s*
-v
iTTi«-
i*SM > >
M ^ a
Katolški cerkveni list.
JSi
V četertik 30. prnseiica.

Dtliua pol v nebesa
ali
podučenje od razločkov prave katolške vere
memo drugih nekatolskih ver. (_V pogovorili med duhovnim pastirjem in vernikam.J Spisal Peter llicinger.
Osmi pogovor.
Na u k od svetiga pisma i 11 u s 111 i g a izročila.
D. Ker je katolška cerkev od Jezusa Kristusa njegov nebeški nauk prejela, de ga vedno zvesto ohrani in skerbno oznanuje, je zdaj prašanje: kje cerkev Jezusov nauk ohranjen ima? ali z drugo besedo: kje se še vselej najde vse to, kar je Jezus Kristus učil ?
V. V svetim pismu in ustnim izročilu.
D. To sta kakor dva zaklada, kjer so nebeške dragine ohranjene; to sta kakor dva studenca, iz kterili se živa voda zveličanskili resnic zajema. Pa pogledati je posebej: Kaj je s. pismo ?
V. S. pismo so vse tiste bukve stare in nove zaveze, ktere so sveti možje od s. Duha navdihnjeni pisali, in ktere je cerkev za take spoznala
in poterdila.
I). To je tedaj s. pismo. Glejte tukej najdete veliki razloči k med svetim pismani in drugimi svetimi bukvami, de s. pisma preroki stare zaveze in učenci Jezusa Kristusa niso sami iz sebe pisali, ravno tako, kakor po besedi nekiga svetiga učenika niso sami iz sebe nebeških resnic govorili ti od Boga poklicani možje. Že v to, de so ti sveti možje pisali, jih je večjidel Bog sam nagnil, ali jim je povelje dal, ali je saj priložnost in okolno-sti tako napeljal. Dalje jim je v tem, kar so pisali, s. Duh na strani stal; jim je, kar je bilo skrivnostniga in neznaniga, razodel: jih je v tem, kar so sami spoznali, vidili ali slišali, zmote obvaroval, in sploh jih je on vodil v tem. kaj, kako in koliko de so pisali. De so s. pisma s tako posebno božjo voditvijo pisane, nam njih pisatelji v časih sami povedo; da nam spoznati tudi Jezus Kristus in njegovi aposteljni. Zakaj je pač Jezus
tako terdo rekel: ..Nobena rerka, nobena pičica ne bo prešla od postave, dokler se vse ne spolni-, razun za tega voljo, ker s. pismo ni zgol človeško delo? I11 beseda s. Pavla je: .,Vsc odBogavdili-njeno pismo je dobro v podučenje. npominje vanje iu svarjenje". Od pisem aposteljnov in uceiicov Jezusovih pa posebej velja leto. de so oni sploh k::ieali, de ne oznanujejo človeške modrosti, ampak božjo modrost, ktero s« od Kri*tu*a prejeli, in je s. Duhu dopadlo jim jo dajali: in de oni niso nič razločka delali med svojo ustno besedo. S. Pavel piše: ..Deržite izročeni nauk. ali ste ga po uMili ali po pismih naših prejeli". Sveta katolška cerkev pa jc svete pisma ludi vedno kakor »nI Duha vdthnjene častila.
V. To mora pač \>aciga kristjana z\CM*lili: v s. pismu imamo pisanje, ki miio ga prav za prav od Boga samiga prejeli.
D. Ali pa veste, ktere in koliko bukev v >. pismu šteje?
V. Razločiti so luikvc stare i......ve za v« ze.
Bukve stare zaveze so: Petere Mojzesove bukve, bukve Jozuetovc, sodnikov. Rutine, eveterc bukve kraljev, dvoje kronike ali zgodeb časov, bukve Ezdrove, Nchemijeve. Tohijeve. Juditinc. E^lrine in Jobove: dalje: psalmi Davidovi, pripovedi, pridigar. visoka pesem in modrostne bukve*Salomonove. iu Jezus Siraiiov: dalje preroki: Izaija. Jeremija z Baruham . Ecehiel. Danici. Dzcja. Joel, Amoz. Abdija, Jona. Mihcja. Nalmm. Ilabakuk. Zofonija. Agcj, Ca barij a in Malahija. in dvoje bukve Makabejev.
