TRST, sreda 24. decembra 1958
Leto XIV. - Št. 304 (1149)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.s Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. i, II. nad. — TELEFON 93-88« IN 94-83» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 3» —	NAROČNINA:	mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir - Nedeljskii številka mesečno 100	■	.Založnj5tvo
Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338	— CENE	FLRJ: v tednu	10 din, nedeljska 20 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390. četrtletno 195 din — Postni te*oc:	K„07u/a375
OGLASOV:	Za vsak mm višine v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska	Trst 11.5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v LjuDijam	o- / -
on
V teh prvih dveh dneh florentinskega procesa proti benečanskim partizanom — protizakonitega in zato škodljivega, poleg tega pa še anahronističnega — so se zgodile ne samo zanimive, temveč tudi čudne stvari.
Predvsem je tu sklep porotnega sodišča glede zahteve obrambe po uveljavitvi čl. 16 mirovne pogodbe oziroma zakonskega odloka št. 1430 iz leta 1947 o izvajanju tega člena. Razlog: baje za to niso dani pogoji — «za sedaj«, t. j. v sedanjem stadiju procesa. Iz tega bi sledilo, da je sodišče upoštevalo ugotovitve državnega tožilca, da je obtožnica pomanjkljiva ter da je zaradi tega potrebno nadaljevati razpravo. Se bolj čudno pa je, da sodišče ni upoštevalo niti predloga o-brambe, naj se ukine sodni postopek vsaj proti obtoženemu Lancerottu in proglasil pripisano mu kazensko dejanje za zastarelo, ker je bil obtožen šele deset let po dejanju, ki naj bi ga bil izvršil. Slednjič v svojem sklepu sodišče niti ne omenja zakonskega odloka štev. 194 od 12.
4. 1945. Skratka: kaže, da je sodišče v celoti usvojilo tezo javnega tožilca. Poudariti pa moramo, da ni načelno zavrnilo možnosti uveljavitve čl. 16.
Toda dejstvo je, da se bo razprava nadaljevala. In prav to nadaljevanje razprave bo dalo priložnost vesoljnemu tisku v državi, da ponovno pogreva vse tisto, ka- se je nakopičilo v starih in novih fašističnih in šovinističnih glavah v zvezi s herojsko borbo partizanov v vsej Severni Italiji in še posebej v tako imenovanem nekdanjem ^Jadranskem Primorju». Zato tako nadaljevanje lahko samo škoduje odnosom med o-bema narodoma v obmejnih krajih in odnosom med obema državama.
No, najbolj čudno pri tem in naravnost presenetljivo pa je razlaganje javnega tožilca samega, ki je — podobno hot obramba — pravilno ugotovil pomanjkljivost obtožnice, a kljub temu, naravnost neverjetno zvenijo njegove besede, da mu nikakor ni jasno, kakšne so bile naloge Beneške čete in kakšni so bili njeni odnosi z ostalimi partizanskimi oddelki na tem področju. Višek vsega pa je u-gotovitev, da obtožnica ignorira nemško okupacijo.
Pomislite: preiskava za proces, ki se je začel predvčerajšnjim v Florenci traja nič menj kot dolgih trinajst let! Ze dobro leto pa leži obtožnica vred porotnim sodiščem n Florenci. In sedaj pride javni tožilec ter ugotovi nenavadno pomanjkljivost take obtožnice. In Jcaj predlaga? Prav zaradi te' pomanjkljivosti naj se razpravp nadaljuje... Ali vsega tega doslej ni mogel ugotoviti?
Mar ne bi bilo bolj logično, da je javni tožilec in nato tudi sodišče ne glede na obtožnico upoštevalo vsakemu šolarčku znano dejstvo, ki se mu pravi nemška okupacija in uveljavilo določbe zakonskega odloka št. 1430 o izvajanju čl. 16 mirovne pogodbe? Ce pa javni tožilec in sodišče nista hotela — najbrž ne zaradi zaskrbljenosti da je proces anahronističen in škodljiv ter kvari dobre odnose v obmejnih krajih in s sosedno državo — takoj aplicirati čl. 16, ampak hočeta iskati elemente o kaznivosti ali nekaznivesti obtožencev, potem bi bilo mnogo bolj lopično, če bi sodišče vrnilo obtožnico preiskovalnemu sodniku, naj jo izpopolni. To bi preiskovalni sodnik verjetno storil, vrnil obtožnico sodišču, ki bi brez dvoma take elemente našlo in brez nepotrebnih razprav apliciralo čl. 16,
Toda to se ni zgodilo In zato škodljiva, protizakonita tn anahronistična razprava \ traja dalje ...	S.	R.
Razprava proti benečanskim partizanom se bo nadaljevala 22. januarja
Za sodišče «sedaj ne obstajajo pogojih za uveljavljenje čl. 16 mirovne pogodbe
Članek «Borbe» e procesu v Florenci
ŠKODLJIV IN ABSURDEN PROCES
Komu gre v račun v Italiji, da se s tem procesom poslabšajo dobri odnosi z Jugoslavijo
Javni tožilec je ugotovil presenetljivo pomanjkljivost obtožnice, iz katere ni moč ugotoviti niti to, da je bila Beneška Slovenija med vojno vključena v Hitlerjev «Kuestenland», kar naj bi dokazovalo potrebo po nadaljevanju razprave
(Od našega posebnega dopisnika)
FLORENCA, 23. — Na današnji dopoldanski razpravi pred porotnim sodiščem je javni tožilec Meucci dejal, da pri sedanjem stanju ne more sprejeti zahteve obrambe o uveljavljenju 16. člena mirovne pogodbe, ker ne razpolaga z -zadostnimi elementi, da bi
mogel razsoditi, ali se po njegovem mnenju nahajamo pred primeri, ko bi mogli odločiti glede uveljavljenja tega člena. Priznal je, da je stališče o uveljavljenju tega člena, ki ga je zastopal odvetniški kolegij Della Pergola Tončič in Kukanja, najbolj dosledno in popolno. Hkrati je priznal, da je obtožnica sestavljena skrajno površno in pomanjkljivo, in se je temu kolegiju zahvalil za izpopolnitev slike o dejan-
skem položaju, ki je v obravnavanem razdobju vladal v Slovenski Benečiji. Priznal je tudi, da on še vedno ne ve, kaj je bila Beneška četa, v kakšnih odnosih je bila z o-stalimi vojaškimi enotami jugoslovanske armade, in tako dalje. Začudil se je, kako je sploh mogoče, da je preiskovalni sodnik, ki je vodil preiskavo in sestavil obtožnico, sploh ignoriral nemško okupacijo in vrsto drugih okoliščin. Toda vse to po njegovem mnenju dokazuje potrebo po nadaljevanju razprave da se u-gotovi dejansko stanje in da
nam bo šele taka ugotovitev omogočila odločitev glede tega, ali gre dejansko za primere, za katere je moč uveljaviti člen 16 mirovne pogodbe. Za tako uveljavljenje je po mnenju javnega tožilca potrebno dokazati, da so se dejanja, ki jih obtožnica navaja, izvršila dejansko z namenom pomagati zavezniški stvari, kar pa je pri sedanjem stanju povsem nemogoče ugotoviti za posamezne obtožence.
Tudi kar zadeva zahteve odvetniškega kolegija Filasto, Battocletti in Fortuna, namreč da naj sodišče uveljavi 421. člen kazenskega zakonika in dekret namestnika državnega poglavarja iz leta 1944, kot dopolnilo pa tudi 16. člen mirovne pogodbe, je javni tožilec dejal, da po njegovem
■liiiiiimiiniiimitmiitmiiiimnimimiiiitiiiiiitiniiiiHiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiMliiilitiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiimiiimuiiiii
KD za nov volilni zakon brez preferenčnih
Danes bo Preti tudi formalno umaknil ostavko, čeprav se je že včeraj vrnil na delo
(Od našega dopisnika)
RIM, 23. — Na današnji predbožični torek pravzaprav ni bilo posebnih novic v notranjepolitičnem življenju italijanske republike. Vendar je omembe vreden izid pokrajinskih kongresov
PSI. Nenni je prejel 51,95 odst. glasov, levičar Vec-chietti 39, Basso pa samo 8,24 odst.; vzdržanih je bilo 1,5 odst., za lokalne resolucije pa je glasovalo 0,30 odst. pokrajinskih delegatov.
Najzanimivejšo novico pa je povedal načelnik parlamentarne demokristjanske skupine Gui, ko je odgovarjal na vprašanje novinarjev, ki so mu prišli voščit praznike. Vprašali so ga ali je res, da vlada pripravlja nov volilni zakon za poslansko zbornico, ki bi bil podoben senatnemu. Dejal je, da ni res ter dodal, da gre le za zahtevo «z baze«, naj bi se ukinili preferenčni glasovi, ker ustvarjajo razdor v strankah. Namesto tega pa bi se povečalo število pekrajin in spremenile bi se meje volilnih okrožij. Seveda ni nobena tajnost, da bi se to zgodilo v korist krščanske demokracije in na škodo drugih strank. Druga stvar pa je, ali bi taka reforma vladi uspela, ker je preveč slabotna. Kljub temu pa se podobni nameni ne smejo podcenjevati.
Končno se je zvedelo, da se je Preti danes vrnil na delo. Vendar pa je izjavil Fanfaniju, da ne more umakniti svoje ostavke, dokler se ne pogovori o tem s tajnikom PSDl Saragatom To bo storil jutri. Gre pa pri vsem tem za golo formalnost, s katero hoče prikriti ponižanje, ki ga je moral doživeti pred Andreottijem in vso de-moKristjansko desnico. Ves svet namreč ve, da je Scelba javno svetoval Pretijevo o-stavko in s tem sprožil polemiko s Saragatom. Zadnja po-krivača za ponižanje pa je izgovarjanje na «višje intere-
Naser proti Guyu Molletu
KAIRO, 23. — Predsednik Naser je danes govoril za drugo obletnico umika angleških in ameriških čet iz Port Saida. V svojem govoru je močno napadel komuniste ter jih tako kot imperialiste ter Izraelce postavil v isto vrsto sovražnikov arabske enotnosti. Zlasti je Naser napadel sirsko komunistično stranko.
Obregnil pa se je tudi ob bivšega francoskega ministrskega predsednika Guya Molleta. Ta ga je nekoč imenoval »Hitlerja Srednjega vzhoda«. Naser pa je v svojem današnjem govoru sporočil, da so bili objavljeni dokumenti, ki dokazujejo, da je bil Mollet nacistični vohun leta 1942, v Hitlerjevi službi. Ni pa Naser natančneje povedal, za katere dokumente gre.
Angleški komentarji sovjetskega proračuna
LONDON, 23. — Angleški tisk posveča danes nekatere komentarje sovjetskemu proračunu. «Times» pravi, da odraža ta proračun politiko razmaha ki jo Hruščev vodi z neukrotljivim navdušenjem, in dodaja:	»Postavke, ki so
bile v proračunu povišane, se tičejo izobrazbe v znanosti in investicije kapitalov. Tudi če se upošteva posebnost sovjetskega proračunskega sistema, ki onemogoča sleherno neposredno primerjanje z Zahodom, je jasno, da vsaj kar I se» socialdemokratske stranke lahko nudi denar, se tehno-
in na interese sodelovanja v vladi.
A. P.
MiiiimiitiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiniiiiimimtiiiimiiHiiiiiiiiiMliiilMitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiuiiiiiimiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiniii
SZ za razgovore o evropski varnosti ločeno od vprašanja nemške združitve
MOSKVA, 23. — Agencija Tass je objavila izjavo, v kateri pravi, da je Sovjetska žveza pripravljena razgovar-jati se o evropski varnosti, Ce se pri tem ne bi načela Zadeva nemške združitve.
Izjava dodaja, da zahodne države niso na svojem zadnjem zasedanju v Parizu stavile nobenega konkretnega Predloga za zmanjšanje mednarodne napetosti. Vendar pa •o sovjetski voditelji sprejeli na znanje dejstvo, da države NATO «niso v svoji izjavi postavile rešitev nemškega vprašanja kot pogoje za rešitev Vprašanja evropske varnosti, kakor »o storile prej«. »Ce je Zadeva res taka in so države NATO pripravljene proučiti Vprašanje evropske varnosti, ne da bi za to rešitev postavljale pogoj rešitve nemškega vprašanja, bi to lahko odprlo pot plodnim pogajanjem 0 tem važnem vprašanju, ki zadeva življenjske interese Vseh evropskih in tudi drugih držav. V tem primeru bo So-
vjetska zveza pripravljena razgovarjati se pri skupni mizi z drugimi prizadetimi državami o teh vprašanjih.«
Izjava agencije Tass se sklicuje na prejšnje predloge SZ zahodnim državam, med katerimi so sklenitev nenapadalne pogodbe med Vzhodom in Zahodom, ustanovitev neatom-skega področja v Srednji Evropi in znižanje števila oboroženih sil v Srednji Evropi. Zatem obtožuje Zahod, da se na te predloge sploh ne ozira, in poudarja, da bi razgovori o teh vprašanjih lahko prispevali k zmanjšanju mednarodne napetosti.
Izjava agencije Tass pravi dal e, da je edino sredstvo za okrepitev miru v sporazumu med velesilami, da se preneha sedanje tekmovanje v izdelovanju atomskih bomb in raket, in v okrepitvi miroljubnih odnosov med vsemi narodi.
Zatem izreka izjava priznanje delu OZN, «ki je priznala.
da morajo vsi narodi uveljaviti načelo miroljubne koeksistence«, ter dodaja, da »države NATO, ki so v OZN tudi glasovale za to načelo, kljub temu ne kažejo nobene želje, da bi našle tla za sporazum o vprašanjih, ki so poglavitne važnosti, in ostajajo zveste politiki večanja hladne vojne, ki je v zelo nevarni bližini tople vojne. Sile NATO uporabljajo vsa svoja sredstva, da kujejo novo vojn0 orožje in ustvarjajo nove divizije«.
Kakor poroča zahodnonem-ška informacijska agencija, bodo odgovor štirih zahodnih vlad v zvezi z Berlinom poslali v Moskvo verjetno 30. decembra. Agencija dodaja, da bodo o osnutkih odgovora razpravljali v stalnem svetu NATO v Parizu prihodnji ponedeljek. V poučenih krogih pravijo, da bodo zahodne države odklonile pogajanja pod pritiskom roka šestih mesecev, ker je bonnska vlada mnenja, da pomeiji določitev tega roka ultimat.	.	,	i
loški napredek v Sovpetski zvezi sedaj nadaljuje z mnogo hitrejšim ritmom, kakor se to lahko opazi kjerkoli na Zahodu.«
Tudi «News Chronicle« pripisuje veliko važnost sovjetskim načrtom v tehniki. »Jasno je, piše list, da je Rusija odločena povečati izdatke za znanost in izobrazbo. Zahod r.ima nič kaj zgubiti od zvišanja življenjske ravni v dr-žavah onstran železne zavese. Tekmovanje v znanosti je bolje kakor oboroževalno tekmovanje.«
WASHINGTON, 23. — Bela
hiša javlja, da je Eisenhower odobril dvomesečno podaljšanje sedanjih kontingentov pri uvažanju petroleja v ZDA.
mnenju tudi teh čler iv ni moč uveljaviti v našem primeru ker je že po omenjeni pomanjkljivosti obtožnice jasno, da je treoa najprej dokazati, da so obtoženci izvršili dejanja, za katera jih obtožnica bremeni, resnično z namenom, da bi pomagali v borbi proti okupatorju, ker omenjeni člen in dekret veljata samo za taka dejanja.
Javni tožilec ni torej zavzel načelno odklonilnega stališča proti uveljavljenju 16. člena in ostalih členov in dekretov, niti za njihovo uveljavljenje pri sedanjem stanju, ter je zagovarjal stališče, da je treba razpravo nadaljevati da bi mo. gli piesoditi, ali sr. za dejanja ki jih navaja obtožnica, uporabljivi ali ne.
Po dolgem posvetovanju je predsednik sodišča prečital naslednji sklep;
#Smatrajoč, da pri sedanjem stanju ne obstajajo oogoji da bi na podlagi člena 152 zakonika o kazenskem postopku proglasili zapadlost kaznivih dejanj, ali da se ne sme kazensko postopati — kakor to zahteva obramba, zlasti v zvezi s členom 16 mirovne pogodbe, ki je postal izvršen z zakonskim odlokom štev. 1430 od 29. novembra 1947, je spričo tega Voakršna odločitev glede tega pridržana izidu razprave in zato zavrača zgoraj o-menjene zahteve in odloča, da se razprava nadaljuje »
Rizprava se bo nadaljevala 22. januarja 1959.
D. HREŠČAK
Eisenhowerjeva božična poslanica
WASHINGTON, 23. — Predsednik Eisenhower pravi v svoji božični poslanici med drugim da bi hotel to pot govoriti ne samo svojim državljanom, temveč v njihovem i-menu tudi drugim narodom. «Ko se bližamo božiču in novemu letu, ponavljam svojo slovesno obljubo v imenu a-rr.eriškega naroda vsem narodom sveta; da namreč narod ZDA in njegova vlada nočeta vojne« je rekel Eisenhower.
Dejal je tudi, da narod ZDA noče podjarmiti ali nadzirati nobene druge države in nobenega naroda. Hoče le uživati mir v časti in pravici ter spoštuje pravico vseh narodov, da store prav tako.
»Združene države so močne in bodo močne ostale, kajti to je edini način, po katerem se lahko ohrani danes mir na svetu, toda ZDA ne bodo nikoli uporabile moči, da bi zlomile mir. Čeprav se ZDA ne bodo nikoli umaknile sili ali grožnji s silo, so vedno pripravljene sprejeti resne in častne predloge za pogajanje o mednarodnih sporih.« je v svojem govoru tudi dejal predsednik ZDA, ki ni opazil, da je le nekoliko tudi grozil s silo.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — Jugoslovanska javnost in uradni krogi so z nezadovoljstvom sprejeli začetek procesa proti pripadnikom bivše »Beneške čete« v Florenci. Jugoslovanska vlada je, kot znano, pred začetkom procesa uradno opozorila italijansko vlado na nezaželene posledice, ki bi lahko nastale v jugoslovansko-itali-janskih odnosih, ki se ugodno razvijajo, zaradi kršitve člena 16 mirovne pogodbe, s katerim se je italijanska vlada obvezala, da ne bo preganjala italijanskih državljanov, ki so izrazili simpatije za stvar zaveznikov in delali akcije v njihovo korist.
