MtM«MMR«*>Crt. ..t: »TI K*--
Štev. 26.
Velja po poŠti:
ta celo leto naprej K 26' — ia pol leta „ „ 131— ti Četrt leta „ „ 6 50 ta en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
ia celo Mo naprej K 20- — .ta pel leta „ „ 10'— <a četrt leta „ „ 5 — ia en mesec „ „ 1'70
la pošilj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne štev, 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod ?ez
__dvorišJe nad tiskarno). — Rokopisi se
ifie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
V Ljubljani, v četrtek, M 31 januarja 1901
Političen list za slovenski narod
Leto XXX«.
Inserati: Enostop. petitvrsta (77 mm): za enkrat .... 1.' h za dvakrat .... 1! „ za trikrat . . . 9 „ za jc? ko trikrat . 8 „ \) reklamnih noticah stane enostopna garnicndorsta ž 26 h. Pri večkratnem cb-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(Jpravništvo le v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
__ Vsprejema narofnino, in sera te
reklamacije. CJpravniškega telefona štev. 1S3.
In
Goriška souori.
(Telefonlčno poročilo »Slovencu« iz Gorice).
Gorica, 31. januarja.
Solnčna Gorica je danes zagromela proti liberalcem in njihovim nakanam. Predsednik političnega društva »Sloga«, poslanec g. 'dr. A. Gregorčič, je sklical za danes dopoldne v dvorano gostilne »Central« v Gorico iz vse dežele zaupen shod rodoljubov, ki so dobre volje in poštenega mišljenja. Ta shod jc bil res pravi izraz mnenjji in želja glede javnega življenja med goriškimi Slovenci, bil jc sijajna protiliberalna manifestacija. Brez vsake agitacije po listih prihitelo jc danes v Gorico nad 800 mož iz vseh krajev Goriške. Posebno velika udeležba jc bila iz gora ob železnici, iz Cerkna jc prihitelo 40 mož, velika udeležba je bila s Krasa, iz vipavske doline, posebno iz Dornberga in Rihenberga in iz goriške okolice.
Z velikim navdušenjem so pozdravljali zborovalci dr. A. Gregorčiča, ko jc otvoril zborovanje. Na predlog dr. Dermastije je bil saglasno izvoljen za predsednika shoda zaslužni dr. A. Gregorčič, za 1. podpredsednika deželni poslanec Bolko, za II. podpredsednika strojar Cotič iz Mirna. Za 1. zapnisnikarja je bil izvoljen dr. Pavlica, za II. zapisnikarja župan Ccrnic iz St. Petra.
Na dnevnem redu so bile 4. točke:
1.	Volivna preosnova, v čem obstoji in kakšen pomen ima za Slovence.
2.	Delovanje goriških Slovencev in njih zastopnikov na gospodarskem polju v zadnjem šestletiu.
3.	Zadružništvo na Goriškem s posebnim ozirom na »Goriško zvezo«.
4.	Priprave za bodoče državnozborske volitve in za nadaljni razvoj življenja med goriškimi Slovenci.
O prvi točki je poročal dr. Gregorčič. Govornik omenja prejšnji volilni red, ki je dajal predpravicc veleposestnikom, meščanom, trgovcem in onim davkoplačevalcem, ki volijo v prvem in drugem volivnem razredu v občinske zastope. Goriški Slovenci so bili povsod prikrajšani, kajti v veleposestvu, v trg. zbornici in v mestni skupini so bili priklopljeni italijanski večini, v kmečkih občinah so pa imeli za tri okrajna glavarstva enega poslan-
ca, medtem, ko so Italijani imeli tudi enega samo za eno glavarstvo. Šele peta kurija je nekoliko zmanjšala to krivico.
Na to govori o novem volivnem redu, ki sloni na splošni volivni pravici. Vsak moški, ki jc dovršil 24. leto in biva vsaj eno leto v dotični občini, ima praviloma volivno pravico, kar je popolnoma opravičeno v razširjajoči se omiki, v zavednosti in zanimanju ljudstva za javne zadeve, v žrtvah, katere doprinaša vsak državljan za moderno državo. Volivna pravica je tudi enaka glede na posamezne volivce, a žal ne tudi glede na posamezne dežele in narode. Neposrednost volitve ima to dobro, da voli vsakdo doma, a tajnost varuje volivca neopravičenih vplivov.
Zastopanje interesov veljalo jc nekdaj in velja tudi zdaj; ali dandanes so drugačni interesi, katere treba zastopati, nego kdaj. Dandanes šteje vsak državljan, kolikor drugi; varstvo zahteva tovarniški delavec, navadni težak, kmet, obrtnik in vsak delavec na kateremkoli polju. Gospodarska in socialna vprašanja postala so pereča. Za rešitev teh vprašanj potreben jc državni zastop, ki izhaja iz splošne in enake volivne pravice.