D. Vsih vkupej je teh bukev 45 : lepo veste dolgo versto. Ktere so pa bukve nove zaveze?
V. Bukve nove zaveze so: štirje ovaiigelii. namreč s. Matevža, s. Marka. s. Luke za in Janeza: s. Lukeža apostolsko djanjc; šlirnaj<t listov s. Pavla, namreč do Rimljanov, do korinča-nov dva, «lo (.alačanov. do Efežanov. do Kilip-Ijanov. do Kološanov. do Tesaloniranov dva. do Timoteja dva. do Tita. do Kilcmona iu do llcbrc-jev: sedem listov s primkam katolških. namreč s. Jakoba, s. Petra dva. s. Janeza trije, in Juda Tadeja, iu skrivno razodenje s. Jan«./a.
1). To jih je vkupej 27 bukev. To število bukev s. pisma je katolška cerkev /e v pervih časih imela, kakor je iz cerkvenih zborov, spričevali ja cerkvenih učenikov in poterjenja rimskih papežev spoznati: vsim dvomam pa jc cerkev konec storila v Tridentinskim zboru, kjer je iiovovcrcam nasprot versto vsili bukev s. pisma imenovala. \ se te bukve s. pisma tudi greška cerkev z nami vred spoštuje.
V. Kaj evangeljci imajo drugačno število bukev s. pisma kakor pa mi katolčani ?
I). Že od začetka so lutcrani in kalvinijani ver bukev stare zaveze zavergli, namreč preroka Ha ru h a . Tobijeve. Juditine , modrostne, Sirahove in Makabejske bukve. Luteraiii so vcrli tega še od-vergli iz nove zaveze list s. Pavla do llcbrejev, 2. listaš. Petra. 2. in li. list s. Janeza, list s. Jakoba in s. Juda: list s. Jakoba je Luter celo slamnat list imenoval, ker mu ni bilo všeč, ondi potrebnost dobrih del spričano najti. Pozneje so se lutcrani na Nemcih sicer v to zediuili, de so vse bukve nove zaveze kakor katolška cerkev sprejeli: vender poslednje čase, ko je spačeno modrovanje čez vse meje uderlo. je pri njih celo s. pismo na dvom ali cvibel prišlo, zakaj ni jih skorej bukev, kterih hi ta ali drugi tistih modrijanov in pametiie-žev ne bil iz verste s. pisma vergel: celo je ne-kterim vse. kar mi sveto pismo spoznamo, le zgol človeško delo. malo ali nič razločeno od kacih druzih bukev. Ni čudno leto: ker namreč cerkve ne poznajo, tudi nikjer stanovitne podpore nimajo.
V. Tedaj jc pač malo potreba očitanja: v tistih bukvirah očitajo . dc katolčani s. pisma nimamo in nc poznamo; sej njim samim še več bukev s. pisma manjka, in ako hočejo, naj gredo tistim od s. pisma pravit, kterim se ond zgol človeška beseda dozdeva: od letel« namreč v resnici velja, de s. pisma nimajo. .Mi katolčani pa. dcsiravno ni v vsaki hiši bukev s. pisma, po tem takim s. pismo veliko več cenimo kakor pa uni, ki se z njim toliko hvalijo.
M. Prav je vaša: pa bote po tem še več govoriti vedili. ako še nekaj pregledamo. Glejte, s. pismo pri vsim tem . dc je božja beseda, ni tako umevno tudi v rečeh vere in djanja, dc bi nobeniga razlaganja ne potrebovalo: že s. Peter v svojim listu toži. ile marsikteri pisem s. Pavla pravne razumejo, temuč jih v svojo zgubo napak razlagajo. Kdo, verujete vi. pa ima oblast sveto pismo razlagati. in zlasti v verskih rečeh njegov pomen razločiti?
V. To oblast ima katolška cerkev: sej od nje velja besvda Jezusova: ..Kdor vas posluša, mene posluša4*.
H. Jc res. Cerkev se je tudi vse čase po leni ravnala: kadar so kaki krivoverci besede s. pisma pačili ali napačno razlagali, je ona vselej njim nasprot pravi pomen tistih besed pričala. Cčeni možje sc sicer vsak po svoji moči znajo truditi, globočine s. pisma preiskati, vonder cerkev je vedno tirjala, de nihče ne sme njenimu in cerkvenih očetov enoglasnimi! nauku nasprot s. pisem razlagati, kakor je tudi Tridentinski zbor izrekel.