Ni nobenega dvoma, da sc ta člen nanaša tudi na bivše borce «Btneške čete«, ki je bila pod poveljstvom IX. korpusa narodnoosvobodilno vojske Jugoslavije, pri katerem so bile zavezniške mio:je in ki j< svoje operacije Jr «.id> tiiial z zavezniškimi operacijami rf italijanski .ronti.
Po mneiju v Beograda je nespi ejemljiv in nevzdržen argument, da spoštovanje načela neodvisnosti sodišča ne more vplivati na sklep sodnih organov pri sprejemanju u krepov proti birs.m partizanom. Načelo neodvisnosti srajca se ugotuvj.v v Bcogra
d.i, je ne more /.IcraDljati za krisitv ruo :na"om .1 obveza -.ti, katerih spoštovanje so rd-govnni organ dolžni zagotovili prsebno pred sodišči.
Mnenje jugoslovanske javnosti ’z:aža "oco. ((Borbo« v članki' pod nas.. .- »Škodljiv in absurden proces«, v katerem ugotavlja, da Italija s tem procesom krsi ne samo mirovne pogodbe pred svetovno in zavezniško javnostjo, t«mvec da la proces istočasno zadevo zelo občutno vprašanje italijansko-jugusiovar.skih odnosov. Nadalje ugotavlja »Borba«, da je Jugoslavija sprejela velike žrtve, da bi se ti odnosi normalizirali, da bi se na meji z Italijo ustvarilo o-zračje, ki je omogočilo sodelovanje.
»Zadnje čase,« nadaljuje «Borba». »smo imeli večkrat priložnost izraziti zadovoljstvo nad razvojem tega sodelovanja, posebno na gosp idar-skem področju zaradi uspešnega izvajanja speazuma
IIIII1IIIIUIIIIIIIIIIHIHIIIMIIIIIHHIIHIIHII1IDIIHIMIIIIIUIIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHII1IIIIIII1IIIHIIII1IIMIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Zasedanje vrhovnega sovjeta SZ
Šolska reforma določa povezavo študija s produktivnim delom
malem obmejnem prometu. Zato se moramo vprašati, komu gre v račun v Italiji, da se s procesom proti bivšim pripadr. kom ((Beneške čete« poslabšajo dobri odnon z Jugoslavijo? Dobiva se vtis da nekdo v Italiji namerno želi obsoditi ljudi, ki so se borili za zavezniško stvar in ki so v tej borbi zaradi antifašističnih, oziroma nacionalnih občutkov bili usmerjeni na sodelovanje z jugoslovanskim osvobodilnim gibanjem. Vzdržujemo se, da bi zaenkrat o prccesu, ki se je šele pričel m ki ho verjetno zaradi božičnih in novoletnih praznikov prekinjen, rekli kaj več. In ta čas bi morali naši sosedi izkoristiti, da bi še enkrat razmislili. ali ga je sploh bilo potrebno začenjati.«
B. B.
To ho veljalo tudi za profesorje, ki poučujejo . O založniški dejavnosti in o filmski industriji
MOSKVA, 23. — Oba doma vrhovnega sovjeta SZ sta danes odobrila proračun, ki ga je včeraj obrazložil finančni minister. Pred odobritvijo proračuna so govorili številni poslanci, ki so poudarili važnost gospodarskega razvoja v SZ.
Popoldne je bila skupna seja obeh domov, na kateri je podal poročilo o šolski reformi predsednik akademije za pedagoško znanost 'ruske zvezne republike in podpredsednik parlamentarne skupine vrhovnega sovjeta Ivan Kairo v.
Kairov je izjavil, da je šolska reforma potrebna, »ker življenje gre naprej in treba mu je slediti: predvsem pa zaradi tega, ker je potrebno ukiniti sedanjo razliko med intelektualnim in ročnim de-
miiiiiiiiiimiiiiiimnniiiiimtiMimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiHiiiiHiiitiiiiiiHiiiiimimimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiM
SPOMLADI DE GAULL0V OBISK V ZDA ?
lom, da se prepreči preveč proizvodnje, čeprav je bilo to
General pripravlja Francozom «božična darila» najemnin, davkov in cen
s povišanjem
PARIZ, 23. — Tajništvo generala De Gaulla je danes sporočilo, da se De Gaulle ni še odločil glede svojega obiska v Washingtonu, kamor ga je povabil predsednik Ei-senhovver.
Tudi predstavnik Bele hiše v Washingionu je izjavil, da bi bil Eisenhower seveda zadovoljen, če bi De Gaulle sprejel vabilo, ki mu ga je sporočil 5. julija in ki ga je obnovil državni tajnik Dul-les med zasedanjem NATO v Parizu.
Predstavnik je dodal, da De Gaulle ni še sporočil Eisen-howerju, ali sprejema vabilo. Ko ga je Eisenhower julija povabil, je general sporočil, da tega vabila ne more sprejeti v bližnji prihodnosti zaradi svojih obveznosti.
V Parizu se opazovalci sprašujejo, ali bo De Gaulle obiskal ZDA spomladi. Vsekakor so opazovalci mnenja, da je nujno potrebno razčiščenje odnosov med Francijo in ZDA, in zato je potreben neposreden sestanek med De Gaullom in Eisenhowerjem. Pripominjajo, da so ostali odnosi med obema vladama nespremenjeni od časa, ko so. morali Angleži in Francozi na ameriški pritisk ustaviti vojno proti Egiptu.
V ZDA niso prav nič zadovoljni s politiko, ki jo misli Francija voditi v atlantskem zavezništvu in prav tako tudi ne v zvezi z evropsko skupnostjo. V Parizu pa so nezadovoljni s tem, kar imenujejo ameriško nerazumevanje do alžirskega vprašanja. Med ostrim razgovorom, ki rta ga imela 15. decembra De Gaulle in Dulles, sta govorila tudi o ameriškem vzdrža-nju v OZN pri glasovanju o Alžiriji, ko je manjkal samo en glas, da ni resolucija dobila dvotretjinske večine. Med sestankom z Eisenhowerjem bi moral De Gaulle nedvomno razčistiti tudi vprašanje raketnih oporišč v Franciji. Francoska vlada povezuje namreč to vprašanje z zahtevam. za revizijo sistema posvetovanj v NATO.
Dodati je treba še, da se v Parizu že dolgo govori o morebitnem sestanku De Gaulla z Mac Millanom, s katerim bi moral predvsem razčistiti zadevo področja svobodne izmenjave, ki je povzročila veliko napetost med obema državama.
Medtem nadaljuje zunanje ministrstvo pripravo odgovora na sovjetsko noto o Berlinu in se s tem v zvezi posvetuje z angleškim, ameriškim in nemškim zunanjim ministrstvom.
Danes pa sta predsednik Co-ty in novi predsednik De Gaulle skupaj kosila v Elizejski palači. De Gaulle ko ob koncu leta govoril po radiu o novih varčevalnih ukrepih. Francosko gospodarstvo je namreč v vedno večjih težavah. Vrednost franka na borzi stalno pada.
Številni gospodarstveniki trdijo, da je novo razvrednotenje franka neizbežno, čeprav je v nasprotju z načeli prestiža generala,De Gaulla in z gospodarskimi koncepcijami njegovega finančnega ministra Pinaya. Ni izključeno, da bo tako imenovano »božično darilo« napovedal sam general v svojem govoru po radiu.
Na vsak način so proračunske težave zelo velike. Zadnje dni so že omenjali naraščajoči primanjkljaj, negativne posledice gospodarskega zastoja in ogromne stroške, ki so povezani s številnimi investicijskimi načrti vlade. Današnji «Cjmbat» govori o »junaškem proračunu za leto 1959» in pneni, da bodo od prebivalstva zahtevali nove žrtve. Cene se bodo zvišale za 5 do 6 odstotkov. Nekateri De Gaullovi svetovalci trdijo, da bodo s tem v dvanajstih ali osemnajstih mesecih okrepili kupno moč franka na realni podlagi.
Vzporedno se govori o novih davkih ih o drugih ukrepih. Med temi je tudi zvišanje najemnin od 5 do 25 odstotkov, ki naj se izvrši vsakih šest mesecev. Ta ukrep je povzročil veliko razburjenje posebno med delavstvom, kjer poudarjajo, da se mezde niso zvišale vzporedno s stalnim naraščanjem življenjskih stroškov.
■ «»------
Trgovinski sporazum med FLRJ in Vzh. Nemčijo
BEOGRAD, 23. — V Berlinu je bil sinoči podpisan sporazum o blagovni izmenjavi med Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo za 1959. leto. Blagovna lista, predvideva medsebojno izmenjavo v vrednosti 70 • milijonov dolarjev v
obeh smereh. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko so se prav tako danes končala v Beogradu s podpisom protokola, ki predvideva povečanje blagovne izmenjave v 1959. letu za 15 do 20 odstotkov v primerjavi z letošnjim letom.
V Pekingu pa so se danes začela pogajanja za določitev blagovne izmenjalne liste za prihodnje leto
Na vabilo odbora sovjetskih bojevnikov je danes odpotovala v Moskvo delegacija Zveze vojnih invalidov Jugoslavije. Jugoslovanska delegacija vrača obisk sovjetskim bojevnikom, katerih delegacija je letos obiskala Jugoslavijo.
-—o-----
Nova vlada v Maroku
RABAT, 23. — Vladna kriza, ki je trajala en mesec, je bila danes rešena. Novo vlado je sestavil predstavnik levega krila stranke Istiklal Abdalah Ibrahim.
Kakor je znano, so krizo povzročila nasprotja v stranki Istiklal v zvezi z gospodarsko politiko in v zvezi z zahtevo, da vlada uvede večje nadzorstvo nad vojsko, ki ji poveljuje prestolonaslednik Mulaj Hasan. Seznam novih ministrov je kralj Mohamed že odobril. Jutri bo uradna investitura.
  — •
Pismo Nehruja Hruščevu
MOSKVA, 23.	— Indijski
poslanik v Moskvi Menon se je včeraj razgovarjal s Hru-ščevom in mu je izročil noto Nehruja. Menon je izjavil, da ne ve, kdaj bodo objavili vsebino note.
Nekateri opazovalci trdijo, da Nehru poziva Hruščeva, naj nadaljuje pogajanja z Zahodom in naj se potrudi, da pride do začetnega sporazuma kakor na ženevski konferenci o ustavitvi jedrskih poizkusov, in naj se ne odloči za enostranske ukrepe.
Menon je izjavil, da se je razgovarjal s Hruščevom o raznih vprašanjih in tudi o Berlinu,	. .
enostranska formacija človeka«.
Zatem je obrazložil glavne obrise reforme, ki jo bo treba uvesti v srednjih šolah od 1. septembra 1959 in jo dokončati leta 1962. Reforma določa, da bo srednješolska izobrazba razdeljena na dva delal v, prvem delu bo obvezna osemletna šola, v drugem delu pa pouk v šolah različnih vrst, kateremu bi se pridružilo delo v tovarnah.
Načelnik urada za vpraša nja delovne sile pri ministr skem svetu Zelenko je izjavil, da bodo strokovne in tehnične šole v prihodnje samo enega tipa. V njih bo pouk trajal od enega do treh let v mestih in od enega do dveh let na deželi.
Minister za višjo izobrazbo Eljutin je poudaril, da bo za 'zvedbo reforme potreben čas treh do petih let'. Med leti 1959 in 1965 se predvideva šolanje dveh milijonov in 300 tisoč specialistov. V letu 1965 bo število obiskovalcev šol narastlo od 35 milijonov in pol na 45 milijonov. Minister je izjavil zatem, da bodo vzporedno z reformo izboljšali vlogo zavodov za višjo izobrazbo v korist napredovanja znanosti, tehnologije in kulture.
Minister Eljutin je izjavil, da je sedaj vpisanih v raznih fakultetah, zavodih in višjih šolah 4 milijone študentov. Dodal je, da od letos dalje od 460.000 študentov, ki začenjajo višjo izobrazbo, jih 320.000 že dela ali je delalo izven tečajev. Leta 1965 bo število študentov z zunanjim delom prekoračilo dva milijona.
Minister je tudi izjavil, da fakultete ali višje šole ne morejo sprejeti vseh tistih, ki se želijo vpisali, in da bodo odslej dajali prednost tistim. ki bodo prakticirali v gospodarstvu. Eljutin je dalje izjavil, da bi morali tudi profesorji v višjih šolah prakticirati v industriji in kmetijstvu Sedaj 130.000 profesorjev, t. j. polovica sovjetskih znanstvenikov samo predava v šolah in je potrebno, da se sistematično pošiljajo na produktivno delo. Nekatere kmetijske in tehnične šole morajo imeti možnost, da same poskrbijo za svoje potrebe z materialnega stališča, kar se mora doseči z delom študentov in njihovih profesorjev.
Minister za kulturne zadeve Mihajlov je med razpravo v domu narodov izjavil, da b« 21. kongres KP SZ zelo velik dogodek, ki bo imel važen politični pomen tako za notranjost kakor tudi za tujino.
Mihajlov je dolgo govoril o sovjetski literaturi. Izjavil je, da bodo v Sovjetski zvezi izdali prihodnje leto 60.000 različnih del s celotno naklado 1117 milijonov izvodov.
Dolgo je govoril tudi o sovjetski filmski industriji in poudaril vzgojno vlogo filma. Napovedal je, da bodo prihodnje leto vrteli v SZ 106 dolgih filmov. Dalje je napovedal, da je v kinematografskih Selah, ki so jih zgradili leta 1958, sedaj 650.000 mest. »Vendar pa, je dodal, nimamo dovolj aparatov za snemanje in aparatov za projeciranje, kakor tudi ne filmskih trakov.
Mihajlov je predvsem poudaril, da je potrebno povečati proizvodnjo nevnetljivega filmskega traka, kar bo omogočilo znatno zmanjšanje stro. škov za varnostne naprave. S tem v zvezi je kritiziral bivšega ministra za kemijsko industrijo, ker ni organiziral te
16 oseb zasutih
BRUSELJ, 23. — V Belgiji se je nedaleč od holandske meje — blizu holandskega mesta Zichen - Zussen - Bolder pripetila huda nesreča. Tamkaj je grič Rosenburg, ki je oddaljen 2 km od omenjenega kraja. Grič je ves preluknjan, ker tam izkopavajo posebno prst — mešanico apne-naste zemlje, ilovice in peska. Rovi v griču so tako veliki, da je možno voziti po njih nekaj kilometrov s tovornim avtomobilom. Danes dopoldne pa so se v notranjosti griča utrgali taki plazovi, da so prebivalci v bližini imeli občutek, da gre za potres.
Nekje je pokopalo 16 oseb, za katere se lahko reče, da so že mrtve. Kajti preden bi jih lahko rešili izpod plazu, bi bilo treba odstraniti 300 tisoč ton zemlje in kamenja. Neko 16-letno dekle, ki so jo še rešili živo, je kmalu nato um lo v bolnišnici. Precej je ludi ranjenih. Točnega števila se ne ve, ker so jih nekaj odpeljali v holandski Maastricht. Vsekakor pa jin je naimanj 12 in nekateri se pohajajo v zelo resnem stanju.
 «»--------
LONDON, 23. — V londonskih diplomatskih krogih izjavljajo, da bo sovjetski poslanik v Londonu MaliK zapustil mesto poslanika in postal pomočnik zunanjega ministra. V Londonu ga bo baje Moskvi več stanovanj kakor v | nadomestil bivši pomočnik mi. ostalih prestolnicah.	|	nistra za trgovino Kabanov.
•iMiimtiiiiiiiitMiiiiiitiiiiiaiiMMiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiimiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiimiitiii
Svečan sprejem Tita v Džalmrti
Jutri obisk Bandunga - 1. januarja pa bo odpotoval v Burmo
vprašanje že zdavnaj postavljeno.
Na koncu je Mihajlov izjavil, da je kulturno delovanje na podeželju še zelo pomanjkljivo.
V domu Sovjetov je predsednik moskovskega odbora poslanec Sobrovnikov izjavil, da bo prihodnje leto celotni proračun Moskve znašal 8 milijard rubljev, t. j. milijardo več kakor letos. Dodal je, da bodo prihodnje leto odprli v prestolnici 1700 novih trgovin. Prihodnje leto bodo sezidali v
D2AKARTA, 23. — Glavno mesto Indonezije, Džakarta, je sprejelo danes predsednika republike Jugoslavije z najvišjimi državnimi častmi, s prisrčnostjo, ki jo ljudstvo Indonezije izkazuje samo prijateljem. Ljudstvo Indonezije je pozdravilo Tita kot velikega borca za svobodo narodov, borca proti kolonializmu, za enakopravnost in demokratske odnose, za boljše življenje ljudi v svetu. Tisoči in tisoči pristaniških delavcev, mladih in starih, nad pol milijona ljudi, je od pristanišča Tandjung Briok do Džakarte navdušeno pozdravljalo predsednika Jugoslavije. Tila je cianes pozdravila ne le Džakarta, temveč vsa Indonezija. Predsednik republike Jugoslavije je namrgč stopil na tla Indonezije skozi tako imenovana »vrata Indonezije«, skozi goste špalirje mladeničev in mladenk, oblečenih v živo-pisane narodne noše iz raznih krajev Indonezije Zvoki ladijskih siren so se strnili z 21 streli z »Galeba« in salvami obalnih baterij in označili trenutek novega, važnega dogodka v odnosih med Jugoslavijo in Indonezijo.
Predsednik Tito in člani njegovega spremstva so prispeli v Tandjung Briok danes zjutraj ob 8.30, kjer so predsednika Tita pozdravili predsednik Sukarno, predsednik indonezijske vlade Džuanda. o-stali člani vlade, predsednik in številni člani parlamenta, načelniki generalnih štabov, člani diplomatskega zbora in druge visoke osebnosti. Po odigranih himnah in pregledu častne čete je predsednik Sukarno uradno pozdravil visokega gosta. »Vi ste veliki borec za Vašo državo, za svobodo Vašega ljudstva,« je poudaril Sukarno. »Mi Vas mnogo ljubimo, veseli nas. zares smo srečni, da ste končno prišli k nam. Nam je znana Vaša družbena ideologija. Z Vašo družbeno ideologijo ste Vi dejansko državljan sveta«.
