Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan la gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne". t Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska ankrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.' Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. Štev. 231. v Ljubljani, v soboto 10. oktobra 1891. Letiiilt XIX. Izgredi v ltiiini. (Izviren dopis.) Velikanski pohodi francoskih in drugih romarjev, ki so zadnjih štirinajst dnij obdajali Vatikan, so razjarili do dua srca prostozidarsko ložo, ki je le prilike iskala, razliti čez-nje žolč svojega sovraštva do cerkve in papeža. Iu kjer je vse pripravljeno, ondi se prilika hitro najde. Prošli petek popoldne obiskali so med drugimi tudi trije mladeniči iz Francije cerkev, imenovano »Pantheon", v kateri počiva truplo pokojnega kralja Viktorja Emanuela. Tik nje je knjiga, v katero naj bi se vpisali vsi, ki hote spoštovanje izkazati tu počivajočemu „očetu domovine". Tudi omenjeni trije mladeniči pridejo tija, in vpišejo v knjigo drug za drugim: „Vive le Pape!" (Živel papeži). To je bilo dosti vrtoglavim postopačem rimskim. Takoj se je raznesla po cerkvi vest, češ, krsta kraljeva je omadeževana. Nastane velik hrup, primejo tri mladeniče, peljejo jih na kvesturo, pobalini za-ženejo krik po ulicah, ljudstvo se jame zbirati osobito pred »Pantheonom", in hajdi po romarjih! Tri narodne zastave so kmalu na mestu in tolpa razgrajačev se udere za njimi po raznih ulicah mesta, kjer so po hotelih razbijali po oknih in zahtevali, naj se razobesi narodna zastava. Prihrumeli so tudi pred cerkev sv. Ignacija, hoteč napadati romarje, ki bi bili morali imeti ondi sklepno slovesnost z zahvalno pesmijo. Toda policija je cerkev zaprla. Tedaj so razgrajači hladili svoj gnev in svojo izgredo-željnost nad romarji, ki so jim prišli slučajno pred oči, ter mučili osobito francoske romarje, pa tudi avstrijske in nemške, kjer so jih našli. Bledi in v jedni sapi pritekli so romarji v svoja bivališča, meneč, da je vstal očiten punt v mestu in da jih bo sedaj in sedaj zagrabila kaka zlobna roka. Zvečer je bila obletnica »plebiscita"; nekatere hiše so bile razsvetljene; raz vladna poslopja so vihrale zastave, po ulicah pa so razgrajale in kričale tolpe razuzdane, ter klicale: »Smrt papežu! Pogin Francozom!" To ni bilo brez nasledkov v Vatikanu. Se deset-tisoč romarjev bilo je baje napovedanih iz Francije, ali vsem se je odpovedalo. Včeraj je sv. oče vsprejel zadnjič francoske delavce, ki so se danes vrnili takoj v domovino. Nadaljni vlaki torej izostanejo. Evo Vam kratek obris zadnjih izgredov v Rimu! Dostavim naj poročilu le še nekaj besedij v pojasnilo. Kdorkoli bode bral Ie-te vrstice, zmajal bode z glavo in čudom čudeč vskliknil: »Je li to mogoče v glavnem mestu olikanega naroda?" — D», tako se je povpraševal dvomljivo marsikdo. In vendar je resnica. V drugih pravnih državah se majhne praske in izgredi nekaternikov v kali zatarejo in čez par ur se nihče ne zmeni več za take velikomestne malenkosti. V Rimu je to drugače. Pobalini smejo vpiti in piskati po ulicah, dražiti romarje, — poli- j cija pa mirno krog sebe pogleduje, in le toliko j skrbi, da se kri ne preliva. In česar tolpe razgrajačev ne zmorejo, to pripomorejo časniki, ki stvar zasukavajo, kakor da je italijanska narodnost v nevarnosti. Ali stvar ima še bolj resno stran. Neki list, izhajajoč v Padovi., prinesel je že par dnij poprej naznanilo, da se v Rimu nekaj pripravlja. Po vseh večjih gnezdih prostozidarstva se je skoro ob jednem času demonstriralo v cerkvi sovražnem zmislu. Tako v Genovi, tako tudi v Palermu. Ali ne kaže ta okolnost natanko, da je bila stvar dogovorjena? In ali ni mogla vlada o tem tudi poizvedeti, in ko jej je bilo znano, da se dru-hal vzdiga zoper romarje francoske, ali jih ni mogla, — da ne rečem, ni hotela, — braniti pred umazanimi izgredi? In po drugih mestih, kjer so se izgredi godili proti duhovščini, osobito proti škofom (kakor še posebej v Palermu), ali ui dolžnost vlade, duhovnike braniti pred razposajenostjo južnih vroče-krvnikov, in ali mari duhovniki niso tudi državljani? . . . Pač očitno se kaže, kar je še letošnje leto poudarjal sv. oče v nekem nagovoru do kardinalov, da so namreč duhovniki kakor na sramotni steber postavljeni, ljudstvu v zasmeh in zaničevanje. Seveda, ker razgrajalci dobro vedo, da se jim ničesar hudega ne bo zgodilo, ker so morda še plačani za svoje izgrede, ko ni niti kralja, niti kraljice, niti kakega ministra v mestu, potem se lahko dela pod krinko narodnosti zoper cerkev in Vatikan. Oglejmo si stvar še od jedne strani. Vsakega vernega katolika je moralo v srce razveseliti, ko je čul, da so se na Francoskem delavci in delodajalci v zahvalo za papeževo okrožuico o delavskem vprašanju v tako obilnem številu odpravili na pot, hoteč osebno zahvaliti namestnika Kristusovega za skrb, katero je še posebej pokazal zadnjič za delavski stan. Napovedanih bilo je krog dvajsettisoč romarjev. Polovica jih je prišla, polovica morala ostati domii, boječ se, da ne bi jih napadla v večnem mestu tolpa pouličnjakov. Znano je v Rimu, kako veliko veselje je občutil sv. oče, ko ga je počastilo zadnje dni toliko število romarjev. Znano pa je tudi, da je čeznavadno skrb za vsprejem romarjev pokazal papež uprav ob zadnjih dnevih. Toda ne, —• tolikega veselja cerkveni E Nedeljske misli. XLII. Gospod vrednik, ko bi bil ponosen na svoj nedeljski posel, ne pisal iu ne mislil bi več nedeljskih mislij, kajti neki nedeljski listkar trdi, da smo vsi časnikarji nad črto in pod črto izgubljeni ženiji, ako ne izgubljeui in izprijeni dijaki. Proti poslednjemu častnemu naslovu bi sicer marsikateri ugovarjal z zatožbo v roki, ko bi ne bila pri nas že davnaj vkoreninjena misel, da mora biti vsak izprijen ali pa vsaj izgubljen dijak tudi ženij, ali pa da je vsak ženij vsaj izgubljen dijak. V tej stroki imamo Slovenci v istini mnogo izkušenj in vzgledov, da bi niti ne bilo treba najnovejšega časnikarskega prepira o vprašanju namreč, ali ima »Slov. Narod" ali »Slovenec" več izgubljenih dijakov med svojimi glavnimi vredniki iu kateri imajo več možgan in pa manj slame v trdih svojih bučah. Sicer pa je to vprašanje težko dognati, ker doslej ui še nihče iznašel tehtnice, s katero se tehtajo vredniški možgani, in ker nihče ne omlati toliko prazne slame, kakor ravno slovenski vredniki, zato se tudi ne more takoj določiti, koliko „dek" možganov mora imeti v glavi vrednik „Slovenskega Naroda" in koliko »Slo-veučev". Doslej je bilo pri nas uavadno merilo ženijal-nosti, če kdo nosi črno ali pisano suknjo, ali pa če je kdo toliko in toliko let na Dunaju stradal, po »Pratru" se sprehajal in potem »bei Nacht und Nebel" zopet zginil samega navdušenja za »domovinski boj". Gorje pa onim slovenskim pisateljskim tlača-nom, ki neso po dunajskih ali graških ulicah »kače" nosili v žepu in nemajo istih izkušenj in olike, ki se dobivajo le v velikomestnem življenju! Ti so puhle glave, nesposobni