V. Kako velja pa v tej reči pri evangeljeih?
H. Luter in Kalvin sta veljavo katolške cerkve zavergla, tedaj jima ni ostalo druziga, kakor s. pismo po svoji misli razlagati: sicer sta hotla, de bi nobeden nju naslednikov ne bil od nju razlaganja odstopil: pa nihče si ni dal pravice kratiti, ktero sta si bila Luter in Kalvin vzela. In tako
per luteranih, kalvinijanih in zdanjih evangeljeih vsak s. pismo razlaga in razumeva, kakor hoče, ve in zna; in edinosti ni bilo in ne bo med njimi, in eden najde v ravno tistih besedah ta nauk, drugi pa vse druziga. Različnost v takošnim razlaganji je tolika, de so bile samo besede Jezusove od zadnje večerje: „To je moje te!ou, po več ko 200raznih potih razložene. Govorili so sicer novoverci, de Hog vsakiga posebej v razumenje s. pisma razsvetli, in bila je ta beseda tudi po lutrovim in kalvinovim nauku, kteri je terdil, de Bog v človeku vse vse dela. Pa nikjer ni najti v s. pismu take obljube, dc bi Bog vsaeiga posebej za popolno razumnost svetili bukev razsvetlil, in skušnja tudi drugač spriča, ker so novoverci malo edini v razlaganji s. pisma.
V. Zdaj pač še bolj spoznani, de evangeljci ne spoštujejo s. pisma tako kakor katolčani, ker pri njih vsak z njim dela in ga razlaguje, kakor hoče. Vonder kaj posebniga je, ker evangeljci nam katolčanam toliko pravijo, dc nimamo in ne poznamo s. pisma? Sej vonder v marsikteri hiši imajo kaj bukev s. pisma: jaz imam bukve psalmov in nekaj prerokov, moj sosed ima Mojzesove bukve, dru-gej sim vidil Salomonove bukve, s. evangelije in apostolske liste: in kratek zapopadik s. pisma je v cvangeliih in berilih, ki se o nedeljah in praznikih v cerkvi berejo, in skorej v vsaki hiši imajo, tudi v zgodbah s. pisma, kakoršne so tudi v moji hiši. Po tem takim morajo biti mende evangeljci slepi, ko pravijo, de nič od s. pisma nimamo in ne vemo.
O. Glejte, novoverci katolško cerkev po krivim dolžč , kakor dc bi svojim vcrnikain sploh branje s. pisma prepovedovala. Cerkev je sploh zmi-rej priporočevala branje s. pisma, kakor besede toliko cerkvenih zborov in cerkvenih učenikov pričujejo: Ic posebej je v posebnih okolišinah kako prepoved dala, kjer se je bala, de bi se za njene vernike kak spodtikljej ne prikazal. Tako je manj učenim velevala svoje duhovne pastirje sveta pra-šati, ktere bukve s. pisma hi jim bile bolj primer-jeiie brati: zakaj v nekterih hukvali s. pisma so nekaj previsoke, nekaj pa takošne reči zapopa-dene, kakoršne bi priprosti ali hudobni ljudje napak jemati znali. Tako ona želi, de bi verni v domačim jeziku le takošne izdaje s. pisma brali, v kterih je tudi potrebno razlaganje zapopadeno; kteri pa so toliko učeni, de s. pismo zamorejo brati v hebrejskim ali greškim jeziku, v kterim je >*ilo od začetka pisano, ali v latinskim jeziku, v kterim je prestavIjcnje cerkev poterdila, tistim cerkev tega vodila ne stavi, ker se zanaša, de so že toliko izmodreni, de bodo božji pravi pomen svetih besedi našli. Iz tega uzroka bi bilo vošiti, de bi tudi naše v slovensko prestavljeno s. pismo kaj razlaganja pridjaniga imelo: pa pred šestdesetemi leti smemo hvaležni biti, de se je saj prestavilo; druga izdaja štirih evangelijev od 1. 1834 pa ima že nekaj kratkiga razlaganja v sebi. V zadnje je cerkev prepovedovala vselej take svete pisma brati, ktere so po krivovercih popačene, kakor so dan-današni tiste, ki jih tako imenovane družbe s. pisma iz Anglije in Nemčije v raznih jezikih po vsim svetu trosijo; tukej pač cerkev mora čuti, in svoje otroke zmote varovati.