Maršal Tito je v svojem odgovoru obžaloval, da iz znanih razlogov prej ni mogel obiskati Indonezije in ugotovil, da Jugoslavijo in Indonezijo vežejo trdne zveze prijateljstva in medsebojnega zaupanja, enakost pogledov o osnovnih vprašanjih obeh držav za ohranitev miru in u-resničenie načela enakopravnega sodelovanja, nevmešava-
nja v notranje zadeve drugih in spoštovanje teritorialne integritete, ki so osnova indonezijsko - jugoslovanskega prijateljstva in jamstvo njegove nadaljnje krepitve. Tito je izrazil prepričanje, da bo tudi sedanja izmenjava mnenj, podobno kot prejšnja, prispevala ne le k utrditvi prijateljstva med Jugoslavijo in Indonezijo, temveč k ohranitvi mi-ru in uveljavljanju načela e-nakopravnega sodelovanja v svetu.
Po govoru sta se Tito in Sukarno odpeljala v Džakarto z avtomobilom skozi špa-iii ljudstva, ki je navdušeno vzklikalo Titu in Jugoslaviji. Predsednik Tito je prispel v rezidenco Sukarna šele po deseti uri, kajti kolona avtomobilov se je le počasi prebijala skozi navdušeno ljudstvo. Po kratkem odmoru v rezidenci Sukarna je predsednik Tito odšel v vilo Ištana Ne-gara, kjer bo njegova rezidenca med bivanjem v Indoneziji.
Jutri bo predsednik Tito položil venec na spomenik neodvisnosti in grobove herojev, potem bo sprejel predsednika Džuando in druge visoke osebnosti, katerim bo izročil visoka jugoslovanska odlikovanja Popoldne bo obiskal letovišče Bogor, v četrtek popoldne pa bo odpotoval v Bandung. Jugoslovanski gostje se bodo vrnili v Džakarto 27. decembra; zatem bodo odpotovali na znani otok Bali, kjer bo predsednik Tito s svojim spremstvom silvestroval. 1. januarja dopoldne bo predsednik republike Tito s svojim spremstvom odpotoval v Burmo.
Na Baliju se bodo končali tudi uradni razgovori in bo objavljeno skupno poročilo o razgovorih.
 «»-----
Hammarskjoeld v Gazi
GAZA, 23. — Glavni tajnik NATO Hammarskjoeld je prišel danes z letalom v Gazo, kjer bo preživel božične praznike med vojaki varnostnih sil OZN. Se prej se je ustavil v Bejrutu, kjer se je raz govarjal z libanonskim predsednikom Sehabom ter s predsednikom vlade in zunanjim ministrom.
Vreme včeraj; Najvišja temperatura 14.5, najmžja 9.2, zračni tlak 1006.6 pada, veter 19 tun vzhodnik, nebo pooblačeno, padavine 11-4 mm, vlaga 76 odst., morje rahlo razgibano, temperatur« morja 12 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 24. decembra
Adam in Eva, Dunja Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.24 Dolžina dneva 8.40. vzide ob 15.29 in zatone ob 5.47. Jutri, ČETRTEK, 25. decembra Božič, Roda n
S sinočnje seje občinskega sveta
Svetovalci sprejeli resolucijo o ustanovitvi avtonomne dežele
Resolucija zahteva med drugim, da bo glavno mesto Trst, ustanovitev pordenonske pokrajine in najširšo pokrajinsko avtonomijo - Dr. Dekleva poudaril pomanjkljivost določb za zaščito pravic Slovencev
Tržaški občinski svet je na sinočnji seji sprejel resolucijo o deželni avtonomiji z veliko večino glasov, razen mi-sovcev, ki so glasovali proti, in liberalcev ter svetovalca Fronte za neodvisnost, ki so se vzdržali glasovanja. Resolucija, ki jo je prečital župan se glasi:
«V zvezi s pobudami, ki so bile načete za odobritev posebnega statuta avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina, kot to določa ustava, tržaški občinski svet poudarja, da je treba v vsakem primeru priznati Trst za glavno mesto bodoče avtonomne dežele, in sicer ne samo zaradi pravice, ki jo ima kot bivše dolgoletno glavno mesto dežele, ampak tudi Zaradi zgodovinskih, političnih, gospodarskih in kulturnih vzrokov.
Tržaški občinski svet meni, da je treba zaradi funkcionalnosti in uravnovešenosti ustanoviti tudi pordenonsko pokrajino, kar ustreza tudi željam tamkajšnjega prebivalstva. Štirim pokrajinam v deželi pa mora posebni statut priznati zakonodajno, upravno in finančno avtonomijo, ki jo zahtevajo njihove posebne značilnosti; avtonomijo, kateri se Trst zaradi svojega izrednega položaja in v občem interesu, ne more odreči.
Zato tržaški občinski svet pričakuje, da bosta vlada in parlament sprejela ta osnovna načela, ki so podkrepljena tudi s prejšnjimi resolucijami občinskega sveta, in da bosta čimprej odobrila zakon o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Po prečitanju resolucije so govorili načelniki posameznih skupin. Dr. Jože Dekleva je v svoji glasovalni izjavi de^ jal, da se strinja s splošnimi načeli, ki jih vsebuje resolur cija, načela katerega je NSZ odobrila že v prejšnjih občinskih Avetih.
«Obenem pa moram obžalovati«, je dejal dr. Dekleva,
«da v resoluciji niso omenjena vprašanja o jezikovnih in drugih narodnostnih pravicah slovenske manjšine, ki živi v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Mnenja sem, da bi morala vprašanja, ki jih slovenska manjšina živo občuti, najti v posebnem statutu bodoče avtonomne dežele točno in v vseh podrobnostih zajamčeno mesto, da se prepre- Vijo».
mirno sožitje in napredek vsega prebivalstva. Obenem pa je treba s tem preprečiti samovoljno uveljavljenje norm na škodo jezikovnih in narodnostnih pravic slovenskega prebivalstva z okrnitvijo osnovnih demokratičnih pravic«.
S temi pridržki je dr. Dekleva glasoval za resolucijo.
Tudi svetovalci Pincherle za PSI, Pogassi za KPI in Agne-letto za SDZ so v svojih glasovalnih izjavah poudarili, da morajo biti narodnostne pravice Slovencev v bodoči avtonomni deželi zajamčene v posebnem statutu. Dr. Pincherle se je skliceval na zakonski osnutek, ki so ga predložili vladi in parlamentu socialistični poslanci in v katerem je predvidena tudi ustanovitev integralne proste cone za Trst in celotno področje Dr. Pincherle je poudaril, da je za socialiste umevno, da je treba spoštovati naravne etnične, politične, socialne in gospodarske potrebe celotnega prebivalstva bodoče dežele. Komunistični svetovalec Pogassi je ravno tako omenil zakonski osnutek komunističnih poslancev, ki vsebuje zakonito jamstvo za zašči*o slovenskih narodnostnih pravic.
Vsi svetovalci strank, ki so glasovali za resolucijo, so še posebno poudarili potrebo, da mora zakonski osnutek, ki ga bo sprejel parlament, vsebovati jasno določilo, ki bo jam-, čilo tržaškemu področju najširšo zakonodajno in gospodarsko avtonomijo. Vsi so soglasno pudarili tudi zahtevo, da mora biti Trst glavno mesto bodoče dežele.
Misovsk; svetovalec Morelli je takoj izjavil, da je njegova stranka proti ustanovitvi avtonomnih dežel sploh in da bodo oni zato glasovali proti resoluciji. Zanj ne obstaja mirovna pogodba. Za fašiste veljajo še vedno stare meje, meja fašistične Italije, morda celo tudi tiste, ki so segale do Boke Kotorske in onstran Ljubljane. Sicer pa misovske-ga svetovalca ni nihče vzel za resno. Po njegovih sledovih, čeprav iz drugega namena, je šel tudi svetovalec Fronte za neodvisnost Borghese, ki je dejal, da so oni proti avtonomni deželi, ker še vedno zastopajo stališče po ustanovitvi «svobodne Julijske dežele«, ki bi omogočila, da bi se vrnili Trstu vsi kraji, ki so »krivično prišli pod Jugosla-
šine ne more vnesti v posebni statut dežele, češ da se te pravice rešujejo z določbami republiške ustave in mednarodnih sporazumov. Ce pa je tako, naj torej župan Fran-zil takoj začne spoštovati u-stavo in londonski memorandum in naj naroči, da bodo v najkrajšem času postavili dvojezične napise, kjer živijo Slovenci, naj naroči občinskim uradom, naj poslujejo v slovenščini s slovenskimi strankami itd.
Po izglasovani resoluciji se je nadaljevala in zaključila razprava o pravilniku občinskega sveta, ki je bil z nekaterimi popravki soglasno sprejet.
Prihodnja seja bo v torek ob 18. uri.
»jisSis:
' ■
Predvčerajšnjim so nakazali potrebna sredstva za gradnjo nove tržaške potniške železniške postaje. Nakazali so 180 milijonov lir za izvršitev potrebnih električnih, vodovodnih in drugih instalacij ter o-preme. Predvidevajo, da bodo postajo gradili približno 600 dni in da bo dokončana 1961. leta.
Celotna obnova centralne Železniške postaje bo veljala eno milijardo 600 milijonov lir, od česar gre ena milijarda 500 milijonov lir iz računa posebnega zakona v korist tržaškega gospodarstva in 100 milijonov lir iz rednega proračuna državnih železnic.
Iz istega vira tudi poročajo, da bodo 1. januarja ukinili vlake na progi Trst - Draga -Herpelje. Namesto vlakov bodo vozili avtobusi državnih železnic, in sicer na italijanskem delu proge.
 «»------
Stavka mesarjev
Pokrajinsko tajništvo FIL CEA - CGIL sporoča, da bo
Tudi letos so šla božična drevesca dobro v denar. Zadnji kupci jih nosijo domov, da razvesele svoje otroke
Nakazanih 430 milijonov za gradnjo nove postaje
Dela bodo trajala do konca leta 1961
Izpred prizivnega sodišča
cijo samovoljna tolmačenja, ki lahko povzročijo in podpi-nepotrebne spore s posledicami za
Po končani razpravi je spregovoril nekaj besed župan dr. Franzil in izjavil, da se vprašanje pravic slovenske manj-
hujejo škodljivimi
Reorganizacija podjetja «Centralvino»
Pred obnovitvijo oddelka za vino v Delavskih zadrugah
Del delavcev ladjedelnice Sv. Roka bodo premestili v druge obrate CRDA
Včeraj je direkcija podjetja «Centralvino» sporočila da bodo odpustili vse zaposleno o-sebje. V tem podjetju je zaposlenih 6 delavcev in 7 u-radriikov in odpust velja od 5. januarja prihodnjega leta.
Ze zjutraj so Intervenirali sindikalni predstavniki CGIL, katerim je vodstvo podjetja odgovorilo, da bodo s L januarjem uvedli nov način u-prave podjetja in da bodo s tem v zvezi delno odpuste u-maknili. Zanimiva je tudi vest, da je »Federconsorzi« že odpoklicala sedanjega direktorja podjetja, ki bo o-pravljal drugo dolžnost.
Kot je znano, je po sporazumu med Delavskimi zadrugami in »Federconsorzi« od 1964. prevzelo podjetje «Cen-tralvino« monopolno v roke določene dobave za Delavske zadru«e.
Sindikalne organizacije pričakujejo, da nova reorganizacija pomeni obnovitev delovanja oddelka za vino v o-kviru Delavskih zadrug, kot je bilo to že pred 1954. letom in kar bi pomenilo izboljšanje delovanja tako za podjetje samo kot tudi za tržaško prebivalstvo.
V zvezi z vestjo o predaji ladjedelnice Sv. Roka Tržaškemu arzenalu so včeraj u-radni krogi ponovno zagotovili, da ta ukrep ne bo privedel do nikakršne gospodarske škode niti do poslabšanja delovnega položaja za osebje v ladjedelnici Sv Roka. V bistvu gre za potrditev zagotovil, ki so jih predstavniki CR DA že izrekli sindikalnim zastopnikom.
Potrjena je tudi vest, da bodo del osebja ladjedelnice Sv Roka premestili v druga podjetja CRDA in da bo samo del osebja prišel v sklop Tržaškega arzenala. S tem so tudi potrjene 'ugotovitve, da nameravajo premestid v Tržaški arzenal samo določeno število delavcev, ki bodo zamenjali tam zaposlene delavce s »terminskimi pogodbami«.
——«»-----
URNIK POSTE OB PRAZNIKIH
Uprava pošte in brzojava sporoča, da bo urnik uradov mad prazniki naslednji;
1. 25. decembra in 1. januarja velja za vse urade praznični urnik.
2. 26. t. m. pa bodo glavni uradi v središču, podružnice v mestu in po ozemlju odprti samo v dopoldanskih urah. To velja za poštno, telegrafsko in raznašalsko službo.
Ne bodo pa sprejemali denarnih pošiljk. Urnik brzojavnega urada v središču mesta
Sedem mesecev zapora pogojno šoferju zaradi prometne nesreče
Pri nesreči *e je ubil šofer avtomobila, ki je pri Tarčentu treščil v kamion Sodišče prve stopnje je šoferja kamiona oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov
V prvih dneh decembra 1956. leta je prišlo nedaleč od križišča pri Tarčentu do hudega trčenja med tovornikom s prikolico in nasproti vozečim osebnim avtom iz Trsta, v katerem so bile nekatere precej znane in tudi bogate osebe. Poleg šoferja Gustava Pleterskega. ki je bil zaposlen pri Tržaški konopljarni so se vozili v avtu še Ella Melzi-Se-gre, odv. Alfredo Gattorno in inž. Alfredo Korbl iz Vidma. Vsi so bili namenjeni v jeklarno v Beli peči zaradi neke trgovske zadeve.
Do nesreče je prišlo, ko je osebni avto vozil s hitrostjo 100 km na uro, medtem ko je tovornik, ki je prihajal z nasprotne strani, začel zavijati na levo proti bencinski črpalki. Iznenada se je zasebni avto zaletel z vso silo v stranski del velikega vozila, pri čemer se je šofer Pleterski ubil, medtem ko so bili ostali potniki vsi več ali manj ranjeni. Sicer je šofer tik pred strahovitim trčenjem zavrl, vendar ni nič pomagalo. Zaradi nesreče je imel največ sitnosti šofer tovornika 33-letni Giocondo De Luca iz Ul. Ca-nalet v Samedeiu, katerega so prijavili sodišču v Vidmu pod dvojno obtožbo nenamernega umora in tudi povzročitve telesnih poškodb. Njegov odvetnik je sicer tedaj med procesom, ki je bil 11. aprila lani, dosegel, da so obtoženca opro. stili vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Toda razsodba ni zadovoljila ne obtoženca ne državnega pravdnika ki je skupno z obtoženčevim zagovornikom vložil priziv.
Akte so poslali tržaškemu prizivnemu sodišču, kjer so sedaj ponovno razpravljali o nesreči. Vdova in hčerka Pleterskega sta se prijavili kot zasebna stranka in sta dosegli zadoščenje, ker so prizivni sodniki spremenili prvotno razsodbo ter De Luco obsodili na 7 mesecev zapora in na 30.000 lir globe, vendar z vsemi o-lajšavami, ki jih predvideva zakon, to je s pogojnostjo kazni brez vpisa v kazenski list. Nadalje bo moral obsojenec plačati odvetniku zasebne
škode vdovi in hčerki milijon lir.
Preds. Fulco, tož. Marši, zapise. Zanetti, odv. zas. stranke Poillucci, obramba odv. Steccanella iz »V. Veneto.
V	4*. 4»-—I ]
Stavka uslužbencev trošarinske ustanove
Včeraj so proglasili stavko uslužbencev trošarinske ustanove za 31. december. Do tega sklepa je prišlo na osnovi stališča delodajalcev, ker je tajnik UNOIC včeraj zvečer ponovno odbil, da bi pričeli s pogajanji o obnovi delovne pogodbe
 «»-------
Dvanajst odpustov v podjetju IFLEA
Izvedelo se je, da je direkcija podjetja IFLEA odpustila 12 delavcev. O tem vprašanju so bila dolgotrajna sindikalna pogajanja, ki so privedla do rezultata, da so znižali število predvidenih odpustov, saj je bilo v začetku govora o 21 odpustih.
 — V » • —
Poskus samomora
Zaradi ekonomskih nevšečnosti si , je 28Jetna Milena Škerla vaj i* Ulice Carpisdn 16 hotelB včeraj vzeti »življenje. Z britvico si je prerezala zapestja, zaužila neznana zdravila ter skočila blizu Mira-mara v mčrje.	n
Toda ni ji bilo usojeno. Na srečo sta prav tedaj privozila mimo dva agenta prometne policije, ki sta od daleč zapazila žensko ko je skočila v morje. Pohitela sta in jo pravočasno rešila. Poklicala sta seveda takoj rešilni avtomobil, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti dva ali tri tedne na I. kirurškem oddelka.
Nesramen motociklist
V prvih jutranjih urah je včeraj dvajsetletni Klavdij Guštinčič iz Ulice Flavia 8 stranke 300.000 lir ter plačati , prečkal cesto v omenjeni u-na račun dokončne določitve | lici pred kinematografsko dvo-
rano Lumiere. Ko je bil skoraj že na pločniku, ga je podrl motorist, ki je nadaljeval vožnjo, ne da bi mu priskočil na pomoč.
Gustinčiča so takoj odpeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku in se bo moral zdraviti štirideset dni, ker si je zlomil desno ključnico ter se o-praskal po obrazu.
