravljeni vsi v črno, s črnimi mehkimi klobučki ovitimi z belo vrvico, na prsih na levej strani zlato liro z belo-svilenim širokim, precej dolgim trakom, vstopijo se pred peronom. V imenu narodnih društev pozdravi jih na kratko dr. Karel Bleiweis, veleč „Zori" na lepem slovenskem Kranjskem „Dobro došli, bratje!" Načelnik „Zori", učitelj Trstenjak, zahvali se iskreno, navdušenimi besedami je naglašai bratstvo in slovansko vzajemnost. In še enkrat so v nebo kipeči „Živio"-klici pozdravili goste, zastave „Sokolova", ljubljanske in šišenske čitalnice so se posestrile z barjakom „Zorinim", ki je intonirovala pesen v pozdrav. Njej so odpevali pevci ljubljanske čitalnice. 1'otem pa zaigra godba in društva so se uvrstila za pot v čitalnico, najprej „Sokol", potem „Zora" in naposled čitalnica. Na celu so skupaj vihrale vse štiri zastave. V čitalnico so šli skozi kolodvorske ulice, po Marijinem trgu, skozi gledališčne ulice in mimo kazine, in da-si je bila ura jako neugodna, nabralo se je ipak na tisoči občinstva, ki je z gromovitimi „živio" - klici spremljevalo do Čitalnice ljubljanske gosti. Čitalniški prostori, kjer je bil za „Zorine" članove pripravljen obed, so se mahom popolnem napolnili, isto tako tudi vrt. Po obedu je dr. Zamik pozdravil v lepej hrvaščini došle goste. Naglašai je bratstvo mej Slovenci in Hrvati, ter občno slovansko vzajemnost, a kazal tudi na trpljenje, ki so ga doslej imeli strpeti Slovenci pod raznimi prejšnjimi vladami, a lir vatje pod Itauchom. Kažajo da se zdaj lepši časi in Slovani smo se začeli upoznavati. Brez končni „Živiou-klici so pritrdili, da je dr. Zar-nik izjavil pravo mnenje navzočnega občinstva. Krepko je odgovoril m čelnik hrvatskih pevcev g. Trstenjak v imenu Hrvatov in njegov govor je spravil vse navzočne na višek navdušenja. Nekoliko kasneje nego je bilo v sporedu določeno, napravil se je izlet na Rožnik. Sredi hriba se je „Sokol" ustavil. Čaše so se napolnile z dolenjskim vinom in starosta „Sokolu" g. Ravnihar napije gostom, g. Trstenjak v imenu Hrvatov odpije. Na Rožniku je bilo uže vse zasedeno, ko smo prišli gori in s težavo dobilo se je prostora za hrvatske goste in čitnlniške pevce. Toliko ljudstva nij še bilo nikdar na Rožniku, a je imelo to tudi slabo stran, da je le vsak deseti komaj priboril si kaj krepila. Zato pa smo tudi zgodaj uže odrinili nazaj v Ljubljano. V čitalniškej restavraciji, ki je bila prepolna, so se nadaljevale mnoge napitnice, izmej katerih naj omenimo samo dr. Zarnikove, ki je naglašai, da smo Slovenci predstraža Slovan-stva in da osobito Hrvatje bi denes ne bili to, kar so, ako bi Slovencev ne bilo. Slovenci in Hrvatje smo drug na druzega navezani. Vrstile so se potem napitnica za napit* nico, vmes pa so z vrstjo popevali dobro iz-vežbani „Zorini" pevci in pevci ljubljanske čitalnice. Pozno v noč smo se še le poslovili od drazih gostov, ki so si drugo jutro ogledali še mesto in ljubljanski grad, potem pa z zabavnim vlakom ob 9. uri odpeljali se v Postojno. Na kolodvor jih je spremljevalo mnogo narodnjakov. Razne vesti. * (Načelnik Albancev), ki Črnogorcem zdai sovražno