V. Tedaj to modro in previdno ravnanje katolške cerkve novoverci imajo za prepovedovanje in prikrivanje s. pisma! Zdaj še le njih očitanje prav razumem, in spoznam, kako je krivično.
D. Xovoverci se v tej reči še do zdaj niso nič pravice naučili. Luter je kdaj širokoustno blodil, de je pred njim s. pismo v kotu, pod klopjo ležalo, in de ga je on spod klopi na dan potegnil: in vonder je pred njim že sedemnajstero natisov samo v nemškim jeziku na svetu bilo, ko so še le kakih sedemdeset let bukve natiskati znali. Tudi v slovanskih jezikih je bilo s. pismo že pred Lutram najti, na primero je razun staroslovenskiga s. Cirila v češkim jeziku že dvojin natis na dnevi bil. Laži se je tedaj Luter mogel poslužiti, de je katolško cerkev grajati v stanu bil, in ravno tako delajo njegovi nasledovavci še dan današnji. — Vonder vzemimo še ustno izročilo nekoliko v poinenik. Kaj je ustno izročilo?
V. Ustno izročilo so tisti nauki, ktere so aposteljni iz ust samiga Jezusa ali po razsvetljenji s. Duha spoznali, pa ne zapisali, ampak le z besedo dalje izročevali, in ktere katolška cerkev zvesto ohrani.
D. Razun tega, de je s. pismo v mnogoterih krajih bolj temno, jc namreč iz več krajev s. pisma očitno, de ondi ni vse zapisano, kar je Jezusoviga nauka , in kar so aposteljni z besedo oznanovali. Tako piše s. Janez v svojim evangelii: „Jezus je še veliko drugih čudežev storil, kteri pa niso v teli bukvah zapisani". In v svojim 2. listu: ^Veliko imam še govoriti, pa nočem s papiram in černilanr. S. Pavel veleva vernikam deržati, kar so po ustih in po pismu od njega prejeli: in Timoteju piše: »Izročilo ohrani-. Xi potreba tega dalje izpeljevati, ampak le opomniti, de ni malo resnic svete vere . ktere niso v s. pismu na drobno razločene, ali ktere so ondi komej od dalječ omenjene: na primero nauk od s. maše, od vic, od kersta otrok in drugi. Po tem takim tedaj ni drugač kakor de imamo še drugi studenec zdravila nauka, namreč ustno izročilo ^katolške cerkve. Čudno bi tudi bilo, kako de bi le zapisana beseda oznanovavcov s. evangelija veljati smela, nezapisana pa čisto prazna bila." Katolška cerkev je v dokazovanji verskih naukov vedno na ustno izročilo gledala: v cerkvenih zborih se je vselej prašalo, kaj de so aposteljni in njih pervi nasledniki izročili. Tridentin-ski zbor je v zadnje s. pismo in ustno izročilo, oboje kot enako veljavin studenec verskih naukov, poterdil.
V. Kako pa se je to ustno izročilo do zdaj ohranilo, ker ni bilo zapisano od aposteljnov?
D. (ilejte, ohranilo seje vedno v živi besedi katolške cerkve: s. Duh, kteri jo vedno vodi, ni pustil, de bi se bila ktera zgubila od tistih resnic, ktere je Jezus Kristus z nebes na svet prinesel: in tako so se v serčnim prepričanji vernih obder-žale, in so se očitno tudi v cerkvi oznanovale. So pa tudi cerkveni učeniki v svojih bukvah zapisali, kar je cerkev popred le z besedo ohranjevala: imenujemo jih zato cerkvene očete, ker pri njih, kakor otrok nauka pri stariših, išemo podučenja v tem, kar je od začetka v cerkvi veljalo. Katolška cerkev je dosti tacih naukov tudi v svojih zborih ali po svojih poglavarjih, rimskih papežih, izrekla, in tedaj nam je ustno izročilo tudi po tej strani poterjeno. Po takim potu nam je zapopadik ust-niga izročila tako blizo kakor obsežik s. pisma, in kolikor nam je eni studenec bolj temnotin ali pri-kraten, nas drugi ne pusti v pomanjkanji božjih resnic.