Nekdo, ki je bil priča nesreče, si je zapomnil evidenčno tablico motorja in obvestil prometno policijo, ki je v kratkem identificirala krivca, 'n sicer 55-letnega Valentina Radina iz begunskega, taborišča v Padričah. Radin je izjavil,>da je kmalu potem tudi on padel z motorja in se nekoliko poškodoval. Rekel je, da je videl Guštinčiča, kako je vstal in odšel, pa je vstal in odšel tudi on. Zadeva pa ni tako enostavna, ker bi mu moral priskočiti na pomoč. Zaradi tega ga bodo prijavili sodišču.
itiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiMiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiititiimitiiiimiiiiiitiitiiniiiiiliftimimiimi
Česa ni poslane v svojem predavanj
ne bo spremenjen
   iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiNiiiiiiiHi   mni,iiiiiiinHimiiiMiiiiiniiHNmn.il mmmmmmnmmmmmmmim i
Razdeljevanje daril predsednika Gronchija
Na posebnih ceremonijah, | pan Pacco in številni drugi, katerim so prisostvovali naj- | Pakete je razdelil župan, po-višji predstavniki oblasti so I tem pa so se predstavniki ob-
bili včeraj razdeljeni paketi predsednika republike Gronchija. Prva obdaritev otrok je bila dopoldne ob 10. uri na iniljskem županstvu, kateri so prisostvovali vladni generalni komisar dr. Palamara, podpre-fekta Manichedda in Pasino, predsednik pokrajinske uprave prof. Gregoretti, miljski tu-
lasti odpravili še v Dolino kjer je pakete razdelil župan Dušan Lovriha, ter na Rcpen-tabor. Popoldne so bili obdarovani še otroci iz zgoniške in devinsko-nabrežinske občine. Glavna slovesnost pa je bila
je pakete razdeljeval sam vladni generalni komisar dr, Palamara, katerega so spremljali tudi tržaški župan dr, Franzil ter predsednik pokrajinske uprave prof. Gregoretti, Ob letošnji božični obdaritvi je pakete predsednika republike sprejelo okoli 1000 o-trok z vsega tržaškega pod-
26. decembra stavka mesarjev, ki protestirajo proti prefek-turnemu dekretu o urniku mesnic med prazniki.
Tajništvo poziva prebivalstvo, da kupi meso danes za oba praznična dneva (25. in 26. decembra),,ker bodo mesnice 26. decembra zaprte.
ZAPRTA CESTA
Zaradi popravil bo Lonjer-
ska cesta zaprta za promet od danes naprej. Zaprta bo od
hišne številke 1 pa do stavbe s številko 32.
 «»——
Sinoči otvoritev
gostiln« «Jadran»
Sinoči je bila odprta prenovljena gostilna «Jadran» pri Sv. Jakobu. Vabilu k otvoritvi so se odzvali številni tržaški Slovenci in Sentjakob-čani, ki so pohvalili lepo in okusno urejene prostore. Vsi gostilniški prostori so dobili povsem novo lice, kar bo — poleg dobrih vin in jedače — brez dvoma pripomoglo, da se bo znana slovenska gostilna v bodoče še bolj uveljavila.
 «»-------
Motocikel v avto
Od 8 do 10 dni se bo moral zdraviti 31-lefni Bruno Zorni iz Ulice San Michele 10. Peljal se je z motorjem po Istr-ški ulici proti Sv. Soboti, pa je v bližini Ulice Battera trčil ob avtomobil, ki je prihajal z nasprotne strani in ga je vozil 31-letni Elio Mano-si z Reške ceste. Zorni se je pobil po kolenu leve noge in si zvinil levo ramo.
 «»------
'L lambreto v tovornik
Na Trgu Oberdan ob koncu Ulice Carducci je z lambreto trčil ob mali tovornik 30-le*ni Vittorio Radillo iz Ulice San Fortunato 5. Pobil in rahli se je po čelu ter se opraskal po rokah, v bolnišnici so mu nudili zdravniško pomoč in bo okreval v dobrem tednu
Avto povozil kolesarja
Ko se je včeraj dopoldne 55-letni Silvester Žerjal iz Bo-Ijunca 135 peljal s kolesom proti Zavijam je za njim privozil z avtomobilom 37-letni Nereo Mačko iz Ulice Piccar-di 54 in ga povozil. Žerjal je dobil rahel pretres možgan ter se pobil po čelu in opraskal po kolenu leve noge Odpeljali so ga v bolnišnico, ■kjer se bo moral zdraviti od 10 do 15 dni na I. kirurškem oddelku.
'«Prosti strelci» v vrstah de-1 vprašanja vključena v proaram moknstjanskih poslancev so \ t anjanijeve vlade. Tako ni v zadnjih časih povzročili A- ničesar povedal, kdaj name-
ob 18.30 v tržaškem Avditori- • ročja.
ju, kjer so razdelili 520 pake- Na sliki vidimo razdeljeva-tov predsednika republike. Tu 1 nje paketov v Dolini,
»nintoru Fanfani ju in njegovi vladi zelo velike težave in onemogočili v parlamentu iz-glaspvanje nekaterih važnih vladnih zakonskih predlogov in dekretov, kar je spravilo Fanfanijevo vlado v latentno krizo, o čemer smo do sedaj že mnogo pisali.
V nedeljo, pa je v kinematografski dvorani sGrattacie-lo» tržaški demokristjanski poslanec prof. Sciolis predaval
0 «vladnem delovanju za napredek države«. To predavanje je bilo v okviru vsedržavne akcije, ki jo je sprožil tajnik KD in predsednik vlade Fanfani, da javno obsodi zlasti pred svojimi volivci «proste strelces.
Predavatelj si je izbral zelo enostavno snov; našteval je točke programa Fanfanije-ve vlade in se zadržal predvsem pri tistih zakonskih o-snutkih in vladnih dekretih, ki jih je poslanska zbornica pomočjo demokristjanskih eprostih strelcev» zavrnila. Gre predvsem za vladni zakonski osnutek za povišanje takse na naravne pline, za zakonski osnutek dodatne cene bencina in za zakonski o-snutek o liberalizaciji tržnic. Poslanec Sciolis je skušal dokazati velike koristi, ki bi jih imelo obče vsedržavno gospodarstvo in zlasti potrošniki, če bi bili sprejeti omenjeni zakonski osnutki. Zlasti je poudaril zakon o tržnicah, ki naj bi liberaliziral prodajo sadja, povrtnine, mesa in rib. Po njegovem mnenju je vlada predložila ta zakon, da bi povzročila znižanje cen na drobno in s tem zvišala dejan, sko kupno moč delavskih plač. Toda prav o tem vprašanju, ki zanima vse delavstvo, se je v vsej Italiji razvila najširša razprava in so se pojavile najrazličnejše kritike vladnih namenov. Hkrati pa vlada ni znala ali ni mogla jasno in točno dokazati koristi, ki bi jih ta zakon prinesel potrošnikom. Predvsem je bila vlada kritizirana zaradi dejstva, da se bo na osnovi predloženega zakona okoristila «Federconsorzi», in sicer velika veleposestniška kmetijska zadružna ustanova, ki je v rokah demokrist jonskega Združenja neposrednih obdelovalcev. O tem je bila velika polemika v našem mestu, kjer imamo novo občinsko tržnico, ki je stala nad 35 0 milijonov lir in bi postala na osnovi predlaganega zakona skoraj neuporabna.
Pri vsem tem pa je za nas najvažnejša ugotovitev, da se tržaški demokristjanski poslanec ni dotaknil nobenega k ra-.jevnega vprašanja, čeprav so
1 bila nekatera važna tržaška
rava vlada predložiti parlamentu zakon za izvolitev tržaških senatorjev, ničesar ni povedal, kdaj in v kakšni o-bliki bo vlada predložila parlamentu zakon za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija -Julijska krajina. Glede tega vprašanja je že znano, da je vlada sestavila neki osnutek, ki pa ne zadovoljuje niti tržaških demokristjanov. Zanimivo bi bilo tudi zvedeti od prof. Sciolisa, kakšna usoda je doletela predloge pokrajinskega predsednika prof. Gre-goreitija, ki je že svel čas obsodil vlado, da pripravlja takšen zakonski osnutek statuta za deželno avtonomijo Furlanija - Julijska krajina, ki naj bi dal deželi samo «zemljepisni pojem«. O tem in še o drugih zlasti gospodarskih vprašanjih mesta bi moral govoriti prof. Sciolis in prikazati Tržačanom, v kolikšni meri se vlada resnično zanima za tržaška vprašanja.
iiMMiiiiiiHiiiiiiiimitiiiiiHiiiiiiiiiHiiMiiiiHiiiunimiiiiiHHiiiiiiimiiiiiimiHiiiiiiiimiiMiiiim
Urnik trgovin ob praznikih
24. decembra: vse trgovine lahko ostanejo odprte do 21. ure; trgovine jestvin in mesnice pa se lahko cdprejo popoldne tudi uro prej.
25. decembra: vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn (odprte od 8. do 13.), slaščičarn in podobno (odprte od 8. do 21.30).
26. decembra: zaprte vse trgovine razen pekarn in mlekarn (odprte od 7. do
12. ure), cvetličarn (odprte od 8. do 13.), slaščičarn (od 8. do 21.30) in mesnic (odprte od 8. do 11.).
31. decembra: vse trgovine lahko ostanejo odprte do 20.30; trgovine jestvin in mesnice pa se lahko odprejo popoldne tudi uro prej.
1. Januarja: vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn (odprte od 8. do 13.) in slaščičarn (od 8. do
21.30).
6. januarja: vse trgovine bodo zaprte razen pekarn in mlekarn (odprte od 7. do 12.), cvetličarn (od 8. do
13.) slaščičarn (od 8. do
21.30) ter brivcev, frizerjev in fotografov (odprto od 8. do 13.).
Tramvajska služba 24. in 31. decembra
Ravnateljstvo tramvajske službe Acegata sporoča, da bodo ob bližnjih praznikih skrčili redni tramvajski, filobus-ni in avtobusni promet in bodo uvedli izredno službo na progah «31» in «32».
Proga «31» bo zajela naslednje ulice in trge: Sv. Ivan, Trg Goldoni, žaveljska mitnica, Trg Goldoni, Ul. Revoltella, Trg Goldoni, Sv. Ivan. Proga «32»; Skedenj. Trg Goldoni, Ul. San Giusto, Ul. Besenghi, Čampi Elisi, Sv. Andrej, Čampo Marzio, Trg Tommaseo, Korzo, Trg Goldoni, Skedenj.
Vozovi na progah «31» in «32» si bodo sledili v presledkih po 10 minut do 2. ure, kasneje pa vsakih 15 minut.
Redna tramvajska služba pa bo imela naslednji vozni red (v prvem stolpcu so navedeni zadnji odhodi dne 24. in 31. decembra, v drugem pa prvi odhodi dne 25. decembra in 1. januarja):
I iz Ul. Doda	21.30	7.13
z glavne postaje	21.29 7.31
3 od Sv. Ivana	20.11 7.11
s Čampo Marzio	20.35 7.35
5 s Trga Perugino	21.22 7.10
iz Rojana	21.28 7.30
6 od Sv. lavna	21.18 7.04
iz Barkovelj	21.42 7.29
8 iz Rojana	21.21 7.15
s Čampo Marzio	21.25 7.14
9 od Sv. Ivana	21.12 7.05
s Camp; Elisi	21.39 7.37
10 s Trga Valmaura 21.24 7.00 iz Ul. S. Carlo	21.44 7.19
II z Rocola	21.34	7.07
z Borznega trga	21.39 7.12
15 s Trga	S. Giov.	21.15	7.15
s Čampo Marzio	21.29 7.29
16 s Trga S. Giov.	21.22 7.07
s Čampi Elisi	21.37	7.22
17 iz San	Cilino	21.34	7.30
iz	Ul.	S. Carlo	21.34	7.11
16 iz	Ul.	Cumano	21.30	7.34
iz	Ul	S. Carlo	21.30	7.19
19 iz	Ul.	Flavia	21.17	7.09
z glavne postaje	21.33 7.31
20 iz Milj	21.31	7.10
25 s Katinare	21.30	7.43
iz Ul. Carducci	21.16 7.16
28 iz Kolonje	21.40	7.40
z L. Riborgo	21.19 7.20
29 z L. Giardino	21.14 6.55
iz Skednja	21.38	7.17
30 z glavne postaje 21.45 7.30 s Trga Rosmini	21.30 7.15
Nesreča mladeniča iz Prečnika
V Ulici Flavia je trčil motorjem ob avtomobil 20-let-ni Albert Zidarič iz Prečnika Peljal se je proti Zavijam z nasprotne strani pa je privozil z avtomobilom 56-letni Corrado Giuseppe iz Ulice G, Carducci 32. Zidarič se je o-praskal po kolenu leve noge in levem uhlju ter je zgubil spomin. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Ul Olnnastica 44:	Rovis. Trg
Dne 23. decembra se je rodilo Goldoni 8; dr Rossettl Ul Com-V Trstu 9 o,rok, umrlo je 13 oseb, jh 18; dr. Migni, Barkovlje In poroke ni bilo nobene.	v
UMRLI SO:	84-letna Belima
Coen, 75-letni Pietro Biloslavo,
62-letna Lucia Zoia vd. Marciani.
47-letni Attitlo Marchioli, 75-letna Giustina Bernardini vd. Gams. 78-letna Santa Munisso por. D* C o-muni, 65-letni Francesco KLIma,
69-letna Giovanna Battistln por.
Vento, 42-letna Ana Prelec, 75-letna Carla Vivant vd, Troler,
85-letna Adcle Zangolini vd. Bor-gnino, 53-1 etn i Vittorio Soheriau,
67-letna Lucija Sosič por. Hrovatin.
■ «»--------
Valute
	L-		—			Mlian	Rim
Zlati funt Marengo Dolar . . . Frank franc. Frank Švicar. 3terl:n* . . Dinar , sum* , ! Zlato . i . 1 Zah. n. marka	5.900,— 4.500.— 623.— 125,— 144 — 1.725.— 72.— 23.75 706.— 148.75	6.200,— 4.700,— 625 — 127.— 146.— 1750 — 74.— 24.25 708,— 149.75
(dakovi in pkinhiivki]		
Nieoli v Skednju
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem naj-višje, v 3. prevladujoče)
V počastitev spomina nepozabnega Devana Merlaka daruje družina Marcel Sancin 1000 lir za Dijaško Matico.
NOONA SLU2BA LEKARN v decembru
Blasoletto, Ul. Homa 15; Mangom, Ul. Settefontane 2; Marchio,
pomaranče I. . . .	106	188	141
pomaranče II. . .	47	71	53
iimone 		94	118	100
mandarini I. , . .	106	176	141
mandarini II. ...	59	100	76
jabolka:			
aaobondanza« I. v	41	47	41
»abbondanza« II. .	24	35	29
«delizia» I		82	118	100
»delizia« II		53	82	76
»imperatori« I. . .	35	47	41
«Kanada» I. ....	71	94	82
»Kanada« II. ...	41	47	47
hruške 		41	141	118
zelje 	i.	29	71	65
cvetača z Usti . . .	24	94	71
ohrovt		 .	24	47	29
cikorija		 .	3«	47	47
čebula 	t .	33	41	35
koromač ......	29	59	41
mana solata . t .	44 312		125
krompir		26	49	35
zeleni radič I. . .	100 450		112
rdeči radič	143 375		162
zelera 		59	94	82
špinača ..... s .	81	2J2	112
Večina blaga se	prodaja		po
prevladujoči ceni	(3. stolpec).		
Potrošniki lahko	kupujejo		na
trgu na debele od \0.		do	12
ter od 16. do 17.	ure.		
RADIO
SREDA, 24. decembra 1958 RADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Zena in dom, obzornik za naše gospodinje; 12.10 Za vsakogar nekaj, 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Helmut Zacharias; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna čajanka; 18.10 Corelli; Concerto grosso v g-molu, imenovan; »Božični koncert«; 18.30 «Božične sanje«, pravljična igra, ki jo je napisal Franc Jeza: nato orkester George Melachrino; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 «Božič S£ ponavlja v naših srcih«, bočna misel, pesem, navade v glasb; in besedi; izbral in napisal Jože Peterlin; 23.30 Božične pesmi raznih narodov.
RADIO TRST 12.10 Tretja stran; 16.30 Koncert violinistke Olge Canzio In organista L. Capponija; 17.30 tcDivji lovec«, romantična opera; 18.10 Orkester Casamassima; 18.35 Božične pesmi.
H. PROGRAM 9.30 Orkester Olivieri; 131)0 Pojeta Gino Latid-la in Carla Boni;
16.00 Tretja stran; 21.00 Canzo-nissima,
HADIO KOPER Poročila v slov.:	/.30, 13.30,
15.00.
Poročila ▼ italijanščini: 12.30,
17.15	19.15. 22.30.
5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 15 Glasba za dobro jutro; 8.00-12.05 Prenos RL; 12.05 Opoldanski cocktail; 12.50 Operne arije: Puccini, Borodin, Bizet, Giordano in Čajkovski; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do me. lodije; 14.30 Okno v svet; 14.45 Filmska glasba; 15.20 Trio Avsenik z Dano Filipličevo in Francem Korenom; 15.40-16.00 Prenos RL; 16.00 Planinske pesmi- 16.45 Ritmi in popevke; 17.30 Valčki slavnih skladateljev; 18.15 Za prijatelje jazza; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Igra orkester Jimmie Luncetord,
SLOVENIJA 327,1 in, 2*2,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00. 6.00, 7.00. 8,00.
10.00,	13,00,	15,00.	17.00.	19.:t0.
22 00	22.55.
8 05 Melodi je za dober dan; 8.30 Odlomki iz Thomasove opere «Mignon»; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 Poslušajmo Kmečko godbo- 9.40 Pet minut za novo pesmico — Narodna: Zima je prišla;
9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Pojte z nami; 10.33 Petar Stojanovič: Koncert za violino in orkester; 11.00 Komorni zbor RTV p.v. Milka Skoberneta;
11.15 Prelistajmo naš zabavni album- 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo: 12.05 Glasbena medigra;
12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Igrata trio in kvintet Avsenik;
12.45 Gorenjski vokalni kvintet; 13 30 Priredbe Straussovih melodij za klavir; 14.05 Radijska šola z? srednjo stopnjo; 14.35 Novoletne čestitke; 15.40 Novost na knjižni polici — James Jones: Od tod do večnosti; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Z ljudsko pesmijo po pokrajinah Jugoslavije — Narodne pesmi in plesi iz Bosne; 18.00 Kulturna kronika; 18.15 Stara italijanska in stara angleška glasba; la.35 Zabavni intermezzo; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Francesco Cilča: Ar-lcžanka, opera v treh dejanjih;
21.45 Albert Moeschinger: Sonata št. 1 za violino in klavir; 22.15 Posnetki z javnega koncerta orkestra Ray Mc Kinley; 23.10 Veliki zabavni orkestri z znanim.-melodijami.