nasproti stoje, je, kakor se „Kbln. Ztg." piše, katoliški škof Skadarski Pooten, Nemec od Rena, a izrejen v Italiji. Poleg njega deluje še več italijanskih agentov. Kjer se pleto intrigo zoper Slovana, le išči Nemca zraven. * (Izseljevanje Nemcev v Ameriko) V dunajsko „N. Fr. Pr." se iz Amerike, iz Newyorka, telegrafira: Neizmerno izseljevanje iz Nemčije v amerikanske zjedinjene države je vedno večje. Samo zadnjo sredo je prišlo sem 483G osob. Parobrodi so bili tako napolneni, da so mej izseljevalci bolezni nastale, zavoljo tega je amerikanska oblast nekatere kapitane, ki so svoje ladije prenapol-nili z ljudmi, prijela in zaprla, da jih kaznuje. Uzrok tega velikega izseljevanja iz Nemčije je vedno pomuoževanje davka na Nemškem, nasledek prevelike vojske, ki zmirom na nogah stoji in strašno denarja požre v vsej Evropi. Javna zahvala! Gospod Anton Hoiuač, vodja gradaČkih fužin, veliki posestnik in prvosednlk kraj nega šolskega sveta podzemeljskega, je tukaišnjej šoli za šolski vrt podaril 2"» užo cepljcuih dreves, veliko divjakov in žlahtnih cepičev in več plemenitih trt. Podpisani ni štejejo v dolžnost blagemu gospodu za ta dur v imenu cele šolske občine tukaj očitao zahvalo izreči. Podzemelj, dne (J. maja 1880. Matija Žugolj, Janez Bar, župan podzemeljski. vodja šole. Matej Uri h. Junez Mazelj, župan gribeljski. župan gradački. Loterij ne srečke. V Trstu 15. maja: 9. 60. 75. 35. 67. V Lincu 15. maja: 55. 1. 15. 44. 79. I>r. S|iraii£**r-J«*%,'e kapljice za želodec pomagajo na hip vsakemu v želodci bolnemu, odpro hitro in brez bolečin truplo, dajejo slast do jedi, odstranijo takoj želodčevo kislino, mastno podiranje, slabost, krč v želodci in varujejo nalezljivih boleznih Naj se poskusi z majheuiiu in vsagdo preveri o njih brzem vplivanji. Prodaje lekarnar J. Swoboda v Ljubljani, sklenico po 30 in 50 kr. ^108-6) Dunajska borza 18. maja. (Izvirno telegrafično porodilo.) Eno ni dri. dolg v bankovcih . . 72 gld. So Eootni dri. dolg v srebra ... 73 „20 Zlata renta......... 88 „60 1860 drž- posojilo ... . 130 , 25 kr Akcije narodne banke .... 8.HJ Kreditne akcije....... 274 London.......... 118 Srebro .......... — Napol........... 9 G dr. cekini........ 5 I Državu* marke....... 68 r0 75 46 63 50 IŠČC 06 poMteiilli agentov za blago, ki daje veliko dobička, kateri posel vsagdo lebko poleg svojega poklica opravlja. 1'onudbe sprejema pod naslovom ..l.ii i ratU <« Annonren - Kvpedition Kol i<-i «\ < <>.. »u li. ItieinerRUNHt' 12. (223—.'!) Da 5 i* :4' R D — xt S L. I? CD CD C/3 rt £ - s" »1,1 .« sr * "584° S* * CD |l ~ 5. 1 |f 2 S o. rs i - S*i Mil 1 13] lit . o Ca M m ~ e i H S" S. 11 * S: B I— k*i '— » „ -'lir u i j, ? * fi i ■ e e» 5* ■ c — 2 o — s a "S 9 O M b S E ? B 1— iu. H< s |atj J 9 3 s> e> M rs B) a. I © H 0 is fg CC r- o rt (D >— OO oe qq_ .