za vsako javno delo, ker svet jim je »terra incognita". Tako je v deveti de- [ želi in tudi pri nas, kjer vlada le »Kasteugeist", j ošabnost v tesni zvezi z ljubko sestrico drznostjo, j ki sodi človeka po njegovi obleki. In da je veselje naših skupnih narodnih protivnikov tem večje, rav-samo se iu lasamo, da kar zaplate vrše po zraku, politični otroci pa jih love in natikajo za klobuke namesto krivcev. Ni še poteklo mnogo lene iu kalne Ljubljanice v deročo in b;stro Savo, ki so tisti, ki sedaj kličejo »liberte" in »egalite" v ocenjevanju javnih del, zažigali hekatombe »narodnih voličkov" in cele mernike kadilnega zrnja nekaternikom samo zato, ker so ti proslavljali domovino v razdirajočem duhu z odločnimi deli dvomljive cene in šepetali drug drugemu ua uho: Ce se oglasi ta ali oni, vržemo mu vrv okolu vratu. Da, v ozbiljnih časih živimo, ko je tudi zdrava šala nemogoča, ker vse se tolmači kot »revanche pour Speierbach". »Revanche" pa dobro ume tudi oni elegantui gospod, ki ima veliko piko na zakotne pisarje, ker mu menda hodijo v njegov zelnik po »kmečke glave". Tako jih je uedavuo premlatil, akoravno je prej stisnil v žep pisanega metuljčka s cesarsko podobo in obljubil, da ne bode »žuguil" besede. Seveda obljubiti in storiti je preveč! Sicer pa si zaviha brke, zavrti na peti in nasmehne v pest. »Danes meni, jutri tebi" zapoje v gosto ljubljansko meglo ter se zgubi dopoldne med »radi-kalce", popoldne med »klerikalce", kakor ravno ua-nese politično vreme. Jaz mu tega ne štejem v zlo, ker ne živi se samo ob zraku, peči se tudi ne kurijo s savskim prodom. Amicum cognosces amore, more, ore, re! Najbolj resen je še naš državni zbor, ki je zvabil takoj v prvi seji od domačih Penatov po vročih poletnih dnij iz kopališč in letovišč v Veliki Dunaj »vse svoje drage", na galerije pa mnogo radovednega občiustva. Z mirno resignacijo so stopili naši poslauci v krasno palačo, kateri treba napraviti uapis nad širokim vhodom: »Lasciate ogni speranza, voi ch' entrate", resnim obrazom so zaseli svoje prostore, ne vedoč, ali so »desničarji" ali »levičarji". Grot Taaffe pa je z nasmehom položil svoj „portfelj" ua bogato obložeuo miuistersko mizo kot zvest poslušalec državnozborske igre, katere novi režiser je grozni junak hebski z ogromno čelado, miruo sedeč med svojimi oprodami. Navaduo smo se poslavljali od naših gospodov poslancev s starim voščilom: »Ite avibus bonis!" A to obrabljeno poslovilo ni vredno počenega groša, zato jim želim kot optimist: »Ite et introite opinio-nibus bonis!" Sviftijanec. f sovragi papežu De privoščijo. Zato hočejo ustaviti romarske vlake. Ne se tajiti, da je razžaljenje romarjev, razžaljenje sv. očeta. In novo grenkobo v britko kupo trpljenja hotela je Joža" vliti zadnje dni vatikanskemu jetniku. In sedaj naj še poreče kdo, da ni jetnik. Ako divje krič4 na trgu sv. Petra mestni pobalini: „Abbasso ilPapa!", in jim nihče ne reče kake besede, ali ni prva posledica takih pojavov, da utegne nekega dnč razkačena in najeta druhal vdreti celo v Vatikan? .... In to ni nemogoče. Izgredi proti romarjem so izgredi zoper sv. očeta. In papežu zopet jedenkrat pokazati, kako na slabih nogah stoji garancijska postava, to je bil namen zadnjih izgredov v Rimu. — BQuousque tandem!" Žalost seveda pri tem največjo ima papež. Tako daleč torej je moralo priti, da si niti romarji brez strahu v Rim ne bodo upali. Škodo pa ima rimsko mesto, kateremu je odvzeto na ta način mnogo denarja, katerega romarji tu pustč. Pač se trgovci in obrtniki za glavo prijemajo, češ, kdo nam povrne škodo? — ali kaj hočete? — Gorje, kjer gospodari strast pouličnih fanatikov! Danes je kvestura izpustila dva izmed onih treh mladeničev, ki so jih zaprli v petek. Nič kaz-njivega niso nad njima našli. Vrnila sta se takoj v domovino. Sigurno bodo izpustili tudi tretjega, če ga še niso. Tako je torej očividuo, da je bil povod izgredom iz trte zvit. „Man merkt die Absicht." . . . „Qui potest capere, capiat." Pomoč kmetijstvu? Dan za dnevom sili na površje vsega našega gospodarskega življenja propadanje kmetijstva in kmetij. C. kr. osrednja statistiška komisija na Dunaju je izdala nedavno na svetlo obširno knjigo, f kateri so na podstavi zapiskov v zemljiške knjige sestavljeni pregledni podatki o premembah nepremične lastnine, katere so se dogodile leta 1889 v cesarstvu našem. Iz ogromne množice številk zajeli smo podatke, tičoče se kmetijstva ali malega posestva, ki z nova dokazujejo veliki upadek kmetskih posestev. Leta 1889 naredilo se je na kmetska posestva v vsem našem cesarstvu novih dolgov za 177,745.000 gld., starih dolgov se je pa odpisalo samo za 144,015.000 gld.; zadolženje kmetskih posestev dospelo je torej na 34,,730.000 gld. Te številke so žalosten obraz, kako se je po kmetijah gospodarilo leta 1889. Toda tudi te številke niso povsem pravo merilo o upadku kmetijstva, kajti marsikateri teh milijonov, za koje so se pomnožili dolgovi na kmetskih posestvih, lahko bi se bil potrošil v zboljšanje gospodarstva, na melijoracije in dr., želeti je samo, naj bi vsi ti novi dolgovi ne tvorili razločka med kmetijskim dohodkom in kmetskim potroškom. Toda statistika kaže na daljši pojav gospodarskega našega žitja. V naši državi prodalo se je leta 1889 na eksekucijskih dražbah 12 887 kmetij za 20.584.000 gld., poleg tega se je pa še za IO1/* milijona gld. izbrisalo dolgov, ker dohodek od teh dražeb ni zadoščal za poplačanje dolgov. Te številke odgrinjajo popolno bedo, v koji poljedelstvo gine, zlasti če se pomisli, kako število eksekucijskih dražeb nepopisno narašča od dne do dne. Polovico, in sicer boljšo polovico dohodka od teh posestev pogoltnejo obresti za dolgove, in samo nekaj malega ostane kmetu, kateri se mora vsled tega pogrezati globlje in globlje v dolgove. In v čem tiče uzroki tega upadka kmetijstva našega? Najboljši odgovor na to vprašanje bilo bi pripovedovati nadloge kranjskega kmetijstva od leta 1866. V to dobo spada početek svetovne gospodarske krize, ko sta Amerika in Indija preplavljali na evropskih trgih Evropo. Uspehi kmetskega dela, deželni pridelki padali so v ceni neprestano, in dospeli so konečno tja, da se še troški za obdelovanje neso pokrili. Sledila je jedna slaba letina za drugo, vsaka nov udarec kmetijstvu, ki je pustošila lepo deželo našo. Gotovo pa je, da bodo eksekucijski izkazi za leto 1890 še večji, nego leta 1888. In ker so tudi letos uničevale po mnogih krajih na Kranjskem razne nesreče, kakor mraz, toča, povodenj, trtna uš itd., je obraz, kakoršen se pojavlja našemu očesu, jako nezadovoljiv. Letošnje pridelke bil bi kmet dobro speča! v denar, ker so žitne cene dokaj poskočile, toda koliko posestev in kmetij pa je, ki se mogo ponašati z boljšo letino? Dokaj važen uzrok upadka našega kmetijstva je to, da je zemljiški davek pri nas vzlic poslednjemu znižanju še prevelik; tri dežele so v Evropi, kjer se plačuje večji davek, in sicer so: Belgija, Nizozemsko in Saksonska. Ali kako je napredovala v teh deže* lah