TELEVIZIJA
14.00 Šolski tečaj; 17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 »Polenovka«, igra; 20.30 Poročila;
21.00 Canzonissima; 22.00 Božični spored.
TELEVIZIJA - oddajnik NANOS Kanal * ali E
18.00 Pionirski mozaik (Ljuto-Ha-na); 18.45 Oddaja za družine ih dom — Dobra igrača, otrokov prijatelj (Lj.); 20.00 TV dnevnik (Zagreb); 20.15 Družbeno-politič-na tribuna (Zagreb); 20.45 Baletni večer (Zagreb).
PD «SL. ŠKAMPERLE«
priredi v dvorani na stadionu «Prvi bnaj»
SILVESTROVANJE
Rezerviranje miz v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek od 20. do 22. in v torek od 20. do 21. ure. Vabila so na razpolago v društvenih prostorih.
Pevski zbor »Prosek* Kontovei« priredi s so-delovanjem godbe v dvorani na Kontovelu v petek 26. t. m.
KONCERT UMETNIH IN NARODNIH PESMI
Začetek ob 17. uri.
Vljudno vabljeni
K I
Excelsior 16.00; «Mačka na žgoči strehi«. E. Taylor, P. Nevvman.
Fenice. 15.00: «Vihar», S. Manga* no, V. Heflin, V. Lindfors, G. Horne V. Gassman. Darvašnj« cene 500 lir, znižane 350.
Nazionale. 16.00: »Nasilneži«, A-Fabrizi, N. Taranto.
Arcobaleno, 16.00: »Gostišče sreče«, I. Bergman, C. Jurgen«-
Supercinema. 16.00:	«VstajenJe*‘
M. Bru in H. Buehholz. .
Filodrammatico. 16.00: »Siegfried*, S. Fischer in K. Meyberg.
Grattacielo. 15.30: «La Maja O*-nuda«, A. Gardner in A. Fr»n-ciosa.	_ „
Cristaho. 16.00: «Tiger». S. Gran-ger, A. Steel, Barbara Rush.
Capitol. 14.00: «Tot6 v ParizU»> Teto,’ S. Koščina.
Astra Roiano, 16.00: «Dolgo vroč« poletje«, P. Newman, J. Woo»-waird.
Alabarda. 15.30: «Poletne pripovedke«, A Sordi, S. Kosci-na.
Aldebaran 16.00: »Fraeulein«, D3' na VVinter	.
Arlston. 16.00: »Počitnice na i-schii«, De Sica, M. Bru.
Aurora. 16.00: «Nečaki-nja Sabel' la« T. Pica, S. Kosci-na.
Garibaldi. 15.00: «Dr. Jekyll ln Mr. Hyde», S. Tracy, I. Bergman.	_
Ideale. 16.00:	«Si*novi mušketir-
jev«, C. Wilde.
Impero. 16.30:	»Nečakinja »a-
bella«.	,
Italia. 15.30: «iPoletne pripoveo-
Moderno. 16.00: »Trikrat ženska«. S. Koscina, N. Manfredi.
S, Marco. 16.00: «Camping», Allasio.	..
Savona. 16.00: «Moja stara nr»u policistka«, Tina Pica.
Viale. 16.00: «Tova-riš B.», S. L*u* rel, O. Hardy.
Vittorio Veneto. 16.00; »Zbogom orožje«, R Hudson, J. Jones.
Beivedere. 15.30; «V senci vešal«-
Marconi. 16.00: »Prgišče prahu«. Gary Cooper.
Massimo. 16 00: »Sir... ljubezen » fantazija«.
Novo cine. 15.45: »Sla po petroleju«, C Gable.
Odeon. 16.00: »Dober dan, prva ljubezen«, M. Arena, C. Vili*-
Radio Danes zaprto.
Slovensko narodno Gledališče s sodelovanjem Glasbene Matice
V petek 26. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«
BOCCACCIO
2e najavljena predstava operete za 25. t. m. na stadionu odpade zaradi tehničnih ovir.
Prodaja vstopnic dar res v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
Uprava Slovenskega narodnega gledališča sporoča cenj. občinstvu, da se bo opereta uprizorila v tržaški okolici samo v Križu. Zaradi velikega števila nastopajočih so ostali okoliški odri premajhni. Zato vabimo vse prebivalce okoliških vasi, da si ogledajo predstavo operete dne 26. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj*.
VSE NAROČNIKE NA NAS LIST V JUGOSLAVIJI vljudno prosimo, da do 20. januarja 1959 nakažejo naročnino za leto 1959. Po možnosti vplačajte vsaj za pol leta vnaprej, da nam tako prihranite delo in stroške. Posebnih položnic ne bomo pošiljali — NAROČNINA MORA BITI PLAČANA VSAJ DVA MESECA VNAPREJ. — LIST BOMO POŠILJALI SAMO REDNIM PLAČNIKOM.
Naročnino nakazujte na «ADIT» Drž. zal. Slovenije —-, Ljubljana — tek. rač. pri Komunalni banki štev. 600-70/3 - 375.
Celotna naročnina znaša din 3.000.—, mesečna din 250.—.
Lepi fotoposnetki i* operete »Boccaccio* so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška
št. 20.
IV. GLEDALIŠKI PLES BO 10. JANUARJA
( OtKDAllSČA
TEATRO NUOVO Danes; zaprto.
Jutri ob 17. uri: »Shakespeare: «Ukročena trmoglavka. Izven abonmaja.
SLOVENSKI FOTOKLUB V TRSTU Danes zvečer ob 20.30 bo v običajnih prostorih v Ul. Roma 15 reden sestanek. Na dnevnem redu pogovor o organizaciji začasne temnice v Barkovljah.
KNJIGA naj lepši dar l
TRŽAŠKA KNJIGARNA
vam nudi
izreden popust
na vse knjige, ki jih ima v zalogi. Ta po• pust velja samo za sedanje praznike.
NA TRŽAŠKEM IN V ITALIJI ! NAROČITE SE NA
CITATELJI PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1**9
Tako boste prejemali list ceneje in poleg tega P«*J' mete kot nagrado lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ploščo z Avsenikovimi popevkami.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20. tel. 37-338
PO SVOJI IZJAVI, DA SE NAMERAVA IZSELITI IZ VELIKE BRITANIJE
Atomist Fuchs postaja spet zanimiv
Alžirski umetniki na gostovanju
Zrn božične in novoletne dneve je značilen tudi sneg. Kaže, da ga bo letos le malo, kvečjemu le v visokih legah. Pri MM smo ga o božiču le redkokdaj videli. Na sliki dobro (zasedeno* smučišče nekje v Avstriji — toda lani
Ker so mu odvzeli britansko državljanstvo, bo odšel k očetu
LONDON, konec decembra. — Pred osmimi leti je bilo ime Klausa Fuchsa na dnevnem redu vsega svetovnega tiska. Sovjetom naj bi uil ta atomist izdal nekatere tajno-, sil s področja brit inske ato-mistike. Nato je njegovo ime šlo v pozabo, kajti mož je bil obsojen na 14 let zapora in sedaj že osem let čepi v wa kefieldskem zaporu. Bri*anski državni krogi so menili, da bodo možgani atomista Klausa Fuchsa v tolikem času o-topeli, ker mu je vsak stik z njegovo panogo onemogočen. Toda pred dnevi je uprava zapora nekomu dovolila, da je atomista v zaporu obiskal in mu prinesel pozdrave njegovega 84-letnega očeta, profesorja teologije, ki živi v Vzhodni Nemčiji. Nekaj dni zatem je bil v enem največjih britanskih časopisov objavljen intervju s Fuchsom, ki je vzbudil nenavadno zanimanje in povzročil, rekli bi, celo nekakšno »državno vprašanje«. V intervjuju je namreč Fuchs izjavil, da bo prihodnjega julija prišel na svo-
bodo in da bo zapustil britanske otoke in se vrnil k svojemu očetu v — Vzhodno Nemčijo ,
Klaus ni povprečen znanstvenik. Njega so prištevali v »Einsteinovo vrsto« znanstvenikov. Bil je najtesnejši sodelavec «očeta vodikove bombe« Edwarda Tellera in vsekakor «velik um«. Ce so nekateri menili, da bo zapor negativno vplival na njegovo umsko sposobnost, kaže, da so se zmotili in v tem je vzrok, da se je »Fuchsova zadeva« ponovno postavila v ospredje britanskega javnega življenja. Ko so namreč Fuchsa vprašali, ali bo ostal v Veliki Britaniji in če je pripravljen še dalje tu delovati, je Fuchs odgovoril, da ve, da bi mogel tu ostati, toda da ne želi ostati in to iz več razlogov. Tisti, ki so bili njegovi prijatelji, so morali zaradi njega veliko pretrpeti in Fuchs pravi, da nima pravice drugim naprtiti še novega zla. Fuchs pravi dobesedno; «Ce bi se na pr. dva znanstvenika prijavila za neko važno, toda
zaupno delo, bi oni, ki bi morali odločati , o izbiri sodelavca, mogel reči — Cernu naj prevzamem tveganega sodelavca Fuchsa, ko raje vzamem nekoga, ki. s Fuchsom nima nobene zveze.#
Razen tega je Fuchs prepričan, da bi mu nikoli ne zaupali večjih nalog in zanj je večja naloga — smisel življenja. Poleg tega Fuchs dobro pozpa svoj uporniški značaj, ki nikoli ne pristane na slepomišenje, ampak se upre vsakomur, ki ne dela prav.
Fuchs računa, da mu britanske oblasti po izpustitvi iz zapora ne morejo preprečiti odhoda, ker so mu že odvzele britansko državljanstvo, kar smatra on kot «nelojalno gesto«. Fuchs v svojem intervjuju dodaja, da je bil nasproti Britancem bolj «fair», kot so bili oni z njim, kajti če je izvršil kaznivo dejanje, je kaznivo dejanje tudi priznal, pa čeprav Britanci niso imeli za to nobenega dokaza Zelo zanimiv je naslednji pasus intervjuja Na vprašanje, ali je moral
RAZNE HIPOTEZE O PRVIH PREBIVALCIH «NOVE CELINE*
Indijanci niso avtohtoni Američani pač pa so se sem naselili od drugod
Vikingi so Ameriko odkrili že veliko pred Krištofom Kolumbom
Ko so se prvi evropski pomorščaki izkrcali na obalah »nove celine«, so tu našli »divjake«. Ker so menili, da »o odkrili zahodno pot' v Indijo, so tem «divjakom» nadeli ime «Indijanci». Pozneje so kaj kmalu spoznali, da Amerika ni Indija, pač pa da je to povsem druga celina, in Indijanci niso bili več Indijanki, pa čeprav se je to ime prvotnih prebivalcev nove celine ohranilo.
Postavilo se je vprašanje o Poreklu prebivalcev »nove celine*. Prvi, ki so se ukvarjali s tem vprašanjem, so se držali izročil sv. pisma, in »matrali »Indijance« za potomce Judov. Pozneje se je
(>ojavilo gledišče, da so Indi-anci potomci prebivalcev fe-ničunskega mesta Tira, ki so bili primorani svoje mesto zapustiti. ko ga je zasedel A-leksander Veliki.
Se mnogo bolj zanimiva je hipoteza, češ da s0 Indijanci nasledniki prebivalcev Atlantide, ki naj bi se bila v davni dobi potopila v Atlantski ocean Toda o celini Atlantidi ni’ nikakega konkretnejšega dokaza in zato ni mogla služiti kot nekak most med Kvropo in Ameriko in ta hipoteza je šla prav tako v po-
*ab0-	.	•	VI
Tu smo navedli nekaj hipotez, toda preidimo raje h konkretnejši znanosti.
Geologi so vso zgodovino našega planeta razdelili na pet obdobij; na arhajsko dobo, za katero ni ostalo nobenega dokaza v obliki okame-pin ali kaj podobnega. Tej dobi je sledila tako imenovana primarna doba, ki jo iroe' nujejo tudi dobo ribe. primarni je nato sledila sekundarna doba, ki je doba plazilcev. Tej
!e sledila terciarna doba — loba plezalcev in končno ;vartar, katerega označuje človek.
Oeologi zatrjujejo, da je Atlantski ocean iz terciarne dobe, to se pravi, da je nastal nekje v dobi pred 25 milijoni let. Kvartar pa, za katerega je značilen človek, se je začel tam nekje pred dobrega pol milijona let. bodo te gte. vilke držale, v dobi, ko naj bi bila Atlantida zares obstajala, človeka še ni bilo, to se pravi, da Atlantida v tem primeru ni mogla služiti za most med evroazijsko in ameriško celino.
Nemški geofizik Wegener je enan po svoji teoriji odmikanja celin, prvenstveno ameriške od evroazijske celine. Toda v dobi, ko se je na Zemlji pojavil človek, je ameriška celina že imela približno svoj sedanji geografski položaj, zato naselitev človeka na njej ni mogla imeti nobene zveze z geografsko povezavo med ameriško in evropsko celino. To potrjujeta tudi paleontologija in arheologija. Tudi živalstvi obeh celin — Amerike in Evroazije — sta popolnoma različni, razen na polarnih področjih.
Čeprav so v Severni Ameriki našli ostanke človeka — njegove kosti in primitivno orodje — j« ugotovljeno, ua se je človek na ameriški celini pojavil šele ob koncu kvar-tarja, to se pravi pred komaj kakimi 15 do 20 tisoč leti. To s* pravi tedaj, ko se je zad-
nja ledena doba umaknila proti severnemu oziroma južnemu tečaju. Pri tem je morda še bolj zanimivo to, da so podobne ostanke človeka odkrili tudi v Južni Ameriki in da tudi tem ostankom pripisujejo približno enako starost.
Iz vsega tega znanstveniki sklepajo, da prebivalstvo — vštevši sem Indijance — ni avtohtono ljudstvo obeh ameriških celin, ampak da se je tja naselilo šele po zadnji ledeni dobi.
Ko so Evropejci v 15. stoletju odkrili Ameriko, je tamkajšnje prebivalstvo živelo še svojo neolitsko dobo in redkokje je bilo prodrlo že v bronasto dobo. Ti ljudje namreč še niso poznali koles-, niti pšenice niti riža ali rži. To dokazuje, da njih predniki niso izhajali niti iz Evrope niti z Bližnjega vzhoda, celo niti od kulturnih narodov Daljnega vzhoda.
Beringova ožina je ob koncu kvartarja postala prosta, ker se je led že umaknil. Značilno pri tem je, da je bila kulturna stopnja ameriških Indijancev, na kakršni so jo našli Evropejci v 15. stoletju, na približno isti ravni, na kakršni je bila raven azijskih narodov v tej dobi, to se pravi ob koncu kvartarja. iz tega strokovnjaki sklepajo, da je vsaj del prvih ameriških naseljencev — azijskega porekla. Toda pri tem je zelo težko dokazati etnično zvezo hiperbrahicefalov, kakršni so bili ljudje plemena Maja s hi-perdolikocefali, kakršni so bili Periku-Indijanci. Tudi proučevanje krvnih skupin govori proti temu, da bi bili pr-
Filmska igralka MARIANNE COOK
votni Američani azijskega porekla. Pri ameriških Indijancih ima od 76 do 100 odstotkov ljudi krvno skupino »O«, v Aziji pa prevladujeta skupini »A« in «iB».
Naselitev ameriške celine preko Beringove ožine je na videz najbolj logična in najbolj verjetnostna. Toda danes je skoraj za trdno dokazano, da so pri naselitvi ameriške celine sodelbvale tudi druge etnične skupnosti. To dokazujejo tudi razni dokazi s področja c;*rilizacije in jezikov, ki se danes govore med pr-
iiimiiiiiiiiimimiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiHiiif
«Aktivno oglje»
Ena od senzacij na letošnji razstavi kemije v New Yorku je bil prostor iz plastične mase, v katerem so razstavljavci namestili nekaj živali, ki so znane po tem, da razširjajo neugoden smrad. Obiskovalci razstave so imeli priložnost vdihavati zrak iz tega prostora. Nato so jim ponudili filter, v katerem so se nahajala majhna črna zrnca. S tem filtrom niso več čutili nobenega smradu, ampak so vdihavali povsem svež zrak.
S to atrakcijo so hoteli obiskovalcem prikazati, kako deluje aktivno oglje, ki ima med drugim tudi to lastnost, da iz zraka odstranjuje duho-
Aktivno oglje, ali kakor ga popularno imenujejo »molekularna goba«, je ena od pomembnih iznajdb kemije. Do prve svetovne vojne ju bil to le proizvod, ki je presenetil strokovnjake. Dobili so ga z izgorevanjem lupine kokosovega oreha in drugih plodov s podobnimi lupinami. Pri temperaturi 900 stopinj C in z večkratno porabo vodne pa. re so se leseni deli lupine spreminjali v dragoceno aktivno oglje.
Prvič so to aktivno oglje u-porabili za izdelavo prve plinske maske. Do uporabe aktiv-nega oglja za široko potrošnjo pa je prišlo šele tedaj, ko je bila neka velika tovarna usnja prisiljena prenehati z delom. Neprijetni smradovi, ki nastajajo pri predelovanju kože so okuževali zrak celo v precejšnji oddaljenosti od tovarne. Poleg tega pa je tudi v notranjosti zgradbe bilo nevzdržno, ker je bil smrad tako močan, da je bilo nemogoče dihati. Delavci so dobili razne bolezni in so se končno odločili poiskati si zaposlitev drugje. Tu pa so priskočili na pomoč proizvajalci aktivnega oglja, ki so izdelali naprave, s katerimi so povsem odstranili v tovarni tudi najmanjšo sled smradu.
Po tem uspehu se uporaba aktivnega oglja naglo razširja. Take sisteme ventilacije so uvedli v vse večje tovarne. Pa tudi v prostore Združenih narodov, v gledališke in koncertne dvorane v Ameriki, kakor tudi v vse objekte, kjer se zbira večje število ljudi, so postavili take naprave. Uporabljajo jih tudi v podmornicah, v velikih potniških letalih, ladjah in podobno,
votnimi prebivalci Amerike. Strokovnjaki so že zdavnaj o-pazili veliko podobnost med lobanjami Patagoncev in lobanjami nekaterih avstralskih plemen. Prav tako so opazili podobnost ali celo istovetnost v korenih izrazov in besed, ki iih uporabljajo Patagonci in prvotni prebivalci Avstralije in avstralskega otočja. Pojasnilo k temu, se zdi, daje neka teorija, p0 kateri naj bi bila še pred 6000 leti nekatera avstralska plemena preko Antarktike prešla v Južno Ameriko, seveda preko Ognjene zemlje.
