Raport dobrega občana
Električiči
 Torej, dragi moji Do-govori, minilo je to polet-je, da se nisem niti dobro okopal. Dežja nismo niti povohali. Vi pa ne veste, kaj pomeni to za nas hiš-nike. Vam je lahko, kadar se zabubite med tiste svo-je papirje, menl pa je hudo. Toda zakaj bi tar-nal, ko pa vendarle ni po-trebe za to. Ni, strinjam se z vami, potrebe nlti za prepevanje. Da, nevtralen teren je najboljši.
Torej, zavoljo dežja v naši ulici je močno zav-darjalo iz kanalizacije. Po-sebno nam je bilo hudo, ker smo y naši ulici vide-vali sem in tja tudi kak tuj avtomobil. Tedaj nam je bilo, da bi vzkliknili: »Ne tja prijateljček Pri nas ni dežja že tedne in tedne. pa smrdi... Ali pa bi ga opozorili, da ni suša v Afriki, ampak tu, na na-ših tleh.« Toda ti tujci, ki so prevozili toliko kilo-metrov, jo uberejo prav h kanalizaciji, niti desno niti levo od nje, ampak naravnost k njej. Šele po-zneje, ko smo stvar dobro proučili, smo ugotovili, da se revčki že toliko časa niso okopali, da zda.1 že tudi sami oddaiajo dišave. Vendar ne »diši.io« samo oni, ampak tudi naši tr-govci. Praviio, da so visoke cene zato, ker že tedne ni bilo dežia. Morda je to resnica. Kai boste rekli vi, ne vemo. Kdo bi to sploh
lahko vedel? V komiteju? Kje pa! V občini? Kaj, rekli ste — v SZDL? Glej ga no, jaz pa sem vedno mislil, da se ti Ijudje in te ustanove ukvarjajo z velikimi stvanni, pa se še z drugimi, na primer s trgovino. Potem naj to iz-rabim in jih vprašam, ali so tudi oni ELEKTRIČI-ČI.
Pravite, da ne poznate nikogar s takim lmenom. Niti jaz, da vam iskreno povem. V naši ulici bi mo-rali biti sami SVEČICI. To je zanimiv pojav. Tisti ljudje, ki le malo bero, so imeli svečo prižgano samo kakih deset sekund, oni, ki preberejo vsaj po en dnevnik, približno uro, tis-tih nekaj profesorjev in zdravnikov pa je imelo sveče, ljubi bog, prižgane, kakor da jim je umrl naj-dražji. Tako sem se, dra, gl tovariši, globoko zami-slil. Hm, Ijudje delajo, hm, sveča jim gori vso noč. Toda ljudje, kako se
to lahko zgodi! Zakaj na primer ne gori ta sveda tistim, ki so krivi, da je čraa tema zavila našo uli-co? Bila pa je tako črna, da bi jo lahko rezal z no-žem. Sprašujem vas, za-kaj jim ne gori sveča. Dra-ga je, pravite. Prav lmate. V naši ulici živi svečar, ki je v desetih dneh kupil malega Audija, ker je pro-dal vse sveče, celo tiste, ki jih je izdelal še njegov ded. Vse za čisto zlato. Kako je ta človek povečal svojo likvidnost! Zdaj ga kličemo gospod svečar, prej pa smo mu pravili stric spokornik. Vidite, kako se stvari spreminja-jo. Malo po malem, pojavi se nov gospod, drugl pa umre. Zdaj je naš svečar postal pravi gospod. Toli-ko se je okreoil, da je za levi rever plašča naročil v Milanu značko, ki simboli-zira svečo. In nosi jo vsem   nam   navkljub.
Malo sem se razgovoril. Dobro, tovariši, danes sem
mislil, da me boste vsaj nekaj vprašali, pa niste. Dajte no, vprašajte, ne bojte se. Kar želite. Ali poznam tovariša predsed-nika občine? Osebno ne. Ali vem, da je tudi on vo hal svečo? Castna beseda, ne vem, ljubo pa mi je, da je bil z vami. Kolikokrat sem ugasnil svečo? Vsak dan najmanj petkrat. Pr-vič, ko sem jo ugasnil v kuhinji, drugič, ko me je babica prosila, da ji raz-svetlim pot do stranišča, ker revica ni mogla najti vžigalic, pozabila pa je, kje ji je pokojni mož pu-stil sveče, tretjič, ko je na moje okno potrkal dežur-ni miličnik in me vprašal, če je vse o. k., četrtič, ko me je žena ponoči zbudila in mi naročila, naj pogle-dam, če ni morda kak ne-znanec vtaknil svojega kljuna v naše stanovanje, in petič, ko je moj sinko z vso gotovostjo trdil, da v shrambi gori elektrika. All vem   kaj   o  sekretarju
obSinskega komiteja? Nič. Vem, da je tudi on priži-gal sveče In pri samem se-bi, pravijo obveščeni, v ci-rilici preklinjal mater in čas, v katerem se je rodil. Kaj me sprašujete, ali vem, da je najboljši po-znavalec boja protd temi. Tega, tovariši, resnično ni-sem vedel, pa mi je iskre-no milo, da je naš sekre-car bojevnik proti temi. To-rej, v njegovi sobi je go-relo najmanj 60 sveč, kaj-ti samo tako je mogoče iz sobe pregnati temo. O predsednlku SZDL nisem sllšal nlč slabega. Cudno, da me sprašujete danes ravno o slabih stvareh. Pa vi, zaboga, tovariši, niste več na najboljši poti. Vprašajte me, na primer, koliko kilovatov sem pn-hranil zaradi pomanjkanja elektrike? Takole okoli sto. Lepo, pravite. Vpra-šajte me še, koliko sveč sem kupil? Tudi okoli sto. Vprašajte me nadalje, ko-liko sem prihranil? Tako-le minus sto. Je zdaj vse jasno? Ce je, potem najdi-te krivca, da mi tisti pred-znak pred sto spremeni v plus, kajti vi danes zafr-kavate. Krivci niso samo predsedniki in sekretarji, lahko je tudi kak minister, ne daj bog, ali celo še hujše, kak inženir. Dokler tega ne ugotovite, pa vas lepo oozdravHa vaš
hišnlk Vene Horvat