uprava zemlje 1 Kako so ondi zemljišča zbolj-šana in vrejene vode! Pri poslednjem vrejevanju zemljiškega davka v Avstriji posrečilo se je sicer tedanjim konservativnim in slovanskim poslancem zmanjšati ta davek skoro za l1/} milijona goldinarjev, toda od te dobe minolo je precej let, tedanja podstava za odmerjevanje davka premenila se je popolnem, tržne razmere so vedno slabeje in kmet je moral plačati davek tudi od tega, česar ni pridelal, in v tem oziru država nalaga našemu kmetiču neznosno breme. Podatki te uradne statistike mogo vzbujati obupen položaj med kmetstvom, in poklicani krogi se poživljajo k najvažnejšemu in najmarljivejšemu delovanju, da se ukrene vse potrebno v obrambo. Toda ne samo letošnji odobreni proračun, temveč iz prejšnjih let, poučuje nas, da se drugim deželam uravnavajo za ogromne svote reke, Kranjski pa ostajajo samo — drobtine. Tako nam pov6 letošnji proračun, da se bode letos izdalo za vravnavo rek: na Spodnjem Avstrijskem 717.450 gld., na Gor. Avstrijskem 405.000 gld., na Češkem 617.000 gld., v Galiciji 611.150 gld., na Koroškem 187.800 gld., na Štirskem 112.950 gld. in celo na malem Solnograškem 104.000 gld., pri nas na Kranskem — 94.000 gld. Vravnava rek, osobito Save, dalje zagradba hudournikov, razvršenje zemljiškega davka na posamična kraljestva in kronovine, trajna in nepotratna vredba kredita za kmeta in izdatne državna podpora pri nezgodah morejo zaprečiti daljše propadanje kmetijstva na Kranjskem in po Slovenskem sploh. Kmetstvo se pa samo mora pobriniti z vsemi močmi, da njegove opravičene zahteve ne postanejo predmet strankarstva, temveč program zastopnikov vsega slovenskega naroda! Shod ,,Katol. polit, društva" v Žužemberku. Govor deželnega poslanca Ig. Žitnika. (Konec.) Leta 1882. in 1883., ko so še Nemci imeli večino v deželnem zboru, je znašala deželna pri-klada 49torej 11% več, kakor sedej. Dalje treba pomisliti, da je bilo n. pr. I. 1883. za deželne kulturne (za kmetijsko družbo, pokončanje škodljivih živalij, vodne zgradbe, pogozdovanje Krasa, ameriške trte, bakreni vitrijol itd.) dovoljenih le 2370 gl., za tekoče leto pa 39.710 gld. Za ceste je bilo leta 1883. dovoljenih 25.000 gl., za letos pa 95600 gld. Da pa je siromašni naši deželi mogoče sedaj toliko izdati za koristne in potrebne naprave, k temu veliko pripomore, da dežela sama pobira naklado na žganje, kakor je sklenil deželni odbor leta 1888. Sicer so bili mnogi poslanci, ki so ugovarjali temu, češ, da dežela dela špekulacijo, da se delo ne bode izplačalo itd., ali večina je zmagala. Ta je računala, da utegne dežela že prvo leto (1889) imeti čistega dohodka od te naklade na žganje 100.000 gl. A glejte, bilo ga je 146.948 gld. Za minolo leto so dejali v proračun 145.000 gld. od žganja, a čistega dohodka je bilo nad 170.000 gld. Postava ima v prvi vrsti namen, da bi se zatrlo škodljivo žganje-pitje, vendar bi v sedanjih razmerah težko pogrešali teh dohodkov, brez katerih bi se deželna pri-klada morala zvišati najmanj za 10°/o. Tudi je minolo leto deželni zbor zopet naročil deželnemu odboru, naj nadaljuje obravnave s finančnim ministerstvom, da dobi dežela v zakup tudi užitnino od vina, vinskega mošta in mesa po vsem Kranjskem, izvzemši mesto ljubljansko. Kaj je storil v to svrho si. deželni odbor in koliko dosegel, to mi sedaj ni znano. Čeravno pa sedaj dežela še izhaja s svojimi dohodki, če se varčno porabljajo, vendar čaka deželni zbor jako resno vprašanje. Leta 1895. namreč odpade deželi letnih 127.000 gld., katere dobiva od države vsled konverzije zemljiško-odveznega dolga. Treba bode misliti, s čim naj se pokrije ta državni donesek. Treba bode ali zvišati priklade ali pa prenehati s podporami za ceste, vodne zgradbe itd. Ce se deželnemu odboru posreči, da dobi dežela v zakup državni užitninski davek od vina, vinskega mošta in mesa, potem utegne dežela odpreti si nor vir dohodkov. ? Predno končam, omeniti hočem ob kratkem še nekaterih stvarij. Kakor Vam je znano, pogorelo je 17. febr. 1887 staro deželno gledališče, in nastalo je vprašanje, ali naj dežela zida novo. Slišali so se z dežele mnogi glasovi, da deželnega gledališča ni treba, naj si ga Ljubljana sama zgradi, če ga hoče imeti itd. Mnogo resnice je v teh besedah — vzrokov nemam časa navajati — ali sedaj je v modi, da so v večjih mestih gledališča, v katerih se — tako pravijo zagovorniki gledališč — lika ukus, širi omika itd., dasiravno se godi večkrat ravno nasprotno. Da so tudi zastopniki kmečkih volilcev, ki od gledališča neposredno nemajo nobene koristi, glasovali za novo gledališče, nagnilo jih je, tako sodim, v prvi vrsti to, da je bilo nad polovico potrebnega denarja že zagotovljenega. Tako jo ljubljansko mesto dovolilo v ta namen 30.000 gld., kranjska hranilnica 20.000 gld., prostor, na katerem je stalo staro gledališče, je deželni odbor prodal za 20.000 gld. Gledališki zaklad pa ima sam okolu 70.000 gld. Ker je pa potrebščina za gledališče proračunjena na 225.000 gld., sklenil je deželni zbor dne 22. oktobra 1888, da si izposodi v ta namen 100.000 gld. proti 4Vs0/0, ki naj se zavarujejo na novem poslopju. Nekateri trdijo, da se bode ta denar z obrestmi deželi vrnil v 40 letih. Želeti bi bilo, a jaz nemara tega upanja. Veliko hrupa in prepira pa dela v deželi že dve leti vprašanje ob ustanovitvi višje slovenske dekliške šole v Ljubljani. To dobro vedo gospodje, ki ber6 časnike. Ker pa to vprašanje, ki je v tesni zvezi z novo deželno bolnišnico, ni še rešeno, tudi danes ne bodem obširneje govoril o njem. Tudi se ravno sedaj mnogo govori in piše o dolenjski železnici. Neki gospod ravno iz Vašega trga je pred dvema letoma v nekem ljubljanskem časniku opisal, koliko bolje bi bilo po njegovih mislih, da bi se dolenjska železnica delala po krški dolini in ne po trebanjski; ob jednem pa se je isti gospod zaletel tudi v mojo osebo, češ, da kot Vaš ožji rojak nesem izpregovoril besedice v deželnem zboru za železnico po krški dolini. Dotični gospod dopisnik pa ni pomislil, da ne dela dežela te železnice in torej tudi ne more dežela odločevati, kod naj se gradi. Dalje je deželni zbor že 1. 