Tip dolihoakrocefalov, pre-; vladovanje krvno skupine «0» in razni drugi elementi, ki so bili odkriti pri Indijancih vse od Kalifornije do Argentine ter podobni elementi, ki so jih odkrili pri prebivalcih Melanezije, kažejo, da so prvotni prebivalci Amerike po svojem poreklu iz Melanezije. Do te kolonizacije naj bi bilo prišlo čez Tihi ocean.
Potemtakem nimajo evropski etnični elementi pri nastanku ameriških Indijancev prav nobene zveze. Toda v 10. stoletju so Vikingi odkrili Groenlandijo. V svojih značilnih čolnih so Vikingi prišli najprej do Islandije in nato do Groen.andije, kjer so ustanovili svoje kolonije. In to so bil« nrave kolonije, ker so s seboj pripeljali vole, krave, ovc* in svinje. Od tod so nato prodrli vse do Bafinovega zaliva in do otoka Kingistor-suang, kjer so pred kratkim odkrili kamnito ploščo z napisom v runskih črkah Plošča nosi datum 1333. Torej dolgo pred Krištofom Kolumbom.
Iz svojih kolonij na Groen-landiji so Vikingi prav goto-
vo skušali kolonizirati tudi a-meriško celino. Po nekem naključnem stiku, ki so ga imeli Vikingi leta 986 z ameriško celino, je sin Rdečega Ericha — Leif leta 992 s še 35 tova: riši odpotoval proti zahodu in prezimil v nekem kraju, ki mu je nadel ime »Vinland«. To je približno kraj, kjer je danes Boston, za njim je odšla šo druga odprava, ki je štela 150 mož in z dvema ladjama dospela vse do Floride. V začetku so t. kolonizatorji bili z avtohtonim prebivalstvom v prijateljskih odnosih, nato je prišlo do sporov in zanimivo je, da ni ta kolonizacija pustila za seboj nobenega sledu.
storiti to, kar je bil storil, je Fuchs odgovoril, da je na to vprašanje težko odgovoriti, toda iz nadaljnje njegove razlage je razvidno, kaj je njega gnalo, da je Sovjetom izdajal britanske atomske tajnosti. Fuchs ni bil plačan vohun, tudi sedaj je energično odklonil velikanske vsote denarja, ki so mu jih ponujali, da bi smeli objaviti njegovo biografijo. Fuchsu t-rej ni šlo za denar. K temu ga je gnalo nekaj drugega. Kaj?
V trenutku, ko po Američani odvrgli drugo atomsko bombo na Nagasaki, ki je pomorila 40.000 ljudi, je Fuchsa začela mučiti vest, ki danes muči mnogo atomskih znanstvenikov v svetu. Gre za vprašanje, ali je njim dovoljeno nadaljevati delo, ki bi moglo uničiti vso civilizacijo in vse dosežke človeškega uma? Fuchs je še vedno prepričan, da bi Američani ne bili smeli odvreči bombe - na Nagasaki. Dovolj je bila tragedija Hirošime. Fuchs je še vedno prepričan, da so Američani odvrgli bombo tudi na Nagasaki samo zato, da bi mogli prej na Hirošimi in pozneje na Nagasakiju preizkusiti dve različni vrsti atomske bombe.
Fuchs je nadalje še danes prepričan, da je z izdajanjem britanskih atomskih tajnosti Rusom posredno preprečil izbruh tretje vojne. S tem svojim dejanjem je baje pripomogel ustvariti nekakšno rav-notežje med Zahodom in Vzhodom in v to ga še danes prepričujejo politiki in državniki, ki drug drugemu groze z »enakim orožjem«, Dulleso-va teorija o »zastraševanju« pa je najbolj izrazit dokaz, kaj bi se bilo moglo zgoditi, če bi samo Američani imeli atomsko orožje.
Ko smo tako videli osnovne vzroke, zakaj je Fuchs postal »vohun«, bomo dodali še to, da je Fuchs marksist, in to prepričan marksist, pa čeprav ne sprejema vsega, kar se v imenu marksizma ponekod v svetu počenja. Za to je značilno sledeče. Ko so ga vprašali, kaj bi si trenutno najbolj želel, je Fučhs izjavil, da bi najprej hotel prebrati Pasternakovo knjigo »Doktor Zivago«, druga nje-gova želja pa je knjiga pr<xf. Roberta Jungka »Bolj svetlo od tisoč sonc«, v kateri se v monografijah najbolj znanih atomskih znanstvenikov — vštevši sem tudi njega samega — govori o razvoju in dosežkih atomske znanosti.
Prej smo rekli, da so nekateri Britanci računali, da bo Fuchsov um v osmih letih zapora otopel, ker mu je bilo
onemogočeno vsakršno znanstveno delo. Ti ljudje pa so
se ušteli. Britanska tajna policija «M.I.5» ima v rokah dokaze, ki govore vprav narobe. Fuchs je v zaporu, v katerem je že osem let, imel «tečaj atomske fizike«. Svojim kolegom zapornikom je držal predavanja o atomistiki. Posamezne točke teh predavanj si je beležil na higienski papir in na koščke papirja, do katerih je po naključju prišel. Ko so te Fuchsove beležke pokazali britanskim a-tomistom, so ti ljudje ostrmeli. Ponovno se je pokazalo, da je Fuchs zares znanstvenik »Einsteinovega tipa«. Njemu ni potrebno, da svoje znanstvene zaključke preizkuša v laboratorijih, njemu je dovolj košček papirja in svinčnik. Strokovnjaki iz britanskega atomskega centra Harvvell so prepričani, da je Fuchs popolnoma na tekočem, kaj se na področju atomistike v Veliki Britaniji dela. Ce bi ga postavili v okolje, ki bi mu omogočilo nadaljevati znanstveno delo, bi prav gotovo v kratkem ustvaril »velikanske stvari«.
Ta velika umska sposobnost pa je za Fuchsa osebno nevarna, kajti res je, da bodo Fuchsa v juliju izpustili iz zapora, toda britanska tajna služba «M.I.5» bo odločala, a-li sme zapustiti britanske otoke ali ne. In v tem je novo britansko — ((državno vprašanje«.
PD Ivan Cankar je proslavilo 40-Ietnico smrti slovenskega pisatelja, po katerem nosi ime. Na sliki zgoraj Kufersin, ki je nastopil z recitacijo, spodaj pevski zbor šentjakobskih malčkov, ki je nastopil na proslavi. V programu so sodelovali še drugi, o čemer
smo poročali že včeraj
po Jugoslaviji
Kdor ne spremlja pobliže beograjskega kulturnega življenje, ne ve, da je kulturno življenje Beograda nad vsako pričakovanje živo. Pred dnevi sem gledal seznam koncertnih prireditev in obstal, ko sem na programu za en mesec opazil 22 koncertnih prireditev in na teh sodeluje kar cela vrsta tujih umetnikov. Poleg predstav v Operi, v državnem gledališču in Drami, v Opereti, poleg številnih kulturnih prireditev v velikem sindikalnem domu in številnih prireditev na manjših več ali manj diletantskih o-drih, je v Beogradu torej nenavadno veliko gostov iz tu jine. Te dni je v Beogradu ne gostovanju tudi «Alžirska nacionalna gledališka skupina«. V Beograd je prispela v nedeljo 21. t.m., da beograjskemu občinstvu prikaže umetnost Alžira, ki je v tujini kaj malo znana. U-metniška skupina iz Alžira je želo mlad ansambel. U-stanovljena je bila komaj v aprilu letos. Za svojo turnejo po Jugoslaviji pa se je temeljito pripravila. Njen program na odru Kolarčeve-ga vseučilišča je bil vsestransko zanimiv. Gre za scenski mozaik v osmih slikah, ki nosi značilen naslov «K luči«. Gre za svojevrstno u-metniško prireditev, ki jo režira Mustafa Kateb, pri kateri pa sodeluje 31 umetnikov. Ti umetniki seveda niso vsi vrhunski umetniki s staro tradicijo, prefinjeno rutino itd., saj prihajajo tako rekoč »iz gozdas, so pač umetniki gledališke skupine, ki se je zbrala v okviru narodnoosvobodilne fronte alžirskega ljudstva.
Prej omenjeni režiser Mustafa Kateb je o koncepcijah svoje režije izjavil takole;
»Mi nimamo nekih izredno velikih zahtev, pač pa želimo prikazati, kako pojejo, kako igrajo, kako ustvarjajo ljudje alžirskega odpora. V sklopu tega ansambla negujemo kulturne tradicije in rešujemo našo gledališko u-metnost, ki je v 125 letih francoske okupacije bila močno prizadeta. Jasno je. da je bit francoski vpliv na našo pristno ljudsko umetnost kvaren. Naša predstava je v' bistvu v alžirskem stilu z izvirnimi, izključno alžirskimi deli. Prikazuje posamezne navade in običaje Alžircev, vsi umetniki pa so do neke meje že profesionalni umetniki, pa čeprav je med njimi tudi nekaj amaterjev, posebno mlajših ljudi, ki *e želijo posvetiti odrski umetnosti.«
V svojem nadaljnjem razlaganju je Mustafa Kateb rekel, da šteje njegova umetniška skupina že okoli 50 členov, vendar jih je v Jugoslavijo moglo priti le 31. Okoli 60 poklicnih alžirskih odrskih umetnikov pa je danes po francoskih zaporih. Nekaj teh je bilo že obsojenih na smrt in celo umorjenih, Alžirska skupina, ki je na gostovanju v Jugoslaviji, prikazuje v svojem programu dejansko vso Alžirijo. Dela, ki jih postavljajo na oder, posamezni scenski prikazi, pesmi, recitacije in podobno izhajajo iz vseh predelov Alžirije, koder se alžirsko ljudstvo bori za svobodo.
Iz izvajanj režiserja Musta-fe Kateba povzemamo, da je njegova gledališka skupina v Alžiriji zelo priljubljena. Tudi sami umetniki pravijo, da jih občinstvo z navdušenjem sprejema in jim zelo pomaga pri njihovem napor-
niiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiii ■Hlinil  ...................................................................................               -t—........................................................umil......imun.......n
ZDRA VNISKI
Kako bomo negovali dragoceni zaklad-oči
Naše oči često slabijo zore-1 priporočljivi tudi takrat, ko
di napak, ki jih delamo, bodisi zaradi prevelikih naporov ali pa ker ne pripisujemo dovolj pomena različnim motnjam, ki nam pozneje škodijo.
Ni potrebno, da oči umivamo. Ce pravimo, da oči ni potrebno umivati, ne mislimo na umivanje v ožjem pomenu besede, temveč na umivanje oči samih, se pravi beločnice in vek. Oči se umivajo in brišejo same. Solzrte žleze izločujejo solze, ki se spuščajo po očeh ter prihajajo po solznih kanalih v nos. Očesne veke pa stalno brišejo beločnico in šarenico ter zadržujejo vsako nečistočo, ki bi utegnila povzročiti kakšno okvaro ali infekcijo. Notranjost oči je treoa oprati in umiti le tedaj, če je prišla v oči kaka nečistoča, na 'primer apno ali kaj podobnega. V takih primer ih je treba umiti oči s čisto, mlačno vodo ter iati na oči obkladke s kamiličnim čajem, Kamilični obkladki »o
smo se dalj časa zadrževali v zakajenem prostoru, ko nas oči pečejo in bolijo, ali pa ko smo oči pri drobnem delu preveč napenjali, da so postale utrujene in vnete.
Roke morajo biti vedno čiste. Oči se najbolj pogosto inficirajo z rokami, saj roke niso nikoli tako čiste, kot so lahko oči. Da infekcijo preprečimo, ne smemo oči drgniti, če nas zasrbijo. Ce bomo nekaj časa počakali, nas bodo oči same po sebi nehale srbeti. Ce pa nas oči dalj časa srbijo in pečejo, si dajmo na oči obkladke z blago raztopino borove kisline. Razne mušice in druge majhne predmete, ki so nam padli v oko, ne smemo nikdar odstranjevati z umazanim robcem ali nečisto krpico. Za odstranjevanje teh tujkov se poslužujemo čistega roba robca, najbolje je pa, če počakamo toliko časa, da bodo *o!ze same tujek izločile z očesne površine. Ce
pa kakega večjega tujka ne moremo oastraniti, moramo k zdravniku. Ker pa si človek po navadi oči instinktivno briše in drgne, je pač treba, da imamo roke vedno čiste in snažne.
Naočniki morajo biti v redu. Mnogi ljudje, ki so sicer vedno snažni, ne mislijo na to, da se infekcije lahka prenašajo z naočniki. Naočnike puščajo na vseh mogočih krajih, z očal pa lahko nečistoča pride v oči, Ce steklo na očalah ni čisto, povzroča to za oči stalen napor, tako da se oči utrujajo.
Svetloba je očem največji prijatelj. Močna svetloba očem manj škoduje kot pa slaba. Močno svetlobo lahko namreč omilimo in jo tako usmerimo, da ne sije namvnost v oči. Delavnice in sobe morajo biti zadostno razsvetljene. Delo ob slabi razsvetljavi je škodljivo. Ko se prične mrak, je treba prižgati luč, kajti
mraku utruja in slabi vid. Po l za nekaj minut z dlgnjo. Oči
si bomo s tem osvežili, bo!,rči-
stalnem delu ob nezadostni razsvetljavi pride kmalu do očesnega vnetja, a prvi znak utrujenih oči so temni kolobarji pod očmi. Sončna svetloba očem ne škoduje. Dobro in koristno je, da se navadiš upreti oči vsak dan za nekaj trenutkov skozi zaprte trepel. nice v sottee. Na ta način se bodo oči navadile sončne svetlobe in mi sami bomo s tem naredili očem veliko u-slugo.
Važnost vitamina A za oči. Popolno pomanjkanje vitamina A povzroča tako imenovano kurjo slepoto, nezadostne količine tega vitamina pa slabijo vid Potrebno je torej, da telo dobiva vsak dan določeno količino A vitamina. Sledeča hrana vsebuje mnogo vitamina A: jajčni rumenjak, maslo, masten sir ter drob je.
Kako počivajo oči? Ce hočemo oči po napornem delu odpočiti ali če nas po čitanju
vsako napenjanje oči v pol-1 bolijo, pokrijmo odprte oči
ne v očeh in glavi pa se bodo zmanjšale ali pa popolnoma izginile.	DR. S. B.
nem delu, pri selitvi iz kroja v kraj, pri' zbiranju prispevkov, pri dobavljanju potrebnega materiala. Ponekod alžirske ženske snemajo s sebe razne okraske in jih izročajo svojim borcem—u-metnikom ne le za trenutno rabo na odru, pač pa jim te svoje skromne zaklade poklanjajo. Se več. Alžirski jetniki, ki so po francoskih taboriščih, zbirajo med seboj prispevke, kar pač zmorejo, da bi jih poslali svojim u-metnikom na osvobojeno o-zemlje.
V svojem programu alžirski umetniki izkoriščajo pesniške tekste alžirskega »lovstva, ki govore o čudovitih saharskih oazah, o svobodoljubni in nemirni duši saharskih nomadov, o dekletu, ki joče za preganjanim mladeničem, ki se bori proti tujcu, o svatbenih običajih, skratka o žalostnih in veselih dogodkih svojega ljudstva.
Najmlajši član te svojevrstne umetniške skupine je Benerdžeb Hedi. Je to mladenič 15 let, doma iz kraja Suk-Aras. Na odru nastopa z recitacijami in pesmimi. Njegovi nastopi so najbolj privlačne točke, ki pa od publike zvabljajo veliko solza. 15-letni Hedi podoživlja na odru usmrtitev svoje matere in svojega očeta in svojo samoto, ker je edini od družine ostal živ. Dečka je član Katebove skupine odkril v nekem sirotišču na osvobojenem ozemlju. Od tedaj stalno nastopa in žanje veliko uspeha.
Preden je alžirska gledališka skupina prispela na gostovanje v Beograd, je gostovala že v Tripolisu, Libiji in Tunisu. Doslej pa so Al-žirci v Jugoslaviji gostovali že v več krajih, kot na primer v Travniku, v Sarajevu, Doboju, Kreki in Subotici. Od tod bodo odpotovali še v Novi Sad in Zrenjanin ter morda še kam drugam. Njihove prireditve privabljajo veliko občinstva. Kako bi tudi ne, saj si alžirsko gledališče prav gotovo ni moglo izbrati bolj primerne dežele za svoje prvo gostovanje v Evropi. Jugoslovanski nerodi so v času narodnoosvobodilne borbe že spoznali in dojeli pomembnost utnetni-ških skupin, ki so bile priključene narodnoosvobodilni vojski.
HOROSKOP
.ZA DANES.
OVEN (od 21. 3. d0 20. 4.) Sloves, ki ga uživate, bo pripomogel, da se vaši načrti u-resničijo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Potovanje, ki ste si ga bili zamislih, bo imelo pozitiven učinek, pazite, da vas nekatere spremembe ne spravijo v slabo voljo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) S svojo spretnostjo boste sorazmerno lahko popravili napaKo, ki ste jo bili storili nepremišljeno.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne pretiravajte v stroških, da se ne boste znašli pred težavami, ki jih bo težko prebresti.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dan je zelo primeren za uveljavitev tistih, katerih delo je umskega značaja.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne odločajte na hitro, pač pa uporabite taktnost in diplomacijo. Dan bo nadvse srečen tudi v čustvenih zadevah.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne ponavljajte napak, ki ste jih bili že storili.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nekdo vam bo dobro svetoval in z njegovo pomočjo boste ubrali pravilno pot za dosego cilja.
STRELEC (od 23 11. de 80. 12.) Sreča je na vaši strani in povrh tega boste deležni še tuje pomoči.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zanesite se le na osebe, ki vas imajo zares rade.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nekaj nujnih zadev bost« morali rešiti še pred večerom.
RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) V primernem trenutku boste dobili odlično oporo, ki vam bo pomagala, da se izmažete iz zagate.