V. Kaj pa novoverci od ustnigaizročila mislijo?
D. Oni ne mislijo od tega nič druziga, kakor de vse ustno izročilo na ravnost zaveržejo, cerkvene
očete po raznih potih grajajo, cerkvi vso oblast in moč odpovedujejo za varstvo nauka skerbeti. Zatorej pa so tudi toliko resnic zgubili, ktere v katolški cerkvi spoznamo, in vonder pri vsim tem še sami nektere reči ohranijo v svoji veri, ktere se ne dajo iz s. pisma na tanko dokazati, pa Imajo vonder v ustnim izročilu svoj terdin obstanik, kakor na primero obhajanje nedelje, kerševanje otrok. Tako so tedaj sami sebi nasprot. in ne vcdii, kje de je resnica!
V. Boljši je po tem takim vonder se Kristusa in njegove s. cerkve deržati, in tako vselej resnico ohraniti, kakor pa človeškiga modrovanja čakati, in se pri vsim tem še le lahko motiti.
Od presvetiga imena Jezusa.
I. Od imena Jezusa.
Sretost in mor Jezusoviga imenu.
Imena Jezusa nc smemo nohenkrat brez spoštovanja izgovoriti, ker nobeniga imena ni tako visociga, nobeniga tako svetiga, nobeniga tako mogočniga, kakor I nič Jezus. »V imenu Jezusovim se morajo vse kolena perkloniti, teli, ki so v nebesih. na zemlji in pod zemljo-.
ime Jezus moramo z vsim mogočim prizadevanjem moliti, častiti in hvaliti, moramo ga le z veliko spoštljivostjo izgovarjati, de bomo njegovo moč skusili in občutili. Ker rv nobenim drugim (imenu) ni zveličanja; zakaj nobeno drugo ime p«d neham ni ljudem dano, v kterim bi se zveličali-, kakor le edino ime Jezu s.
Jest tedaj, ki to berem ali slišim brati. prav za terdno sklenem, de bom nar svetejši ime Jezus vselej spoštljivo in častitljivo izgovarjal: Bog mi pomagaj, de ta svoj sklep res spolnem. Amen.
Kako je sreti Pavi nar svetejši Jezusovo ime častil.
Sv. Pavi je štirnajst listov do razločnih ker-šanskih občin pisal, in v teh samo štirnajsterih pismih je presveto ime Jezus dve sto in devet-najstkrat zapisano. Kolikral je on to visoko sveto ime še le z besedo izrekel? Stare zročila vedo, de je sv. Pavi še pod mečem , s kterim mu je bila glava odsekana, trikrat poklical ime Jezus.
Ime Jezus skušnjave premaga.
Sv. Justin marternik pravi: „Ako se v Jezusovim imenu s satanam vojskujemo, se vojskuje Jezus za nas, z nami, v nas, in sovražniki pobegnejo , berž ko ime Jezus zaslišijo".
Sv. Anton pušavnik je sv. Atanazju pravil, de ga je nekdaj skušnjavec strašno naletoval. On pa mu jc samo te le besede rekel: ^Jezus pa vender še "tvojo moč podere, in ti, ki ti je vsa angelska čast vzeta, se moraš potlej v blatu valjati". Komaj de je satan nar svetejši ime Jezus zaslišal, žc je bežal. Sv. Hieronim piše od več svetnikov, ki zoper znotranje in z.unanje sovražnike niso imeli nobeniga druziga orožja zunaj presvetiga imena Jezusa.
Jest tedaj, ki to berem, ali slišim brati, terdno sklenem, Jezusovo ime vselej s spoštovanjem imenovati, de bom v njem ob času skušnjave imel močno brambo. Bog mi pomagaj, ta sklep spol-novati. Amen.
Fil. 2, 10. Dj. ap. 3, 10.
Ime Jezus je pomoč r vsih nevarnostih.