1888, ko jaz še nesem bil v deželnem zboru, sklenil, udeležiti se zgradbe dolenjske železnice s tem, da nakupi glavinskih delnic va 500.000 gld., in tedaj naj bi se bili oglasili zastopniki tega okraja. Ali dosegli bi bili po mojih mislih k večjemu to, da bi se stvar zavlekla ali popolnem preprečila, kakor mi je pisal gospod, ki ima menda prvo besedo pri tem vprašanju. Ko pa bi bil dotični dopisnik meni poslal oni spis, bil bi ga rad porabil na enak način. Torej ni moja, ne katerega druzega vašega poslanca krivda, če se železnica ne bode izpeljala po tej dolini. O menim naj še, da se je sklep premenil v zadnjem zasedanju v toliko, da je dežela prevzela garancijo ali poroštvo letnega čistega dohodka v znesku 296.953 gld. Ali so dotični poslanci prav storili, da so glasovali za poroštvo, to bode pokazala prihodnjost. Kar se tiče tega volilnega okraja, omenim, da se je sprožilo vprašanje o vodovodu v Suho Krajino, ki bi bil jako potreben za tamošnje prebivalce. Dalje je bil že v zboru razgovor o mostu čez Savo pri Radečah, kije zaRatečane in bližnjo okolico jako potreben in bi se tudi izplačal, pa meni se zdi, da ni nekim gospodom stvar všeč, in zato vprašanje še ni rešeno. Tudi se prelaga cesta čez Bogensperk, za za katero je dežela dovolila polovico troškov v znesku 23.650 gld., drugo polovico morajo zložiti litijski, trebanjski in zatiski okraj. (Klici: legalizacija!) Torej legalizacija! Jaz sicer nesem bil tedaj v deželnem zboru zaradi hude bolezni, ki me je priklenila na postelji, pa se je v tem govorilo, a zanimal sem se vedno tudi smrtno bolan za vse, kar se je vršilo v deželnem zboru. Reč je ob kratkem ta: Po dolgih obravnavah je bila lansko leto v državnem zboru sklesjena državna postava, da se pri vkujiženju ali intabulaciji dovolijo nekatere olajšave. Te olajšave obstoje v tem, da stranka sama lahko doma uapravi dotično pismo, pobotnico, odstopno pismo itd., in da ji ni treba hoditi k notarju ali sodišču, da potrdi ali legalizira podpise prič, če se vknjižijo taka pisma, katerih vrednost ne preseza (Dalje v prilogi.) Priloga 331. štev. »Slovenca" dn6 lO. oktobra 1891. 100 gld., zadostuje že, če dva zanesljiva moža kot priči podpišeta pismo s svojim imenom in priimkom ter dostavita svoj obrt ali posel, stanovanje in starost b pristavkom, pa tistega osebno dobro poznata, katerega podpis potrjujeta. Te olajšave so jako neznatne, ker ne veljajo za pisma in pooblastila, katerih cena ali vrednost ni določena, ali pa v katerih navedena svota brez obresti in drugih pripadkov preseza 100 gld. Ker pa je tako tesna za denar in se dostikrat vknjižujejo pisma tudi v vrednosti pod 100 gld., je torej vredno, da deželni zbor sklene tak zakon, ker dotični državni zakon sicer za deželo ni veljaven. Zato je deželni poslanec g. Viljem Pfeifer iz Krškega 8 tovariši lansko leto v deželnem zboru stavil tak predlog v smislu državnega zakona (drž. zak. št. 109.) Ce pomislimo, koliko časa zamude ljudje in tudi denarja potrošijo, če morajo daleč hoditi k notarju ali sodišču ne bi bil nihče pričakoval, da se bodo nekateri deželni poslanci upirali tej postavi, češ, da naši ljudje ne znajo sploh toliko pisati, da bi se 8 tem podpirali zakotni pisači, da bi se lahko ponarejala taka pisma itd. In res ta postava ni bila sprejeta. Upam pa, in gotovo tudi Vi želite, da bode g. Pfeifer ponovil svoj predlog in da bode tudi potrjen, kakor je že v mnogih deželnih zborih. (Dobro, dobro! Rad bi Vam še poročal o nekaterih stvareh pa prekoračil sem že precej določenega mi časa, zato končam z obljubo, da bodem vedno po svoji moči deloval za kmečki stan, ki je steber kranjske držele, ter po svoji vesti in prepričanja, ne boječ se napadov od katere-koli strani, glasoval le za take deželne izdatke, ki so nujno potrebni in koristni in ne povekšijo že itak neznosnih davčnih bremen. Politični pregled. V Ljujbljani, 10. oktobra. Notramje dežele. Češka sprava. Deželni odbor češki je te dni imel sejo in se je posvetoval zaradi dveh novih čeških in dveh novih nemških okrajev. Jednoglasno se je izrekel za nova češka okraja, ker je res potrebno, da se izločijo češke občine iz nemških okrajev. Potrebe novih nemških okrajev pa češki deželni odbor ni spoznal. Proti osnovi dveh novih nemških okrajev bilo je več pomislekov. Samo iz nemških občin se ne d& dasta sestaviti, čeških občin pa jim ne kaže sedaj pridružiti, ko so Nemci tako nestrpni. V čeških okrajih se itak tudi ozira na opravičene želje Nemcev, ali o nemških okrajih se pa to ne more reči. Nemški listi bodo seveda sedaj kričali o zatiranju Nemcev na češkem. Češko. »Narodni Listyu so sprožili misel, da bi se osnovala galerija slik v Pragi, in pozivljejo češke plemenitnike, da bi svoje zbirke slik izročili tej galeriji. Ta misel je gotovo dobra. Želimo, da bi našla prijazen odmev tudi na čeških gradovih, ne gledd na to, da prihaja od Mladočehov. Bojimo se pa, da "bodo nekateri imeli pomisleke proti tej galeriji, češ, da bodo Mladočehi vso zaslugo sami sebi pripisavali, ko so prvi sprožili misel, kajti le predobro je znano, kako mladočeški vodje znajo vse porabiti v svoje namene. — „Hlas Naroda" se pritožuje, da Ogri dosedaj niso prišli ogledat razstave. S tem so pokazali, da niso prijatelji češkega naroda. Tega Čehi nikdar ne bodo pozabili. No, stvar je že stara, da namreč Madjari niso prijatelji Čehom, ker Arpadovci iz vsega srca sovražijo sploh vse Slovane. Protisemitimem v Galiciji. Povedali smo že, da je gališka vzajemna zavarovalna družba proti požaru dala nekaj posestev dvema Židoma v najem in da je to vzbudilo veliko nevoljo. Sedaj sta Žida sama se odpovedala najemu in družba jima je zato izrekla zahvalo. S tem je ta stvar končana. Oger8ko. Ogerska vlada zahteva od državnega zbora petmesečni budgetni provizorij. To je vzbudilo pozornost. Dosedaj se navadno tako dolg budgetni provizorij ni zahteval. Vlada mora zato pač imeti svoje uzroke. Sodi se, da hoče Szapary, dobivši*budgetni provizorij, razpustiti državni zbor, ako bode delala opozicija sitnosti. Opozicija bode gotovo precej krotkejša, če bode videla, da vlada vsak čas lahko državni zbor razpusti, ker še ni dobro pripravljena za volitve. Tnai^e države. Italija. Oblastvo italijansko je pozvalo francoske romarje, da naj hitro odpotujejo iz Italije. Vlada je slutila, da bi demonstracije utegnile Djej postati nevarne, ko bi se nadaljevale. V Rimu, V Livornu in dragih mestih se je videlo mej de-moostranti veliko republičanskih zastav. Ko je godba zaigrala kraljevo himno povesili so te zastave, povzdignili so jih pa, ko se je zaigrala Garibaldijeva himna. Bati se je že bilo večjih neredov, pa ne proti papežu, ampak proti kralju, ko bi se demonstracijam ne bil kmalu naredil konec. Rusija. Peterburški dopisnik Rusom prijaznega francoskega lista „8oleil" trdi, da so izmišljene vesti nekaterih listov, da Rusija hoče posredovati z vojno silo v Bolgariji, da ostrani Stambu-lova. Poslednji se je že sam obrabil. Domačinci ga že vsi sovražijo in ne bo dolgo, da pade. Ruskt) posredovanje bi pa zopet utrdilo njegovo stališče. Tudi zastran Egipta Rusija sedaj ne bode ničesa storila. Pritisek na porto itak še ne spravi Angležev iz Egipta. Za vojno Rusija ni pripravljena. Zaradi slabe letine preti Rusom glad in zatorej potrebujejo miru, da se preskrbi z živežem. Nove puške tudi še v treh letih ne bodo dodelane. Potemtakem bode še mir do 1895. lela. Zastran Stambulova se najbrže dopisnik moti. Kolikokrat so že ruski in francoski listi prorokovali njegov padec, ali vendar še vlada. Ravno tako tudi sedaj najbrž le v Peterburgu mislijo, da je Stambulov že dogospodaril. V drugih stvareh pa utegne dopisnik imeti prav. Turčija. V Skader odposlali so divizijskega generala Abdula Kerima pašo za generalnega guvernerja in vojaškega poveljnika, da obnovi turško veljavo v Albaniji. General bode imel težaven