Brez besed
Gorlško-beneški dnevnik
Odredba, ki jo je prejela pokrajinska oblast
Cepljenje pogoj za
proti otroški paralizi vpis v otroški vrtec
Brezplačno bodo cepljeni otroci med 3 meseci in 3 leti starosti
Pokrajinski zdravstveni urad , ža zastoj v trgovanju. Blago jem ene socialne asistentke, je prejel	injekcij	proti	ne	gre	v	promet in v marši-1 Rok za vlaganje prošenj za-
pade dne 31. januarja 1959. Za podrobnejše informacije se lahko interesenti zglasijo na personalnem uradu na občini.
otroški paralizi, ki jih bodo razdelili občinam v skladu s številom prebivalstva. Injekcije je brezplačno darovalo ministrstvo za zdravstvo in higieno.
Ob tej priliki naj povemo da so pokrajinski zdravstveni uradi prejeli odločbo, da bodo sprejeli prihodnje leto v, otroške vrtce samo tiste otroke, ki bodo s potrdilom zdravstvenega urada dokazali da so bili cepljeni proti otroški paralizi. V nasprotnem primeru bodo morali podati pismeno izjavo, da niso smatrali za potrebno otrok cep.ii proti tej bolezni.
Ministrstvo za zdravstvo je odredilo, naj se v začetni fazi kampanje cepijo vsi otroci, ki so stari od treh mesecev do izpolnjenega tretjega leta. Cepljenje in zdravilo bo brezplačno ne glede na njihove e-konomske razmere.
 k )>-—
Gospodarsko stanje v mesecu novembru
Ce izvzamemo slab gospodarski položaj v velikih kovinskih industrijskih podjetjih, je bil gospodarski položaj po podatkih mesečnika trgovinske zbornice za november na področju naše pokrajine skoraj zadovoljiv. V Avstrijo smo izvozili volnenih jopic za nekaj nad en milijon lir, ženskih pet iz lesa in aluminija za okoli 90.000 lir, bombaževih tkanin za 79.000 lir. V Libijo smo izvozili bonbonov za 363.000 lir, v Somalijo pa za 1,2 milijona lir. Kreditno poslovanje je zadovoljivo. V zadnjem času se opaža vlaganje prihrankov s kmetijskega področja, kar se povsem sklada s prodajo kmetijskih pridelkov.
Na domačem tržišču se opa-
katerem podjetju se kopičijo zaloge. Prodaja likerjev je zelo šibka, prodaja na obroke pa si vedno bolj utira pot. V mesecu novembru je bil stečaj samo ene majhne trgovine.
Natečaj
Goriško županstvo javlja, da so razglasili natečaj za spre-
 «»------
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na gorišk->m letališču zabeležili najvišjo temperaturo 12 stopinj ob 15. uri, najniijo pa 3,4 stopinje ob 24. uri
SILVESTROVANJE V GORICI
Gregorčlčevci Prosvetno dvorano že krasijo
V Prosvetni dvorani na Kor-zu Verdi slovenski študentje pripravljajo dvorano za Silvestrov večer, ko se bodo v njej zbrali slovenski rojaki iz mesta in okolice, da skupno in veselo preživijo prehod starega na novo leto. Prireditelji tega silvestrovanja, člani Akademsko srednješolskega kluba »Simon Gregorčič«, ne potrebujejo prevelike reklame, saj so znali že v preteklosti organizirati nekaj prav uspelih tovrstnih prireditev. Zaradi tega vabimo slovenske rojake na Goriškem, da pridejo na Silvestrovo v to dvorano, kjer bj igral priznani goriški orkester Cosmaro.
Italijansko košarkarsko prvenstvo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinjiliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii Vprašanje mestnega prometa spet v ospredju
Prej Ribi, sedaj pa ATA izsiljuje občinsko upravo
Pod nobenim pogojem se ne sme znižati število voženj in prog mestnih avtobusov
Afpraš^nje upravljanja mestnega avtobusa že nekaj let ni vsak dan predmet diskusije kot je bilo še takrat, ko je mestni promet vzdrževalo podjetje RIBI. Zaradi tega so meščani upravičeno upali, da je bil napravljen dober korak, ko se je to uslugo zaupalo tržaški družbi ATA. ATA je pripeljala nove avtobuse in sprejela vzdrževanje prometa pod pogoji, ki za RIBI niso bili sprejemljivi.
Ko je ATA prvič zahtevala povišanje cene voznih listkov, so meščani upali, da bo s tem vprašanje normalizirano. Vsi vedo, da prejema ATA velike količine pogonskega goriva iz kontingentov za prosto cono, kar jo postavlja v privilegiran položaj v primeri s podjetji, ki vzdržujejo mestni romet drugje brez olajšav
Včeraj v otroškem vrtcu v Sovodnjah
Prijetna prireditev z obdaritvijo otrok
Prisostvovali so župan, poveljnik orožnikov, tajnik in številne matere
Včeraj dopoldne ob 10. uri so obdarovali otroke sovodenj-skega otroškega vrtca. Obdarovanju so prisostvovali župan Jožef Ceškut, poveljnik orožnikov, občinski tajnik ter številne matere. Otroška vrtnarica je malčke naučila več lepih deklamacij, pesmi in igric, ki so jih otroci prikazali prisotnim z veliko prisrčnostjo. Darovi so bili pripravljeni s prispevkom 6000 lir, ki ga je prefekt podaril otroškemu vrtcu iz hvaležnosti za lep sprejem, ki so mu ga otroci pripravili ob letošnji otvoritvi materinske posvetovalnice v Sovodnjah,
IZ SOVODENJ
V nedeljo dražba za sečnjo grmovja
.Sovodenjsko županstvo sporoča, da bo v nedeljo 28. decembra več dražb za sečnjo grmovja. Ob 10. uri bo dražba v gostilni Ožbot v Rupi, ob 10,30 pri Bobiču, ob 11. uri pa na županstvu v Sovodnjah.
Vozni red avtobusov za božič in Štefanovo
V četrtek, na božič, Ribijevi avtobusi nc bodo vozili, v petek, na Stefanovo, pa bodo vozili po voznem redu, ki velja za praznike. Avtobusi ATA v četrtek ne bodo vozili, v petek pa bodo vozili po voznem redu, ki velja za praznike.
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: «Benetke, mesec in ti.», A. Sordi in S. Koscina, cinemascope v barvah.
VERDI. 17.15:	»Desetica v
ljubezni«, C. Gable in D. Day.
VITTORIA. 17.15: «4. pešpolk«, R. Schneider in H. Moser, barvni film.
CENTRALE. 17.15: »Steza nasilja«, V. Heflin in T. Hun-ter, cinemascope v barvah. MODERNO. 17.00:	»Zaklan
Pancha Ville«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo, Kor-zo Verdi 17. Telefon 28-79.
pri nakupu pogonskega goriva za približno isto ceno voznega listka kot' pri nas.
Danes smo vsi prepričani, da z ATA nismo dosti na boljšem kot smo bili z Ribi-jem. Res imamo moderne avtobuse, zadovoljivo število voženj, kolikor toliko dobre zveze s podeželjem, toda spet se nam pripravlja kakšno presenečenje, ki nam bc morda znano še pred Novim letom.
Kakor smo zvedeli na zadnji seji občinskega sveta, namerava ravnateljstvo odpustiti več uslužbencev, kar naj bi privedlo do skrčenja števila prog. Ni izključeno, da skuša ATA s tem izsiljevati županstvo, da bi prejelo nadaljnje prispevke »za kritje primanjkljaja«
Tudi ce položaj ni iak, kot smo ga prikazali, je zelo važno, kaj bo napravilo županstvo, da «bo volk sit' in koza ce.a«, kar z drugimi besedami pomeni, da se ne bo zmanjšalo število voženj in da bo ATA prišla do tistega kar zahteva.
V Trstu je ACEGAT letos
prvič v zgodovini svojega obstoja prišli na #zeleno vejo«. Bo aktivnega obračuna je pri-šia z ukinitvijo voženj na raznih progah in s prostovoljnimi odpusti uslužbencev proti izplačilu odpravr ine. Napravljen je bil drastičen u-krep, ki je rešil vDrašanje primanjkljaja, čeprav morajo meščani sedaj čakati po 15 minut na tramvaj.
Ali naj se tudi v Gorici sledi temu vzgiedu?
predvsem ne smemo pozabiti, da vzdržuje v Trstu mestni promet občina sama, medtem ko je goriška občina zaupala to uslugo zasebnemu podjetju. Drugo dejstvo, ki ga pri tem razmotrivanju ne smemo pozabljati, so olajšave pri nakupu pogonskega goriva. U-poštevajoč ta in druga dejstva bi morala občina zahtevati od ATA tisto, kar ni ni-, koli zahtevala od Bozzinija in Gionchettija:	podatke o
prometu in približne račune, čeprav gre za zasebno podjetje. Občinska uprava ima to pravico, če nudi podjetju tolikšne ugodnosti, kot jih nima nobeno drugo podjetje v državi.
Pod nobenim pogojem pa ne
sme pristati ,na znižanje števila voženj, kaj šele na odpravo prog. To ne bi bilo v skladu z naravo usluge, ki je nacienena vsem meščanom. Zaraai tega smo mnenja, da županstvo ne sme pod nobenim pogojem dovoliti skrčenje ze itak skromnega števi-
la voženj, ampak raje prevzeti to uslugo v svojo režijo, ket namerava napraviti s pobiranjem trošarin.
Razdeljevanje paketov ECA
Simmenthal in Ignis Varese zimska prvaka Prve serije
Tržaška vrsta Stock si je z domačo zmago nad Reyerjem izboljšala položaj
Dane. zjutrdj ob 11. uri bodo v Kinematografski dvorani Centrale razdeljevali revnim otrokom darilne božične pakete, ki jih je pripravila občinska	podporna ustanova . njh ekip v primeri ž lanskim
(ECA).	|	nekoliko	padel, kar se odraža
Z 11. kolom se je v nedeljo zaključil prvi oz, zimski del italijanskega košarkarskega prvenstva Prve serije* in moške A serije, medtem ko so imele ženske zaradi mednarodnega srečanja med Italijo in Poljsko počitek.
Prvo mesto glede na število priborjenih točk si za sedaj delita lanski državni prvak Simmenthal in Ignis Varese, ki zaostaja le zaradi slabše razlike v koših. Treba pa je priznati, da predstavlja tak plasma presenečenje, ker je za favorita za drugo mesto vsekakor veljala ekipa Virtu-sa, katerega pa je zaradi poraza proti Simmenthalu in I-gnisu zdrunila na tretje mesto. Uspeh Ignisa je tem večji, ker mu je uspelo premagati tudi Simmenthal, zaradi česar je prvenstvo, potem ko se je že zdelo, da je Simmenthalu pot do ponovne osvojitve državnega naslova na stežaj odprta, pridobilo na zanimivosti.	•	i
V srednji del lestvice sodijo ekipe Levissima Cantu, Moto-morini, Santipasta, Lanco Pe-saro in Stella Azzurra, na repu pa so se zvrstile ekipe Stock iz Trsta, Reyer iz Benetk Lazio iz Rima in Livorno. Sedanji vrstni red na koncu lestvice je realen, ker je tržaška vrsta Stock vendarle boljša od ostalih treh, čeprav še ni mogoče z gotovostjo trditi, da ji dve točki prednosti pred zadnjim Livornom že jamčita nadaljnji obstoj v Prvi seriji.
V celoti pa velja ugotovitev, da je letošnji nivo posamez-
tudi pri državni reprezentanci.
V 11. kolu ni bilo večjih presenečenj, če izvzamemo poraz Stelle Azzurre na lastnem igrišču proti Santipasti. Tržaška ekipo Stock je z dokaj dobro igro odpravila beneški Reyer in si izboljšala položaj.
Rezultati 11. kola: »Stock -Reyer 55:38, »Virtus - Lanco Pesaro 92:70, Santipasta »Stella Azzurra 76:75, »Levis-sima Cantu Lazio 62:59, Ignis Varese - »Motomorini 78:73. Simmenthal - »Livorno 72:62.
LESTVICA Simmenthal 11 10 1876 638 21 Ignis	11	10	1	800	697	21
Oransoda V. 11	9	2	810	643	20
Fonte Lev.	11	8	3	727	693	19
Motomorini	11	6	5	755	700	17
Santipasta	11	6	5	677	684	17
Lanco	11	5	6	604	655	16
Stella Azz.	11	4	7	744	718	15
Stock	11	3	8	520	596	14
Reyer	11	2	9	625	776	13
Lazio	11	2	9	646	833	13
Livorno	11	1	10	588	739	12
V moški A seriji se je položaj na lestvici spremenil v toliko, da je ekipa Udinese zaradi tesnega poraza proti ekipi Petrarce iz Padove izgubila stik z vodilnimi in padla na tretje mesto kjer se ji je z enakim številom točk' pridružila ekipa Varese. V vodstvu je zaradi boljšega količnika v koših še vedno ekipa Petrarca pred Libertasom iz Bielle. Tržaška vrsta Don Bosco je na zaključku zimskega dela prvenstva pristala na predpredzadnjem mestu. Srečanje v 9. kolu je izgubila v Turinu z dokaj visokim rezultatom.
REZULTATI 9. KOLA
»Riv Torirjo - Don Bosco
Nogometno prvenstvo diletantov
Bolzano preskočil Audace Muggesana povečala vodstvo
Edera si je izboljšala položaj - Juventina na zadnjem mestu
Meddeželno nogometno prvenstvo je v 12. kolu doživelo pretres, ki se odraža tudi na lestvici, v kateri je prišlo do številnih sprememb.
Glavno srečanje je bilo seseda v Bocnu med vodilno enajstorico Audace in domačim moštvom Bolzano, ki že nekaj časa kot senca sledi prvemu. Tekma se je končala s tesno zmago domačik, če-
IIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIllllllHlllltmilllH
SMUČANJE
Program generalke v Squaw Valleyu
SQUAW VALLEY, 23. — Organizatorji zimskih olimpijskih iger v Squaw Valleyu so sklenili nekoliko spremeniti program mednarodnih prireditev, ki bodo služile kot glavna preizkušnja pred olimpiado leta 1960. Na te prireditve, ki bodo od 21. februarja do 3. marca, so bili povabljeni smučarji in drsalci 18 držav. Program prireditev je naslednji:
21. febr.; veleslalom (moški in ženske);
22. febr.: slalom (moški in ženske); >
28. febr.: tek na 30 km in hitrostno drsanje na 500 in 5000 m;
1. marca: skoki (samostojni in za kombinacijo) ter hitrostno drsanje na 1500 in 10.000 m;
2. marca: tek na 15 km in vožnja za kombinacijo.
Vsa tekmovanja bodo na o-limpijskih progah. 70 odstotkov naprav za gledalce je že dokončanih.
prav je njihova premoč bila konstantna. S to zmago je e-najstorica iz Bočna preskočila Audace in prevzela vodstvo. Pro Gorizia je kljub sobotni katastrofi v Tržiču proti Crdi ostala na tretjem mestu, močno pa je nazadovala enajstorica Pellizzari, ki je kljub temu. da je proti Ede-ri na svojem igrišču izgubila eno samo točko, padla s četrtega na 8. mesto, medtem ko se je na četrto mesto povzpela enajstorica Belluna z domačo zmago nad Pro Mo-gliano.
Na dnu lestvice so spremembe manj vidne, vendar pa zaradi tega r.iso nič manj pomembne posebno za tržaško Edero, ki je nepričakovano prinesla točko iz Arzignana (1:1) in se tako še za pol ko-
raka odmaknila		kritični				coni.	
Lestvica pc	12.		kolu:				
Bolzano	12	8	1	3	22	12	17
Audace	12	6	4	2	15	7	10
Pro Gorizia	12	5	4	3	16	14	14
Belluno	12	5	4	3	16	15	14
Bassano	12	4	5	3	14	9	13
.Valck Vob.	12	4	5 3		19	13	13
Schio	12	3	7	3	14	11	13
Pellizzari	12	3	7	2	8	7	13
Crda	12	4	4	4	19	13	12
V. Veneto	12	5	2	5	17	19	12
Rovereto	11	3	5 3		16	12	11
Miranese	12	3	5 4		n;	18	11
Portogruaro	11	3	5	3	14	20	11
Dolo	12	3	4	5	m	22	10
Edera	12	3	3	6	14	21	9
P. Mogliano	11	3	3	5	9	18	9
Trento	12	1	5	6	10	16	7
Merano	11	3	1	7	13	23	7
Tudi prvenstvo				diletantov			
dobiva vedno jasnejši značaj. Muggesana, ki je doslej še edina neporažena, nezadržno nadaljuje svoj pohod h končni zmagi. Tokrat je gostovala v Gradežu in zmagala nad
domačo enajstorico Gradese s 4:2. V spoštljivi razdalji ji sledi samo Ponziana ki je v nedeljo počivala. Z njenim premorom pa sta se okoristili moštvi Fiumicello in Fortitu-do (tudi iz Milj), ki sta se ji približali' na tri točke. V zgornjo skupino spadate tudi še enajstorici Cremcaffč in Libertas, za kateri pa 12. kolo ni bilo uspešno. Enajstorica Cremcaffe se je morala zadovoljiti z neodločenim rezultatom proti šibki Istriji, enajstorica Libertas pa je celo izgubila proti še šibkejšf vrsti Aquileie s 3:2.
Rezultati: *CRDA - Cervi-gnano 2:1, 'Fortitudo - Turria-co 2:1, 'Ronchi - San Giovan-ni 3:2, Muggesana - 'Gradese 4:2, *Aquileia - Libertas 3:2, *Cava Romana - Pieris 2:0 'Istria - Cremcaffe 1:1, 'Fiumicello - Aiello 1:0.
Lestvica:
Muggesana	12	9 3	0	33 14	21
Ponziana	12	8 2	2	23 9	18
Fiumicello	12	6 3	3	28 14	15
Fortitudo	12	5 5	2	22 19	15
Cremcaffč	12	5 4	3	17 11	14
Libertas	13	7 6	6	25 21	14
Pieris	12	5	3	4	15 15	13
C. Romana	13	6 1	6	28 28	13
Turriaco	12	4 4	4	13 13	12
Gradese	12	4 3	5	22 23	11
S. Giovanni	12	4 3	5	19 20	11
Crda	13	4	3	6	15 23	11
Ronchi	12	4	1	7	14 27	9
Cervignano	12	3 2	7	23 25	8
Aiello	13	3	2	8	13 23	8
Aquileia	13	3 2	7	22 23	8
Istria	12	2	3	7	8 22	7
V skupini je še vedno v vodstvu San Giorgina z 20 točkami pred Mosso z 19 točkami. Zadnja je štandreška Juventina, ki je kljub dobri igri izgubila na svojem terenu proti Mossi s 4:2.