Sv. Lavrenei Justinjan piše od Jezusovima imena: -Si bolan, te bolečine /delujejo, te bogokletne misli ali obupnost naletva: *e strab pretresa, ti- dvomi in stiske nadleoajo. izreči ali pa misli ime Jezus, pa ne le samo z ustmi. ampak tudi v sercu. Obljubim . dc boš veliko ljubeznjivost in sladkost v sercu in v ustih občutil. kolikorkrat boš to sveto ime zvesto izrekel. — Sveta Mehtilada je ua sni« rini postelji skusila . kako sladko tolažilo jc \ imenu Jezusu. Kadar je terpljcnje neprenes-Ijivohilo. kadar so skušnjave strašne pcrbajalc. je klicala samo s temi besedami: ..t) ljubeznjivi Jc/us! o dobrot Ij i vi Jezus!" in kar na en-krat s.i se bolečine potolažile in vse skušnjave zginile.
O lloo. dodeli mi milost. Jezusovo pre-sladko ime vselej <» Mraliam in spoštovanjem izgovarjali. dc bom ludi jest v vsili hrilkostib iu posebno ua zadnjo uro v tini vsioamooočnim imenu pomoč našel. Amen.
thaljr >le«li »
ltaz£lcd po keršanski m svetu.
Fiister v svoji rev šini. Xeki mestnjan iz Dunaja jc sel po opravilih v Filadelfijo. V tem mestu je zagledal štacuno. v kteri je njemu dobro znan človek . pred nekaj easam še premožin hišin gospodar na llunaju. sladkarije iu šarteljne prodajal. Tega nesreč-niga mo/.a jc namreč prckacija za sabuj potegnila, mu v-e blago vzela in ga še iz domovine segnala. Usmilil sc mu jc. šel je proti njemu, ter mu je po vprašanji, kako de sc počuti. ->0 frankov podaril. I.cpo sc mu je zahvalil iu mu šc rekel: Fiister je tudi tukaj. No, kaj pa ta dela? — Xič boljši mu ni kakor meni. mu jc odgovoril. -— Zjutraj večidel nekaj otrok uči brati in pisati: ker sc pa nicstnjani z učenostjo veliko nc pečajo, jc gospod učenik persiljen. popoldan miljarju t žajfarju) pomagati svete venlevati in zavitke delati, ter si tako vsakdanji kruh služiti. - Kdor visoko leti. nizko pade: iti sreča, ki se v nejeveri ise . je hiša zidana na pesku.
I/. I aškiga. Kakor se sliši, misli tudi beneški kardinal kmalo v»e skofe bcnečaiiskih dežela v zbor poklicati. To bo reterti zbor škofov v avstrijanskim cesarstvu — Na Toskanskim imajo upanje, de bo po lepim zgledu avstrijan-kiga cesarja tudi toskanska vladi a dozdajne postave odpravila in s papežem pogodbo storila, ki sknfam sv obodo v njih pravicah zaterdi.
Iz Hima. I*rcd začetkam šolskiga leta so učeniki bog >s|ovstva . zdravilstva, pravoslovstva in modroslov-stva v vscueeliskiiii poslopji vpričo kardinala Rianio-Sloreata katoliško vero slovesno molili. Neki učenik zdravilstva ie potem govor imel. v kterim jc v oziru u« eneov posebno to pomljivo; rOpovere dobriga napredovanja so večidel v ureniih samih. Nekeršansko življenje in strasti so. ki se jim nasa mladost le predo-stikrat vda. ki dušno oko kale in veselje do vikših resnic zatirajo: pa tudi nestanovitnost je. ki sc kmalo te. kmalo unc re« i poprime, prizadevanje novih in slovečih vednost si pridobiti, hrepenenje vse Ic na pol, nič pa nc popolnama vediti . poslednjič je derzavna črno tira. ki t<d ko naših mladem ev stanovitnimu in blažcniiiiu učenju odteguje". — Keršanski nauki so se lf>. listopada /opet kakor popred začeli. Siirdcscturna molitev se je ze zopet kakor poprejšnje čase pcrvo adventno nedeljo v Pavlji cerkvici pereela: sveti oče so sami presvito re-nje Telo v cerkvi« o slovesno prenesli. Pobožnih jc bi«« pervi dan toliko, »Ic se ic komaj zraven pcršlo.