posel. Zadnjih trinajst let v Albaniji vlada Turčija le bolj Eo imenu, nego v resnici. Domači rodovi delajo, kar očejo. Ta nered posebno čutijo Črnogorci, ker albanski roparji dostikrat prestopijo črnogorsko mejo. Francija. V Marselji so položili temeljni kamen raznim zgradbam, ki so potrebne iz zdravstvenih ozirov. Več ministrov je bilo prišlo v Mar-selj. Pri banketu je govoril Frejcinet o napredku Francije in nje veljavi o vnanji politiki. Posebnega ni povedal. Rekel je, da republika rada vsakega vzprejme v svoje naročje ali držati se pa hoče dosedanjih načel. S tem je povedal, da vlada ne misli premeniti dosedanje cerkvi ne baš prijazne politike, če se tudi konservativci pridružijo republiki. Po-menljivejši pa je bil županov govor. Omenivši, da se bode kanalizacija tako izvršila, kakor je v Bruslju, je rekel, da iz dobrega vira v£, da je Belgija prijazna Franciji in ni res, da bi Belgija z Nemčijo bila sklenila kako zvezo proti Francozom. Parnell. Nekateri listi so raznesli vest, da se je Parnell sam usmrtil. Ta novica se je mnogim zdela verojetna, ko je zadnji čas Parnellova slava tako hitro propadala. Izpovedba zdravnikov pa konsta-tuje, da je Parnella zaradi hude revmatične mrzlice zadela kap. Najmanjšega povoda pa ni, misliti, da bi pokojnik ne bil umrl naravne smrti. Blaža Potočnika slavnost in 25-letnica „2Tarodne čitalnice" v Št. Vidu nad Ljubljano. UVOD. >Slavmc slavne slavu Sl&vflv slavnych.« jI. Kolaf. Ko trombe glas, ko zvon Joni Od vrlega moža spomin. Koseski. Narod, ki časti svoje zaslužne možd, ne propade ; njega je bodočnost. V zgodovini avstrijskih narodov je jedna najlepših prikaznij ona, ki nam osvetljuje napredek slovanskih narodov, osobito pa našega malega slovenskega naroda, kateri vsled svoje nadarjenosti in prirojene marljivosti s hitrimi koraki stopa iz temine minulih časov, ter se bliža svetlobi svetovne kulture. — „Malo nas je, a smo ljudi" — ta izraz veljd tudi o nas maloštevilnih Slovencih, o našem narodu, kateri se je po telesni svoji hrabrosti, kakor po duševnem delu se svojo bistroumnostjo in jekleno vstraj-nostjo priboril zasluženo mesto mej izomikanimi narodi v Evropi, česar mu niti najzagrizenejši nasprotnik ne more odreči. Iu da smo majhni, kakor nijedno ljudstvo v Evropi, imamo vendar lepo vrsto mož, na koje se smemo s ponosom ozirati, češ: naši so! — Naš narod ima može, vzorne, plemenite značaje, kateri v vsem svojem delovanju mislijo, čutijo, delajo le za blagor domovine, za svoj ljubljeni narod. In tA jim ni nehvaležen; kako-li? Hvaležnost je prirojena vsakemu Slovanu; ne nosi je sicer na jeziku, a tem globokeje v srcu tli mu iskra tega čuta, dokler ne pride dan, koji jo mu vsplamti v ogenj dejan-stvenih dokazov. Tako — dejansko — videli smo baš pretekle dni proslavljati moža, kateri je ljubil svoj prosti narod ter mu v dokaz svoje ljubezni posvetil vse moči duh& in telesa; ta mož je pokojni, nepozabni župnik Blaž Potočnik. V prijaznem Št. Vidu, lepi okolici ljubljanski, — takorekoč v srci naše lepe domovine delujoč dolgih 39 let v probujo svojega naroda, postavil si je sam najlepši, najtrajnejši spomenik v srcih svojih udanih mu vernikov in potemtakem ni bilo čudo, da je odbor tukajšnje čitalnice — s sklepom, da se slavnostjo petindvajsetletnice Čitalniške, proslavi tudi spomin na nje ustanovnika, s tem, da mu na cerkvenem pročelju vzida spominsko ploščo — zadel pravo struno, katera je odmevala v srci slehernega župljana širne župnije šentviške, ter daleč preko njenih mej, saj je bil blagi pokojnik čislan in ljubljen po celi slovenski domovini. In ko se jo raznesla vest, da veljfi dostojnim načinom proslaviti moža, kojega je ljubila vsa župa-nija, kateri je bil njen ponos in njena dika, tedaj je bilo veselje videti, kako hite stari in mladi, imoviti in ubogi, da se svojimi najboljšimi močmi po-morejo slaviti spomin svojega duševnega in telesnega dobrotnika! Mladina je donašala cvetja in zelenja, da so odrasla dekleta pletla vence za slavolok in mlaje, katere so postavljali fantje ter je kitili z zastavami; imoviti so darovali doneske za spominsko ploščo, dobitke za loterijo, mlaje in druge potrebnosti — a starejši so s pripovedovanjem dobrih la-stnostij „gospoda očeta" oznanjevali pokojnikovo slavo ter v mladih srcih svojih otrok netili ljubezen do nepozabnega dobrotnika. — Pevci in igralci so se vadili in urili vsako prosto uro, da pokažejo svetu, da so kot verni poslušalci njegovih naukov ohranili njegovih pesnij glas, katere hočejo izročiti tudi poznim potomcem; — čitalniški odbor je marljivo izvrševal svojo nalogo v prospeh dvojne slavnosti. Tako se je približeval dan, koji se sme v zgodovini naše čitalnice — če |ne z zlatimi — katere naj se prihranijo za petdesetletnico — zapisati vsaj z bogato ^okrašenimi črkami 1 Ako nam nebo ni bilo milo — kaj čemo? Zapisali si bodemo tem globokeje v hvaležna svoja srca imena onih čestitih gostov, ki so se vkljub vremenski nezgodi prijazno odzvi'tli našemu vabilu — kakor i onih, ki so vsaj brzojavnim potom slavili slavljenea ter čestitali našemu društvu J na njega čvrstem zdravji. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. oktobra. (Za Dunaj vse in za — Ljubljano?) Skrb za veliki in zjedinjeni Dunaj mora biti našemu stolnemu mestu v izpodbudo, da se odločno poteza za svoje koristi, zlasti za premeščenje vojaške bolnišnice iz mesta. Komisiji veščakov, koja se je sklicala v svrho javnih gradenj in podjetij za Dunaj, predložila je vlada svoj finančni načrt, kako si ona misli izvršenje velikanskih stavb. Za mestno dunajsko železnico, za vravnavo Dunajčice in dunajskega kanala, za vravnavo vodnih odtokov itd., trebalo bode 104 do 112 milijonov. Istina je, da bode pri tem imelo tisoč in tisoč ljudij zaslužka. Ali kdo bode plačal vse to? Seveda Dunaj, Dol. Avstrijska in, konečno — tudi država. Za Dunaj moramo torej plačevati vsi, in kaj se stori za Ljubljano, stolno mesto Kranjske ? (Iz Novega Mesta) se nam poroča: Mestni zastop je sklenil soglasno, da se pošljeta dva mestna odbornika v Ljubljano, kjer naj se potegneta za občinske pravice, ki so se mestu zadnji čas kratile. Prebivalstvo zahteva to od svojega zastopa. (Klub amaterjev — fotografov v Ljubljani) ima v ponedeljek, dne 12. oktobra, zvečer ob 8. uri svojo mesečno sejo v društvenih prostorih: Pred škofijo štev. 16. Gostje dobro došli! Odbor. (Tatvina.) Letos se kaj pridno oglašajo razni zmikavci, posebno cerkve so jim vabljiva nada. Poroča se nam, da je v deževni noči od 8. na 9. t. m. v St. Vidu nad Ljubljano vlomil tak kradež v zakristijo, ukrivil močno kljuko in zapah ter izdrl v kamen vdelano železo. V zakristiji se ni mudil, pri velikem altarju pa je s silo odprl pušico. A trud se mu ni izplačal, ker dobil je le nekaj kebrov. Drugih pet nabiralnikov se ni lotil, le na pokopališču pri križu je odprl pušico, pa se je ravnotako opekel. Pozor pred dolgoprstneži! — Dne 7. t. m. je neznan tat odnesel iz zaprte pisarne g. oskrbnika Fr. Beismillllerja