•— OD —1 CJt CO Oi o o 5 pr ^ & I 50 «i S1 M 'M ;M bebce Ssbs'e's -r c = -= occoc — rje oSSe sr — s> *© P Z f i O 8 — t b B CJ. 0 «—■ - _ » ZT* H- B ^ O = — 5L e * 2 q 5 B - b D M ^- tc c; . aia * m t m m * n »i -j ai e ~i o w« ^ »v«- Su 5 I 5=» . ■ S*. CD " 2 o ? n< a? 3 s I a B e o r ^ —m —iiw;wi c k j _ ^. S ib(xo e o — it e o =r s b°bb'ebbbbbbbebbb m Ki o>i n - -1 S.S;S.S.B.fi n S >rc!r«iww?rrrjr>rrwffrK' os? 0 w* o «F 3 ■ <» Si, - - as ti: Z 2 -d Su - cr.» 2 » 09 ^ Ker so se 111 i 1 e r i j e porušile morajo se veliki „magasins ruenis" v „Rue de Rivoli" v Parizu izprazniti. Od tod semkaj poslano blago is prvili tovarn nvcIii. odda se MkoroJ /astonj, za 111 en) nego polovico isdelovnlnili trodkov. l'rosimo brzih plseniHklli UMroćll, ker sme vsagdo preverjen biti najboljše izvršitve. Blago od britanija srebra. llrltnnija-nrrbrn Je Jnllna na nrrtu pontitjrtn novina, ki tn HOlrtnn ujutfaltr hela ostane, kot pravo lH-1otno urelrro. ilanmtro Je tako aotovo, »f« ne m trm Javno ol)TetnJen>o, novee tukuj In hrr* xajtrekn naxaj llati, ako bi mi m i: nu nrnttjr tirrnrlo. 18 komuilov liritiinijiv-BTebriiili nniev, vlile in ilir. po II ko« muilov, violi IM HkupiiJ u\. 3.76. fl takih Utelc za kavo, pri\jp H, a, r.il;i.i snmo 00 kr. 1 liritunijii-nruburi-n rajetnalrb xa Juho, pr.Jo gl. 3, ziluj r1. 1.90. 1 lint.iiM.i.i .^i,■!.!■!,-n •ujrma/rr xa mleko, prpjo gl. 1.00, *tiaj C0 kr. G liritiiiiijii-irolirniti tat*, projn gl. 5, zilitj mimo ff\. 1.00. 6 jt'ihiukih j)o.■•<•) .n o« ura na valjar, puucovana v c. kr. kovnici, s 16 rubini, ruzun togu nu novom eloktrićnoin potu pozlačena, na sekundo regulirana, prejo gld. 37, zdaj samo n« ii.ao- Krasnu cizelirana žepna remontoirska ura, od iliiiible-zlata, nu držku liroz ključu za navijati, preja gl.34, zdaj samo gl. 1(1.70, z verižico od douhlc-zluta itd. Zlata urn zn jjospe ■ lino vorižico zu okolo vratu, proje gl. 3li, zduj gl. 19, Zlatu urn remontoirska zn jjospode, potrjena v o. kr. kovnici, jaiiiHtvn 6 Jot, prejo u\. 70, zdaj samo gl. 35. Srebrna wnh] lini (Ionska remontoir ura r. lopo pozlačeno verižico, najfinejša reimiiitoirska uru, jireje gl. 30, zduj gl. 10. Wai-,liiinitonbkn ura budnica z ropotuljo, fino reguliranu, tudi kot namizna uru, ptejo gl. 13, zduj sumo gl. 4.H0. Število v«r je omejeno, kdor želi tedaj imeti za mnlo novcev izvrstno uro, ki povsod najmenj Klnue oetirikrut vei'-, naj ae preje ko mogoče obmo nn zdolaj označeno firmo. Najobmamljivejši, najfinejši pouarejeiii briljantni lišp. Tu svetno poznati liSp, ki so označuje od največjih poznavalcev umetnin tega svetu kot iiujuspoiiiiiB<', kur se jo dotlej v tej stroki izdolavalo, je radi svojega snlnčnoga obrusa v to namonjen, da so zu drage novce kupljoui pravi liip izpodrine, ker nI jeden zlutar cologu sveta ne moro teh ponure-jenih briljantov od pravih razločiti, uko jih no podvržo prejo najnataiičnojcniu proiskavanjii. Colt lUp okovan je z pravim doublo-zlutoiii. 1 i.i 11; .i 111111 prstan, najnovejša in najfinejša zlata fasona aumo gl. 3. 1 par briljantnih uhanov, z jednim ali dvoma biseroma v ponarejenem srebrnem okovu, gl. 3.60. 1 briljantna broša z več nego 30 kameni, gl. 3.00. 1 briljautui medaljon, najlepša fusona zlata, Bnmo gl. 3.60. 1 briljantni križec za vrat v lejiej obliki, samo gl. 3. 1 briljantna narokvicn samo gl. 2.60, juko obmamljiva. 1 briljantni dijndem ali »pona za lusu gl. 2.60. 