74-46, »Petrarca - Udinese 47 45, »Libertas - Itala 72:51, Varese - »Goriziana 70:57, Ra-venna - Cus Firenze (odloženo).
LESTVICA Petrarca	9	7	2	541	438	16
Lib. Biella	9	7	2	440	377	16
Udinese	9	6	3	498	491	15
R. F. Varese	9	6	3	558	481	15
Riv	9	5	4	497	483	14
Cern. Ravenna	8	5	3	386	408	13
Goriziana	9	4	5	518	514	13
Don Bosco	9	2	7	448	514	11
C.U.S Firenze	8	1	7	323	433	9
Montiglio	9	1	8	465	635	10
Prvenstvo v vseh serijah se bo nadaljevalo 18. januarja.
Poraz Jugoslavije proti Romuniji (74:81)
Bukarešta, 23. — Sinoči je košarkarska reprezentanca Jugoslavije (po dobljeni tekmi prejšnjega večera kot reprezentanca Beograda z Bukarešto) «uradno» nastopila proti izbrani vrsti Romunije, ki je to tekmo dobila z 81:74 (36:30).
Domači so bili v tej tekmi mnogo bolj ofenzivni in so tudi sicer zaigrali bolje od gostov. Prav tako boljša ocena jim gre glede streljanja od daleč in v prostih metih. Pri tem so bili Jugoslovani znatno šibkejši kakor dan poprej, kar velja tudi za njihove najboljše igralce Minjo, Nikoliča in še nekatere. Začetek je bil sicer dober zanje, pozneje pa so se Romuni očitno popravili, prevzeli vodstvo in ga obdržali do konca.
Češkoslovaški in bolgarski sodnik sta vsekakor nekoliko oškodovala jugoslovansko reprezentanco.
Med Jugoslovani je bil najuspešnejši strelec Korač (34), za njim pa Daneu (14), Radovič (10), Kandus (8) itd. Na tekmi je bilo okrog 4000 gledalcev.
——«»-----
Motomorini in Varese na turnirju v Ljubljani
LJUBLJANA, 23. — 4., 5. in 6. januarja bo v Ljubljani mednarodni košarkarski turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe Motomorini in Ignis Varese iz Italije, Olimpia iz Ljubljane in Crvena zvezda iz Beograda. Vsak dan turnirja bosta odigrani po dve tekmi po naslednjem vrstnem redu:
4 jan.: Olimpia - Motomorini in Crvena zvezda - Ignis Varese;
5. jan.: Motomorini - Ignis in Olimpia - Crvena zvezda;
S. jan.: Olimpia - Ignis in Crvena zvezda - Motomorini.
Jugoslovanske košarkarice za dvoboj z italijanskimi
BEOGRAD, 23. — Tehnični komisar jugoslovanske ženske košarkarske reprezentance je za srečanje ,z reprezentanco Italije, ki bo 11. januarja v Benetkah, sklical naslednje igralke:
Gec, Prelevič, Cipruš, Ka-luševič, Kavs, Radulovič (vse Crv. zvezda), Radovanovič in Pešič iBeograd), Zakovič in Duplinčič (Split), Dermastja (Olimpia) in Meglaj (Jugo-montaža - Zagreb).
Nastop Kaluševičeve, ki igra v tej sezoni v Italiji pri ekipi Udinese, ni zagotovljen. Skupni trening Jugoslovank se bo začel 2. jan. v Beogradu. - «»----------------
Ljubljanski študentje
drugi na turnirju v Bruslju
BRUSELJ, 23. — Na mednarodnem študentovskem košarkarskem turnirju v Parizu je študentovska reprezentanca Ljubljane premagala belgijski Racing z 71:60 (35:25) in o-svojila drugo mesto za zmagovalcem turnirja Royalom iz Brusl.a. Ko.nčni vrstni red: Royal 4, Ljubljana 2, Panterif (Helsinki) 2, Racing 0 točk.
Marconi-Herbillon za evropsko prvenstvo
Hollet namesto Loija
v petek proti Vecchiattn
Loi si je na treningu prebil desno obrv
MILAN, 23. — Program boksarske prireditve v Milanu na dan sv. Stefana, katerega osrednja točka bo borba za evropsko prvenstvo srednje-lahke kategorije med Italijanom Marconijem in Francozom Herbillonom, bo spremenjen v toliko, da bo v lahki kategoriji namesto Loija nastopil proti Vecchiattu marti-niški črnec Fernando Hollet.
Tržačan Loi si je namreč na treningu prebil obrv nad desnim očesom, zaradi česar je moral prekiniti s pripravami in seveda odpovedati svoj nastop.
Japonski boksar leta
TOKIO, 23. — 23-1e t ni japonski boksar mušje kat. Sa-dao Yaoita je bil izbran za najboljšega japonskega boksarja leta 1958. Yaoita je osvojil orientalsko prvenstvo 11. septembra z zmago nad Filipincem Zulueto in ga' je nato uspešno branil proti rojakoma Yonekuri in Kimuri. Izgubil je samo enkrat in si-, cer proti izkušenemu Filipincu Espinosi, vendar v dvoboju, ki je veljal za orientalsko prvenstvo petelinje kat.
Yaoita se bo januarja verjetno pomeril s svetovnim prvakom kategorije, Argentincem Pascualom Perezom.
 «»-------
CARACAS, 23. — Venezuelski prvak mušje kategorije Ramon'Arias je premagal po točkah v 10 rundah Josea Ggazona, bivšega španskega prvaka kategorije. V okviru iste prireditve je Venezuelec Sonny Leon v peresni kat. boksal neodločeno z Ameri-kancem Ikeom Chestnutom.
če ne bo dokazal, da se P0*?" ja za borbo za naslov. Wyll* je tudi dejal, da bo v prime* ru, če bo Robinsonu odvzet naslov, razpisan izločilni tur* nir za izbiro Robinsonovega naslednika.
Robinson s svoje strani »e ni potrdil, da bi dobil o tem pismeno obvestilo NBA, dejal pa je, da bi NBA morala vedeti, da se zaradi davkov ne more boriti za obramb0 naslova do konca letošnjega leta. Dejal je, da-mu je NBA zaradi tega dala na razpol*" go praktično samo 11 dni za izbiro nasprotnika in da »e bo prej sestal s predsednikom Mednarodnega boksarskega kluba Trumanom Gibsonom, s katerim bo določil če *e bo še boril, kje in kdaj. jr
Predvideva se, da se bo B°* binson boril za naslov s Car-menom Basilijem 25. marca, v Chicagu in da bo to tudi nje* gov zadnji nastop v ringu.   —
ATLETIKA
BOKS
Grožnje Robinsonu
MULLENS, 23. — Dr. Arcl Wylie, predsednik NBA, je izjavil, da bo naslov .svetovnega prvaka srednje kategorije prost 11. januarja, če Robinson ne bo predložil opravičljive razloge ker doslej še ni podpisal pogodbe za dvoboj za obrambo naslova ali pa
Elliott tudi v ZDA izbran za atleta 195S
NEW YORK, 23. — Avstralca Herba EJIiotta, svetovnega prvaka v teku na eno miljo, je 206 ameriških novinarjev izbralo za najboljšega atlet* 1958. To je že drugič, da je .bil ta naslov v ZDA podeljenJpm ameriškemu športniku. Prvi je bil Sved Gunnar Haegg.
Elliot je dosegel 236 točk in se je uvrstil pred Jimmyja Browna, branilca profesionalnega nogometnega kluba »Cie* veland Browns», ki je dobil 172 točk. Tretji je bil igralec baseballa Bob Turley, četrti deseteroborec Rafer Johnson (82 točk), peti nogometa*. John Unitas itd.	’
NOGOMET
DUESSELDORF, 23. — Pra; ,ški Spartak je v prijateljski tekmi igral neodločeno z domačo Fortuno s 4:4.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . T**t
predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 1(. uri
Titanus zabavni film:
PEPPfNO DE FILIPPO SYLVA KOSCINA RENATO SALVATORI PA0L0ST0PPA DOLORES PALUMBD ROSSftlACOMO
TINA PICA ^
stara
mati
(La nonna Sabella)
| It I II A R D OREl|
mmanbke, tiaiadua in eelkmm pehmi
2.
Nastanek, razvoj in ohranitev
Tako bi bilo še nekaj takih njihovih prav domačih pesmi z dozdevno furlanskim napevom. Zelo svojevrstna je pesem št. 30, kjer pravi ljubica, da «gu-larja« (berača) sem tiela inviet, kjer drugač nie mo-gic bit. Napev je izgrajen v krepkem tonu, kar se še bolj izraža v 4-glasni harmonizaciji. Peli so ga pred 50 leti v Ažli troglasno, to je v prvi slovenski vasi od Čedada v slovensko ozemlje.
Ta ima v tem pomenu samo prvo kitico, ker drugi dve nimata smiselno vsaka zase nobene zveze s prvo. Ne bom nadalje razmišljal in razpravljal o ostalih pesmih, ker bi prišel predaleč od tega, za
kar je odmerjeno. Nadiški Slovenci, ki tvorijo cono te slovenske manjšine, so imeli pred 50 leti in še prej veliko več narodnih pesmi, med temi mnogo prenesenih iz drugih slovenskih dežel, kamor so si hodili iskat dela. V zadnjem času pa je petje domačih pesmi bolj ponehalo za kar je krivo nenehno prodiranje in širjenje italijanskih melodičnih popevk (canzonette) z erotičnim tekstom. Zanimivo pa je tole dejstvo z narodnopolitičnega vidika, da prej, recimo pred prvo svetovno vojno, se niso zdeli beneški Slovenci Italijanom nezanesljivi, prepevali so lahko katere si koli navdušene pesmi — na primer;
Slovenc Slovenca vabi, da pit se ga ne zabi, ali Mi Slovenci vinca na prode mo itd., toda čim so se tile, posebno po zadnji vojni, začeli nekako bolj prebujati in se zavedati, imajo Italijani tako izražanje s pesmijo kot nekako poudarjanje njihove narodne zavesti, zato jim je postala slovenska pesem odvratna ali celo nekako nevarna. Ugotovil pa sem pri tem, da, če bi moral začeti nabirati pesmi tod kot leta 1908, bi jih gotovo ne nar bral toliko; mnoge so se med tem časom poizgubile, ker ni več takih tipičnih starih pevcev, ki so znali polno lepih pesmic iz starejših izročil, kot je bila takrat lepa navada. Saj isto je tudi z narodnimi ljudskimi pravljicami. Toda, da slovenska pesem tam še vedno živi, me je uverilo v letu 1930, ko sem obiskal Prosnid in Platišče, dve obmejni vasici proti Kobarid-skemu kotu. Namreč v Pro-snidu sem leta 1910 končal oziroma prekinil nabiranje prisilno in leta 1936 v ugodnejših pogojih to obnovil. Zapisal sem jako me-lodiozno pesem •
Oj le pridi ljubi moj, tam
na uakne najdeš ključ in Povarni se barčica moja, Ne ciesti sreča mlado deklo in se pogovarja z njo. Ta zadnja pesem je očividno, da je prišla od kod iz štajerske, kamor so zahajali tudi na delo iz teh krajev, ali celo iz Slovenskih goric, tako se sodi zaradi izraza «dekla» za dekle. Prvo sem slišal najprvo tukaj in besedilo. Toda malo bolj olajšan in preprost napev pa v bližnjih vaseh Subid in drugje, pa tudi pri Št. Lenartu nadiških Slovencev.
Ona od barčice je bolj znana, videl sem jo v nekaterih zbirkah. Zanimivo je, kako so pela dekleta. Bilo jih je več in pela so z vnemo troglasno jako prijetno.
Po vojni sem obiskal večkrat nadiške Slovence in raziskal, kar je bilo tam ostalo še glasbene folklore. Zapisal sem nekatere pesmi v št. Lenartu in v Topolovem, vasici, ležeči gori visoko proti državni meji v smeri Tolmina na jugoslovanski strani. Tu sem opazil, da zelo gojijo domače ljudsko petje. Naprosili so me, naj bi jim zapisal (me-
lografiral) nekakšno njihovo nagrobnico, ki jo pojo pri pogrebih. Tu podajam njeno zanimivo besedilo:
«Smrt ne gleda na lieta, vsaki dan se nam grob od-perja, naj bo star an mlad, rievež jal bogat, v dolgo večnost se podat.« Pele so starejše ženske dvoglasno. To sem zapisal in potem jim izdelano poslal z drugimi nabranimi pesmimi. Tu sem zapisal še šest narodnih, med temi eno varianto od znane: »Snouč ponoč je slanca pala.»
Potem še eno s tem besedilom:
Lieušega mesta ni, ku je Ljubljanca. In še več drugih, meni ne prav dobro znanih. Imajo tudi nekaj cerkvenih. V cerkvi pojo slovensko. Poznajo tudi eno božično:
Pastirci vstanite, kaj spite nocoj itd.
V št. Lenartu sem zapisal ono, ki ima enako besedilo kot v Prosnidu (oj, le pridi jubi moj), ki je v 6 8 taktu, pa ima nekako bolj furlanski napev in sestav v živahnem tempu. Potem pa še dve drugi:
Preozke so stezice in »Ko
pastirček ovce pase, mlado diete za nim gre« (Nevesta — detomorilka) in še druge. Torej ja pa vendar nekaj —* prej meni nepoznanih — pesmi, dobro ohranjenih. Mnogo pesmi, kakor ze rečeno, je prišlo v Benečijo iz sosedne Goriške, seveda nabožne skoro vse, v prvem obdobju (1815-1866), ko je spadala Beneška Slovenija k Avstriji, torej pred plebiscitom, takrat ni bilo tam državne meje in stiki so bili bolj neovirani.
S tem bi to področje nadiških Slovencev, ki je najbolj bogato na narodni pesmi, opisali. Preidimo pa sedaj na dpugi okoliš tei> skih Slovencev, bivajočih v zgornjem porečju reke Ter, ki izvira prav ob koncu doline izpod Muzčevega pogorja Glede domače govorice oziroma narečja je tu tc važno in pomenljivo, da, čim se bolj oddaljujemo od prejšnjega ozemlja, to je od nadiških Slovencev proti zahodu, tolike bolj se to spreminja in, natrpano s folklornimi izposojenkami bolj odtujuje in tako postaja manj umljivo. Ker so v Benečiji slovenske vasi bolj v goratem delu pokra-
jine, so tako posamezni predeli naravnost osamljeni in brez vsakršnih stikov z rojaki na bližnjih ovrš-jih raztegnjenih pogorij. Ti prebivalci bi zaradi tega ne razumeli dobro kakšnega svojega rojaka iz Nadiške doline. To so mi tudi sami pritrdili. Glasbeni folklor med terskimi Slovenci je precej pičel, imajo nekatero uspavanko, v prejšnjih časih zapisano, nekatere druge kratke pesmi, prinešene iz bližnje rezijanske vasice Učje (Ovčje, Ucje) zaradi naselitve semkaj kakšne družine, kakor bom v nadaljnjem prikazal. Na skrajnem zahodnem delu tega ozemlja je v dveh vasicah znana neka precej melodiozna pesmica, ki jo pojo dvo in tro-giasno. Nabožne tu nisem dobil nobene.
Zanimivo je pa sedaj to-la, da je v te zapuščene in osamljene kraje prišel proučevat njihov dialekt odlični slavist Baudouin de Courtenay leta 1873, takrat profesor na univerzi v Kazanju in prej in poslej na drugih ruskih univerzah. Vse dialektološke izsledke je priobčil v dveh Zborni-
kih Petrograjske znanstvene akademije v letu 1895 in 1905. Omenjam to, ker je v teh dveh zbornikih tudi priobčevala svoje glasbene folklorne izsledke (zapiske) Poljakinja najbrž muziko-loginja Ela de Schoultz-Adaiewska, ki jih je nabrala in zapisala v letih 1883 in 1887 v Reziji in leta • 1894, 27. septembra pa na Brdu, glavnem kraju terskih Slovencev. Nabirala je tod neodvisno od profesorja B. d. C., toda vedela sta gotovo drug za drugega, ker mu je pošiljala prispevke, ki jih je on dal potem priobčiti s svojimi v zborniku «Material dlja južno-siavljanskoj dialektologli i etnografii. Obrazci jezika na govorah Terskih Slav-jar. v sjeverovostočnoj Ita-lii.» (Izraz »govorah« ni vzet v smislu našega pomena, ampak je to v ruščini nejasno, šumno govorenje). Vseh pesmi, ki jih je tu nabrala in zapisala, je osem. Navedem le bolj pomembne. Prva je uspavanka oziroma rabljena od ljudi kot taka; ona jo označuje s francoskim izrazom Berceuse slovene de la Haute Italie. Ta je napi že znana: Pojmu spat, zbogu
vat — itd. Vse pesmice J* še enkrat toliko. Sicer ji j® tu pela žena iz Tajpane, to je vasi, ki leži više proti Platiščam in Breginju, kjer govore že boljše narečje. In to je prinesla semkaj, ker je tu poročila. Celo to pesmico (Uspavanko) je priobčila nabirateljica pod naslovom «Le Berceuse Po-pulaire« v »Rivista Musiča-le Italiana« Torino, H. fasc. leta 1895. Bolj pravft uspavanka bi bila tale, ki jo je pa zapisala v št, Fe* tru Slovenov ob Nadiži in ki ima tukaj neko podobno pa s furlanskim tekstom, ki ji jo je pela 86-letna starka na Brdu. Slovenski tekst je tale:
Na-nši, na-nfti, pozibien te;, če nečeš spat, posoi-pien te.
Izmed drugih pesmi Je zapisala eno, ki jo naslavlja: La Legende de St. I»i" dore:
Sveti Daraz učica pasu po planitsach zelenich. Učica me se je presto pustu, spodau si je solaaške stan (u). Tekst se nadaljuje, vsega je 11 vrstic.
tNadaljevanje sledi)