v Haasbergu pri Planini dve denarni pismi s 170 gld. 31 kr. — V noči od 7. na 8. t. m. so tatje vlomili v prodajaln ico Josi-pine Premrov v Grahovem in odnesli blaga v vrednosti do 100 gld. i (Vojaki in politiike demonstracije.) Ogerski list „Magyar Hirlap" je objavil ukaz, katerega je izdal vojni minister baron Bauer dnd 27. m. m. vojaškim poveljnikom. Ta ukaz sldve: „Vsled pojavov izza peelednje dobe primoran sem opozorili najod- ločneje na odst. 46. službovnika, del I., s pristav-kom, da treba, da se ohrani pri dogodjajih politiške smeri največji takt, višji vojaški dostojanstveniki naj imajo pa vedno pred očmi veliki svoj delokrog, a vsled tega tudi odgovornost. Dolžnost vsakega poveljnika višjega reda, zlasti pa krajnih vojaških poveljnikov, bodi, da se p o u č e o lokalnih politiških in narodnih o d-nošajih, da so vedno v dotiki s politiškimi oblastvi in previdno učinijo vse to v svrho, da se vojaštvo ogiba vsega politiškega gibanja in zapreči, da ae bode zapeljano v politiške demonstracije ali manifestacije. Častnikom in vojaškim oblastvom znova nalagam dolžnost, naj se na javnih krajih ogibajo razprav o politiških zadevah ter pri tem gledajo na najvtčjo previdnost in reservo. Konečno opozarjam na svojo okrožnico, katera zadeva vojaške godbe na javnih krajih." (Slovensko gledališče.) Jutri bode druga predstava. Predstavljala se bode prvikrat veseloigra v jednem dejanju „T o j e moja m a k s i m akatero je spisal A 1 f o n s P i r e c. Za to se bode igrala že znana JozipaOgrinca veseloigra. „V L j u-bljanojo dajmo!" (Glas iz-med občinstva.) Prav bi bilo, da se že odstrani koliba pred „Tonhalle" poleg BZvezde" i« odstrani gramoz z drugo šaro v drevoredu na Bregu, ker to jako ovira promet, osobito v mraku. (C. kr. višja gimnazija v Celovcn) šteje 435 dijakov, katere poučuje z vodjo vred 18 profesorjev. Prvi štirje razredi imajo paralelke. Slovencev je na gimnaziji samo 5 9. Slovenščina se uči v štirih oddelkih, in sicer je v prvem oddelku 22, v drugem 15, v tretjem 12, v četrtem 10 Slovencev, katere poučujeta gg. profesorja dr. J. Sket iu J. Schei-nigg. — Vzrok majhnemu številu Slovencev je zlasti slaba in povsem uedostatna vravnava ljudskih šol &a slovenskem Koroškem. Nemogoče je namreč, da bi si deaa v naših ljudskih šolah, kojih vravnava nasprotuje vsem pedagogičnim načelom, pridobila onega znanja, ki jo vsposobi za obisk kake srednje šole! —rn— (V celovškem duhovnem semenišču) pričelo se je novo šolsko leto dnž 3. t. m. Redna predavanja pričela so se dn^ 6. m. V semenišču je 51 bogo-slovcev, in sicer 19 v četrtem, 11 v tretjem, 12 v drugem, 9 v prvem leto. Razven bogoslovcev obiskuje bogoslovna predavanja še 7 br. kapucinov in 4 br. benediktinci. Kot profesorji poslujejo trije oo. benediktini in štirje oo. jezuitje. Po narodnosti je v duhovnem semenišču 14 Slovencev, 15 Cehov in 22 Nemcev. (Drnžbi sv. Cirila in Metoda) je podaril o. Hri-sogon Majer 1100 izvodov svoje knjige »Razlaganje sv. Rožnega venca". — Zahvaljujoč se na velikodušnem daru, ki je prav velike koristi za družbine namene, želimo gospodu darovalcu in spoštovanemu pisatelja priljubljenih naših molitvenikov iu drugih poočno-nabožnih knjig kar največ- vspeha pri njegovem blagem delovanju v korist milega naroda. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Osebne vesti) Gosp. dr. Gustav G r e g o r i n, odvetnik v Sežani, se s 1. decembrom preseli v Trst, kjer odpre svojo pisarno. — C. g. dr. A. M a h n i č, profesor bogoslovja in prefekt v deškem semenišču v Gorici, je postal vodja tega zavoda. — C. g. A. Z a m p e r o , kapelan v Fulmičelo, je premeščen v Gorico kot drugi knezo-nadškofijski kapelan. — 0. g. dr. Fr. Z i g o n je dobil suplenturo za dogmatiko v osrednjem goriškem semenišču. Semeniški duhovnik č. g. And. Pavlica pride za duh. pomočnika v Bilje, č. g. Ig. V a I e n t i n č i č pa v Volče. Župniški izpit so delali od 6. do 8. t. m. čč. gg.: Anton Berlot, vikar na Srednjem, J. Brumat, vikar v Bruni in A. Lazar, župnijski upravitelj v Nemškem Rotu. (Letošnji kontrolni (shod) se bode vršil za Ljubljano dne 12. oktobra za pešce in lovce, dne 13. t. m. za vojake vseh drugih vojaških krdel, in sicer ob 9. uri dopoldne v šentpeterski vojašnici. („Slavčeva" pevska šola.) Naprošeni smo naznanit', da pevsko društvo »Slavec" otvori svojo pevsko šolo dr>4 20. t. m. Začetniki se bodo pod-učevali v petju, in sicer brezplačno. Sposobni pevci postanejo člani društva, katero obseza pevce srednjega stanu ter prireja koncerte in veselice. (Žrebanje praške isložbene loterije,) kakor a»m pov6 inseratna stran našega lista, bode prihodnji četrtek, glavna dobitka sta 100.000 gl. m 50.000 gld. V ta namen se je uprava izložbene loterije obrnila do c. kr. loterijskega urada na Du- naju, koji bode posodil dotična kolesa. Tudi vsa manipulacija pri žrebanju vršila sc bode pod nadzorstvom uradnikov c. kr. dunajskega loterijskega urada. Dalje je nakupljenih 4582 izložbenih predmetov za izložbeno loterijo; 4,200.000 pa iznaša svota, za koje so zavarovana vsa poslopja iu razstave v. izložbi. Že te številke nam povedo bogastvo in velik obseg praške izložbe, koja bode bajč 18. t. m. zatvorjena. (Uradniki južne železnice) so vrhovnemu vodstvu odposlali prošnjo, v kateri z ozirom na mogoče podržavljenje južne železnice prosijo, naj se jim zvišajo plače in primerno znižajo priklade ua stanarino. (Znižanje tovorne voznine.) Generalno ravnateljstvo avstr jskih državnih železnic dovolilo je sledeča v naredbenem listu c. kr. trgovinskega mini-sterstva za železnice in brodarstvo objavljena znižanja za tovorno voznino, in sicer: za cement iz Kamnika v Trst j. k , Trst sv. Andrej in Trst prosta luka dovolil so je vozni postavek do preklica, toda najdalje do konca decembra 1891, če se plača voznine najmanj od 10.000 kg. za rabljeni voz in vozni list 40 kr. od 100 kilogramov, iz Kamnika v Pulj 52 kr. in iz Kamnika v Rovinj 51 kr. Za drva dovolili so se naslednji vozni postavki: Iz Trzina v Trst'j. k., Trst prosta luka 318 kr., v Trst sv. Andrej 348 kr., v Pulj 43 kr., v Rovinj 42 kr., v Kanfanar 40 kr., v Pazin 38 kr., v Buzet 34 kr., v Herpelje 31 kr.; iz Domžal v Trst j. k, Trst prosta luka 32 8 kr., v Trst sv. Andrej 35'8 kr., v Pulj 44 kr., v Rovinj 43 kr., v Kanfanar 44 kr., v Pazin 39 kr., v Buzet 35 kr., v Herpelje 32 kr.; iz Jarš-Mengiša v Trst j. k., Trst prosta luka 33 8 kr., v Trst sv. Andrej 36 8 kr., v Pulj 45 kr„ v Rovinj 44 kr., v Kanfanar 42 kr., v Pazin 40 kr., v Buzet 36 kr., v Herpelje 33 kr.; iz Kamnika v Trst j. k., Trst prosta luka 35 8 kr., v Trst sv. Andrej 38 8 kr., v Pulj 47 kr., v Rovinj 46 kr., v Kanfanar 44 kr., v Pazin 42 kr., v Buzet 38 kr., v Herpelje 35 kr.; dalje za les (izkl. drva), kakor ga navaja točka 247 I. dela prenarejenih tarif do postaj Trst j. k., Trst sv. Andrej, Trst prosta luka iz Trzina 34 kr., iz Domžal 35 kr., iz Jarš-Mengiša 36 kr. in iz Kamnika 38 kr.; slednjič za les, kakor ga navaja točka 246 I. dela