1 par briljantnih pripenjakov zu laso gl. 3.60, najmodor- nišo tega sveta. 1 verižica okolo vratu iz double-zlata, najfinejšo plotivo prejo gl. 10, zdaj sumu 3.60. 1 kratka verižica za uro, iz doublo-zlata, preje gl. 6 zduj gl. 1.60. Blago od morske pene. 1 cevka za smotke od prave morske pene, s pruvim UMtnikoni ixl Jatliara in umetno izrezljanimi podobami, prejo gl. 2, zdaj vso tri h k 11 pil i Hiimo gl. 1.50. 1 fina pipa od umetne morske pene, okovana s pravim kitajskim srebrom, prejo gl. 6, zdaj gl. 1.20. 1 ponarejena cevka od jantara M sinotko in cigareto, v finom haržunaatcin etui-ji, prej gl. 6, zdaj samo gl. 1.20 z ctui-jeiii. To blago skrajno hitro kupujejo, zato prosimo brzih nurnčel). Tega še nij bilo! 2000 komadov pravih angleških plaidov za pot. Ta za doma in pot neobhodno potrebna reč so priporoča silno p. n. prebivalcem te deželo. Vsi plaidi so za prodajo samo slučajno k nam došli, so iz liujtluojše in najtežje angleško plaid-tkuuino, jako veliki in široki, tudi kot potno pokrivalo zu upotrebiti in še jedno leto kasneje more si človek iz to izvrstne tkanino napraviti celo gurderobo. Preje ho stali gl. 14, zduj samo gl. 6. 5040 creton-kostumov za gospe, izdelani od nujtlnojšcgu francoskega tiiočbarvnoga „iiiilleliour"-bliign, vhj s krasno o/aljnaniin /goreiijim krilom, najlepše, nujmodoruišo, tiajpraktičnišn in najcenejšo zn vspoinlud in poletje. Preje gl. 80, zduj vsa garderoba sumu gl. o.50. .luiuči so, du je burvu pruvu. Perilo za gospe in gospode, vspomladansko in poletno. 13-900 »iolJc za EToapodc od nsjboljšeun lun. šir-tiima, gladke ali fueon prsi, proje gl. 4.5(1, zdsj sumo gl. l.r.0. Prsi so čvetore. 6250 «a]c =e=3?o s plisč in vo/.ljiitijom, ali od priinu-chitTonu ali pa od teškega burlioutti tudi samo gl. 1.50. Tudi zu gospodo. 1200 j:i3.m."bvi.ralt:eeraL đ.o330.3ićcrja. 013 ciolcorja. platiia.. jio .10 vatlov, najboljša tkanina, zu vsako rodbino, komad samo gi. 6,50. S poroštvom, lOOO eonofaa tla^a ■•, 3?o=tQlJo, zajamčono, da so jiruti, 25 vutlov, sivo, jiIuvk, modro, vso kuriruno gl. .1.711, rileee karirano gl. 4.60. S-iSO c-airiifui' n.=L»o.i.zia.l.la., 13 dumastiiili sorvi-jotov in 1 veliku namizno pregrinjalo. Krušni evetlieasti deslni, j.rejo gl. 7. zdaj vse skupaj samo gld. 2.»6, propo-trelino za vsako gospodinjstvo. lO.OOO tucatov francoalelli Tsa.tl3txxa.li. žepnih, rut, z hurveiiiiui robovi, ki barve no zgul.e vujo, vsi obrobljeni, tucut 1 gl. lOOO osfoidoklh. erajc Ka fjsapodo, čvetore, z 2 ovratnikoma, proje gl. .1.511, zibj Hl. l.Tn. lOOO pisanih, creton-siajc, prejo gl. 3.50, zduj gl. 1.70. 2000 svilenih rut za gospe, uroin irl A -a A m i \r.x .1 .-I * - r prt*je «1. 4, / spoštovanim čitateljem, to dobro in samo jedenkrat v življenji kazočo so priliko porabiti jin naročbo tako hitro in mnogobrojno kolikor je mogoče priposlati, dn so moro zadovoljiti vsakemu pogebe, ker po prvej objavi tega naznanila, proda so jaku veliko. Haupt-Depot internationaler Fabrikate von A. FRAISS, (118-5) lloiliriiilnirmsirjissr. gegenuber dem erzbischoilichen Palais, WIEN. Izdatelj in urednik Makuo Armič. Lastnina m tisk .Naioine tiskarne".