Več ur so papež pred svetim rešnjim Telesam molili, druge ure so bili pa kardinali pričujoči. — 28. listopada so se Finalcški benediktinarji s svojim opatam iz Piemonteškiga skoz Rim v Subiaški samostan podali, ko so jim ga papež v dar dali. Dvajset mladcnčev iz vsih krajev sveta, ki mislijo v Ameriko in Avstralijo iti keršansko vero oznanovat. je opat k svetimu očetu perpeljal. ki so jih za ta imenitni poklic vnemali. jim blagoslov ljeno sv etinjo s podobo Riminiškc Matere Božje podarili iu jih blagoslovili. Tako sc jc piemonteški prah z nog oznanovavcov otresel, in beseda božja hiti v dežele. ki jc bodo bolj vredne. — Znano jc. dc so Rimljani hotli diihovnani vse posvetne službe vzeti. Imeli so nekoliko časa to srečo . dc so ljudski možje derzavo vladali; in kaj pravijo? Popred so nam vedno trobili, de duhovni niso perpravni za deržavno službo — kaj pa de. če že niso ravno tolikanj perpravni, so pa saj pošteni, in to posvetni ministri niso bili. — Z velikim veseljem se je letaš božični dan obhajal: zakaj tri leta so pretekle, odkar papež tega dneva v velikim mestu katoliskiga sveta niso praznovali. V Sikstovi cerkvi so večernice opravili, v terdi noči so v l.ibcrjevi cerkvi klobuk m meč ^častni dar za katoliškiga kneza v vojskovanji cerkve zoper nejevernike) blagoslovili, so bili tam pričujoči per velikim obhodu s svetinjo Jezusove zibeli in so po tem per velikim altarji sveto mašo peli. Drugo sveto mašo so doma v kapelici brali. Ob treh zjutraj so pa v nar lepši obleki veliciga duhovna per altarji spoznanja v cerkvi sv. Petra veliko mašo imeli, kjer so jih vikši duhovni in mestna gosposka obdajali; po maši so pa verno ljudstvo obhajali . ter popolnama odpustke podelili. Francoski in rimski vojaki so njim in vikši duhovšini vojaško čast skazovali.
Dr. knobleher. Častiti misijonar sc šc zmirej na Dunaji za stanovitno uterjenje sv ojiga misijona trudi. Kakor sc zdej kaže. bo skoz celi prihodnji mesec (Februar) na Dunaji ostal. Veselo jc slišati, dc je vse, kar je želel, od vladarstva dosegel, in ga svitli cesar, cesarska rodov ina. ministri in drugi visoki gospodje z dobrovoljnostjo sprejemajo in njegovo delo podpirajo ne samo z denarnimi darili temuč tudi z drugo misijonsko pripravo; že mu je neka grafinja lep mašni plajš. ki ga je s svojo lastno roko delala, podarila, šc druziga pa druga imenitna gospa zanj pripravlja. — F pati je, de se bo v Avstrii družba za srednjo Afriko ustanovila po izgledu družbe sv. Leopolda za Ameriko in pravijo, de bodo zastran tega povabilue in prosivne pisma vsim avstrijanskim škofam poslane: za središč tc družbe bi pa utegnila Ljubljana izvoljena biti. — Podoba č. g. Dr. Knohlchcrja, prav lepo od Krichuberja na Dunaji v kamen zrisana iu tiskana . se dobi v Ljubljani pri g. Lerherju na prodaj in velja I gold. 20 kr. Gotovo je s tem delam vsim ustreženo, kteri so priložnost imeli. č. g. misijonarja kdej viditi ter ga spoznati in jih bo toraj veselilo vsaj njegovo podobo v svoji stanici hraniti : šc bolj pa je želeti, de bi se teh podob prav veliko prodalo, ker so vsi denarji, kteri se bodo skupili, za pospeh misijona v srednji Afriki namenjeni
Darila za rast. misijonarja ff.	Dr. Ignacja Hnolilelicrja.
Od poprej . . 184 gld. 38 kr. Dar Sodraškc fare na praznik razglašenja Gospodoviga za razširjanje
svete vere v Afriki.....27 r	— „
L J. iz Bistrice v Bohinji .... — r	50 „
A. St...s iz Žužemberka.....— r	30 „
Skupej . . 212 gld. 5S kr.