prenarejenih tarif do postaj Trst j. k., Trst sv. Andrej, Trst prosta luka iz Trzina 38 kr., iz Domžal 39 kr., iz Jarš Mengiša 40 kr. in iz Kamnika 41 kr. Zniža potom kar-tiranja. (Nesreča.) V četrrek je igrala poltretje leto stara deklica Angela, hči posestnika Novaka na Frhpolju v kamniškem okraju, sama pred hišo. Padla je n&-njo „truga" za pesek, da je bil otrok takoj mrtev. Trst, 9. oktobra. Iz Kotterdama se poroča, da je holandski parnik „ Admiral Ruyter" na potu v Batavijo se potopil s 16 potniki. Dunaj, 10. oktobra. Nadvojvoda Albreht je zbolel vsled prehlajenja. Dunaj, 10. oktobra. V današnji seji je finančni minister predložil državni proračun za leto 1892. Skupna potrebščina znaša 584,620.878 gld., pokritje 585,238,262 gld., prebitek 617,884 gld. Dohodki so višje pro-računjeni v primeri z zadnjim proračunom za 16,862.741 gld. Mej drugim znaša skupna državna potrebščina 104,474.350 gld.; notranje ministerstvo 20,296.203 gld., pokritje 1,026.168 gld.; ministerstvo za deželno brambo 18,524.782 gld., pokritje 312.497 gld.; naučno ministerstvo 23,271.077 gld., pokritje 6,024.262 gld.; finančno ministerstvo 88,670.750 gld., pokritje 438.060.007 gld.; trgovsko ministerstvo 106,469.020 gld., pokritje 115,122.450 gld.; poljedelsko mini- sterstvo 15,676.595 gld., pokritje 13,216.765 gld.; pravosodno ministerstvo 21,673.262 gld., pokritje 1,009.448 gld.; najvišji računski dvor 172.000 gld., pokritje 0; pokojninski zaklad 17,878.211 gld,, pokritje 89.182 gld.; podpore 11,890.000 gld., pokritje 1000 gld.; državni dolg 148.074.980, pokritje 8,946.723 gld.; uprava državnega dolga 978.124 gld., pokritje 567.960 gld.; najvišji dvor 4,650.000 gld.; cesarjeva kabinetna pisarna 73.097 gld.; državni zbor 754.969 gld.; državno sodišče 23.000 gld.; ministerski svet 1,069.958 gld. Kijev, 9. oktobra. Tukaj so zasledili tajno delavnico za rublje. Zaplenili so mnogo ponarejenih rubljev in zaprli ponarejalce. Piccoli-jeva tinktura za želodec iš iBJT je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-atsT bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, "SSS HJJf kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena 3t4T steklenici 10 kr. (300—204) TfUHS Tujci. 8. oktobra. Pri Maliču: Pick, Schwarz, Just s sinom, Klugseisen, Kostlor, trgovci, z Dunaja. — Paulitsch iz Solnograda. — Weiglein, okr. glavar, s Krškega. — VVoschnag, tovarnarjeva soproga, iz Šoštanja. — Gutman, stavbeni mojster, iz Gradca. — Antonovič in Vol. Sjenece. [— Doganoc, trgovec, iz Vel. Lašič. — Hartfeld, uradnik, s soprogo, iz Brna. — pl. Eitter, zasebnica, iz Celja. — Weissor, trgovec, iz Krakovega. — Kohn, trgovec, iz Monakovega. Pri Slonu: dr. Stipek, odvetnik; Neher, potovalec; Giegl; Geiringer; Fiseher iu Kris, trgovca, z Dunaja. — Honigman, trgovec, z rodbino, iz Kočevja. — Szedii, iz Budimpešte. — Kumel iz Bileka. — Schiinteg, podpolkovnik, z rodbino, iz Hercegovine. — Schulz iz Novega Mesta. — Kar-nola, stotnik, iz Bileca. — Kukman, pristav, iz Pulja. — Jurea iz Postojne. — Hajdin, uradnik, iz Čabra. — Peve, nadinžener, iz Monakovega. — Pevc iz Dola. — Levak, uradnik z Reke. Pri Juinem, kolodvoru: Tavčar iz Sevnice. — Leuschner, nadzornik južne železnice, z Dunaja. — Seitz in Stepan iz Rovinja. — Casper, potovalec, z Ogerskega. — Laurič, zasebnik, z Brezja. — Križaj iz Celovca. — Reinthaler iz Bolzana. Umrli so: 7. oktobra. Marija Stepic, delavčeva hči, 4 mesece, Stre-liške ulice 11, katar v črevih. — Marjeta Grošelj, delavka, 61 let, sv. Jakoba 22, Vitiuin cordis. 8. oktobra. Antonija Filipie, delavčeva hči, 4 mesece, Stre-liške ulice 11, božjast. — Ivana Anžlovar, kuharica, 35 let, sv. Jakoba nabrežje 31, jetika. V b olni šnici: 7. oktobra. Matija Čcrraak, delavec, 55 let, carcinomatbsis. 8, Prane Peterlin, dninar, 50 let' vsled raka v želodcu. Vremensko sporočilo. a cd a Cai Sta njo Veter Vreme > o l, opazovanja zrakoiuora t mm toplouiera po Celziju o5* s 9 7. u. zjut. 2. n. po£. 9. u. zvee. 73.53 73 65 73-i0 120 15-2 12-8 si. szapad. »t »t ( oblačno [J M (1 6-80 dež Srednja temperatura 13 3", za 0-8° nad normalom. Tržne cene v Ljubljani dne 10. oktobra. gl.|kr. gi.|Kr. Pšenica, hktl. . . . 8 77 Špeh povojen, kgr. . _ 64 Rež, „ ... 8 12 Surovo maslo, „ — 70 Ječmen, „ ... 4 6 Jajce, jedno „ — 3 Oves, „ ... 3 9 Mleko, liter .... — 8 Ajda. „ ... 5 36 Goveje meso, kgr. . — 62 Proso, „ ... 4 71 Telečje „ „ . — 60 Koruza, „ ... 5 30 Svinjsko „ „ . — 56 Krompir, „ ... 2 23 Koštrunovo „ „ — 40 Leča, „ ... 10 — — 40 Grah, „ ... 10 — Golob ..... _ 15 Fižol, „ . . . 9 — Seno, 100 kgr. . . 1 87 Maslo, kgr. . — 84 Slama, „ „ . . 2 14 Mast, „ — 66 Drva trda, 4 □ mtr. 7 _ Špeh svež, „ 56 „ mehka, „ „ 4 60 Vsak slovenski gospodar, ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list „Kmetovaleo" s prilogo „Vrtnar", pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brezplačno, in iz katero more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (40) Zobni zdravnik iz Berolina univ. med. Stari trg št. 4,1. nadstropje, v Ljubljani ordinlra, od 9. do 12. are dopoldne in od S. do 5. are ob nedeljah od 9. do U. are dopoldne. (lllB) 10-1 Za nboge ob petkih od 9. do 10. are dopoldne. In O) © c> fig M S (60—22) (60-57) katero iz kineške rabar-bare, kerhlikovcovega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja O. FICCOLI, lekar ,prl angelju' v Iijubljanl, je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodeo, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojfikih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gl. 1'36, z 55 steklen., 5 Kg teže, velja gl. 5'26. Poštnino plača naročnik. Priznano n a j c e n e j a prodaja dobrih in trajnih šivalnih strojev. S Največja izber najboljših tu- in inozemskih izdelkov, starih po 8 gld. in dražje, novih pa po 25 gld. in dražje. — Vestna in reelna postrežba je moje načelo. — Ustanovljeno 1866. Jurij Herbst, mehanik. Dunaj, III., Marchettigasse 18. Originalna 10—5 Selterjeva voda. Najboljša naravna mizna in zdravilna voda (Na3sau) preverjena pri zaslizenju, ka-slju, hripavosti, mehurnih in želodčnih boleznih. (1202) Zahtevaj vselej „originalno" Selterjevo vodo s kapico, vigneto in zamaškovo zavezo »Original". Dobi se povsod. V Ljubljani ima glavno zalogo Miha Kastner. Na prodaj je po nizki ceni dobii o ohranjen k ■ 21 y Ljubljani, Stari trg št. 21, II. nadstropje na desno. fmi) 3.1 "v ki Franjo Tomec, , & pozlatar, A ."J .. T {HU1{MM.' „ ,.i;nn --- -t A L". ^ v Ljubljani, Streliške ulice štev. 14 se najtoplejo priporoča preč. duhovščini in si. občinstv-jjj v mestu in na deželi v pozlaoenje in prenavljanja > W altarjev,tabernakeljnov, krstnih M #1 kamnov, lec, podob, soh, nagrob- [#1 i okusno in zanesljivo, ter jamči za dobro delo, in pri- meroma kaj nizko ceno. flj Oljnate slike, fi Uijnare siiKe, četudi so vsled starosti po- ij V P0'ne,u zamazane, očisti, da so enake novim, ne da bi rW W s čiščenjem sliko poškodoval. (1415) 6—1 ffi #1 nih križev, naj razno vrst nej s ih mi m okvirov, sv. razpel, svečnikov itd. ® ^ Vse navedene stvari izgotavlja tudi nove trpežno, r|jj ......« r0.000 gld. Žrebanje se bo vršilo nepreklicno tlne 20. decembra 1801. — Srečka stane 2 gld. a. v. Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije, Dunaj, I., Fiiemergasse 7, II. Stock, in Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnioah. Srečke se pošiljajo poštnine proste. 'Vg C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek državne loterije. Dunaj, oktobra meseca 1891. (1395) 6-1 Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v SovemYorku. Ustanovljeno leta 1859. — Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. ,Equitable' je prvi in največji zavod za zavarovanja za življenje na svetu, zakaj to društvo imelo je največ zavarovanj 1. 1890 .............gld. 1.801,656.182 sklepalo je znova največ zavarovanj 1. 1890 ....................„ 509,565.267 prejelo je največ premij 1. 1890 ..............................„ 87,591.708 Vsi zakladi znašali so 31. decembra 1890 ....................„ 298,109.361 Dobička je bilo koncem leta..............................„ 59,351.118 Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača ,,Stock-im-Eisen'' na Dunaji, katera je vredna dva milijona gld. Uspehi dvajsetletnih doživljenjskih poosobnih rent društva „Equitable": Podlojrn izpludevni\jn 181>1. l<5ta: C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za doživetje. Tabela X. Starost VkuPna Vrednost v Polica opro-premija gotovini ščena premij 30 gl. 970-60 gl. 1706 - gl. 3650,— 35 995-80 „ 1746 — „ 3310 — 40 „ 1035-60 „1813- „ 3070-— 45 „ 1100-80 „ 1932'— „ 2950-50 „ 1209-— „ 2156'— „ 3000 — A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti Tabela I. ,,, . Vkupna Vrednost v premija gotovini 30 gl. 454-- gl. 573--35 „ 527-60 „ 693--40 „ H26'— „ 850-— 45 ,. 759-40 ., 1065 — Polica oproščena premij gl. 1230 — „ 1310 — „ 1310-„ 1620-— „ 1930-- B. Zavarovanje za slučaj smrti z 20let-nimi premijami. Tabela II. . . Vkupna Vrednost v Polica opro-alos premija sotovini ščena premij 30 gl. 607-20 gl. 909-— gl. 1940 — 35 „ 681-60 „ 1039 — „ 1970-— 40 „ 776-60 . 1204 — „ 2030--45 „ 900-60 „ 1424 - „ 2170,— 50 „ 1087-60 ,. 1746-— .. 2430-- 50 „ 943-60 „ 1387-- Kakor svedočiio zgoraj navedene številke, osigurava renta ra/ven brezplačnega zavarovanja za slučaj r i- r ___ ■ 1 ___« ________11 .. (ti j. c n «» . ... i..t. .1: 11 /t 1 - <1, . . vy do % ; po tabeli X. smrti tekom 20 let po tabeli I. povrnitev vseh premij z 2'/< do 4 po tabeli II z O3/, do 7 % obrestij. — Police oproščeno premij osiguravajo dvakrat toliko, a le do četrtega dela uplačanih premij. — Prosta poosobna renta, nekaka polrenta z nekoliko višjimi premijami, daje zavarovancu po preteku jednega leta popolno svobodo glede na potovanja, prebivanjo in na poklic, izvzomši vojaško službo; po preteku dveh let je ni moči izpodbijati, po proteku treh let ne more več zapasti in jo je z ozirom niv rento pri regulovanju moči urediti na šest načinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v GRADCU m glavni zastopnik za Kranjsko : (26—7) ALFRED LEDENIK v Ljubljani, Mestni trg št. 25. > i« muHtvsrauKttf Ua m 11 o s o le , | v Ljubljani, Parne ulice štev. 9, sc najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, kakor: altar j ev, obhajilnih miz itd. slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrst-nejših po najnovejših načinih prav lično in iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem ugotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča Vfr vsakovr.-tna stavbinska dela, katera fino trpežno in eeno izvrši. (8—7 JSJt Naznanjam, da sem filijalo tik "^tt mesarskega mostu opustil. Q ooooooooooooooooo Leto ustanovljenjalB20. Srebrna svetinja Pariz 1878. I častna in prizn. diploma / Duttaj 1878. A km & H St. Ulrich, Groden, Tirolsko, priporočata se za cerkvena dela otl lesa, kakor: oltarje, leoe, spo-; vednloe, krstne medenioe, križeva pota, podobe svetnikov, Kristuse, podobe za jaslioe itd. po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in franko. (1394) 4-1 Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu j v mestu in na deželi priporočam svojo bogato zalogo i najraznovrstnejših J l čepic za požarne brambe itd. | vse po najnovejšem kroju, tine in bolj priproste, izde- i i lane iz močnega trajnega blaga, po najrazlič-' nejših cenah. I I Sprejemam naročila na vsakovrstna ( ; krznarska dela,; . katera izdelujem v lastni delavnici. V mnogobrojno nakupovanje uljudno vabim ] (1328) spoštovanjem (15—11) ' ^utoii Krejči, j klobučar in krznar, Kongresni trg štev. 8 v Ljubljani. ] ' Grg. dijakom dovoljujem prednostne cene. { Napevi r. Gregorija Riharja j dobe se o prav malo izvodih še pri podpisanem. Franc Rihar, kapelan v Železnikih. Kranjsko. (1388) 4-3 Otvorjenje krojaške prodajalnice. K K * K $ Anton Presker, Šellesjlsurgo^-e vi I i © © š % © tt« © v Ljubljani w si usoja iijjtidno uaznaniti preč. duhovščini iu slav. občinstvu, da je ^ otvoril v Šellenburgovih ulicah št. 6 ^ za &Q8vod@ K Andr. Druškoyič, trgovec z železnino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10, priporoča svojo bogato zalogo štedilnikov, nagrobnih križev, gld. . .... 2S4 London, 10 funtov stri.......117 Nftpoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................5 Nemških mark 100...... . . 57 Dne 9. oktobra. 40 kr. 15 . Ogerska zlata renta 4%......104 20 „ Ogerska papirna renta 5%......101 10 „ 4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . . 134 5 "jo dižavne srečke 1. 18G0.. 100 gld. . . 146 Državne srečke 1. 1804., 100 gld.....181 4ii Zastavnapisinaavstr.osr.zein.kred.banke 4<;i 96 29 .. Zastavna pisma „ „ ., „ „ 41 a'*> 100 57 „ I Kreditne srečke. I0i> gld.......185 CO1/,., St. Genois sre.-ke, 40 gld. . . (jI gld. Uo SO 75 50 75 50 30 20 kr. Ljubljanske srečke, 20 gld..............20 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 80 ,. Rudolfo.e srečke, 10 gld.......19 „ 50 . Salmove srečke,' 40 gld........59 „ — ,. Windischgraezove srečke, 20 gld..........48 . 75 ,. Akcije anglo-avstrijsko. banke, 200 gld. . . 151 „ 26 ., Akcije Ferdinandove sev. želez, 1000 gl. st. v. 2805 „ — ,. Akcije južno železnice, 200 gld. sr. . . . 103 ., 5u „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 22';,., Laških Hr 100 ....................45 „ 50 „ tmenjarnična delniška družba na Dunaju, I., VVolIzeile štev7 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem i siu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. W Ra/.tia naročilu izvršč se najtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4'jfe gališke propinacijske zadolžnice. 4'/,% zastavna pisma peštanske ogerske komer- cijonalne banke. 4' komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10 > premijo. Na te papirje daje posojila avstro ogerska bnnka in podružnice njene. 5 O.#O O goldinarjev se dobi z jedno pramsss zssiljišks-kreditnih srečk si 1' i ffl Iti-, kolek. Žrebanje že 5. novembra