Za Slovence pomeni novi volivni red po-množitev slovenskih državnih poslancev od 15 na 24, česar ni dosegel v razmeri noben drugi narod v državi z volilno preosnovo. Goriškim Slovencem se je pomnožilo število državnih poslancev od 2 na 3, in to v prvi vrsti po prizadevanju govornika in tovarišev.
Zakonu o volivni preosnovi jc pridružen zakon o volivni in zborovalni prostosti, ki po-polnuje splošno in enako volivno pravico. — Vsled dejanjskih razmer pomenja volivna pravica pa tudi volivno dolžnost, katero jc vsak državljan dolžan vršiti po svoji vesti in svojem prepričanju. Razun gospodarskih in socialnih vprašanj reševati bo moraj novi drž. zbor razna vprašanja, ki se neposredno dotikajo verskega prepričanja krščanskih državljanov in krščanske vzgoje mladega naraščaja. Za take posle so sposobni le poslanci, ki se vjemajo s prepričanjem in s težnjami svojih volivcev, nikakor pa ne možje, ki z besedo in dejanjem nasprotujejo nauku katoliške cerkve.
Žal, da sc je zasejalo tudi med Slovencc sploh in med goriške Slovence posebe seme brezbožnosti, ki skuša izruvati iz src katoliškega ljudstva versko prepričanje ter iztirati iz ljudske šole vsako pozitivno veroizpoveda-
nje, povdarjajoč in zahtevajoč takozvano svobodno šolo, ki je šola brez Boga.
Nov volivni red in nove volitve imajo za Slovence tudi ta pomen, da se razsodno ljudstvo slovesno izjavi s svojim glasovanjem: ali odobruje novodobno, brezversko, protika-toliško struio, ali pa stoji še vedno zvesto na trdni podlagi krščanstva in neomahljivih krščanskih nazorov v zasebnem in javnem življenju. Za omahliivce ni prostora; napočil je odločitve čas.
Govor dr. Gregorčičev so ves čas spremljali navdušeni klici. Ko jc dr. Gregorčič omenjal, da se v prihodnjem državnem zboru odloči v verskem oziru, ali dobimo »svobodno šolo« in razporoko, jc kar gromelo po dvorani proti tem liberalnim namenom.
Prof. Berbuč je razpravljal o delovanju stranke na gospodarskem polju. Kazal je v svojem govoru, na ustanovitev in delovanje »Centralne posojilnice« in »Goriške zveze«. Naglašal je, da je bilo to šestletno zasedanje dež. zbora in delovanje deželnega odbora zelo plodovito. Osnovala se jc deželna hipotečna banka, zgradila deželna norišnica in ustanovila deželna trtnica. Obširno poroča o uspehih pri užitnini vsled pobiranja iste po finančnih organih ter dokazuie na temelju uradnih podatkov, da je znašal čisti dohodek od vse užitnine 1. 1905 za 508.000 K več nego 1. 1904. S tem so se izdatno izboljšale deželne in ob-c.nske finance, tako je bilo mogoče obuditi k življenju zakon za pospeševanje goveje živine, ki stane deželo lepili tisočakov. V tem letu se izvede tudi zakon za zavarovanje živine, t. i. deželna zavarovalnica živine. Priredi sc tudi še v tem letu dež. centrala za umno prešičerejo. V tej dobi izvedla se je uravnava Grajščeka in ceste iz Lokavca v Ajdovščino, gradijo se takozvane obmejne cestc, ki stanejo nad 440.000 K, istotako lijaška cesta, ki stane 68.000 K. V tej dobi rešilo se je učiteljsko vprašanje, ne da bi sc povišale doklade na izravne davke; odbor in »Slogini« poslanci so izposlovali pri vladi 90.000 K za brezobrestna posojila, katerim je dodala dežela 60.000 K itd.
Končno navaja naloge prihodnje deželno-zborske dobe, namreč gradbo deželne bolnišnice in ureditev bolniških stroškov, pod katerimi trpe naše občine; upeljavo deželne zavarovalnice proti požaru in zavarovalnice na življenje, uravnavo gorenjega in spodnjega
dela Soče, uravnavo Vipave, ustanovo meli-joracijskega zaloga, zgradbo cestne mreže na banjški planoti in ceste iz Cepovana k Sv. Luciji. Treba bode urediti tudi vprašanje šolskega zaloga, ki neznosno obtežuje tri slovenske politične okraje; tudi cestno vprašanje zahteva preosnove. Veliko pozornost bode treba obračati na železnico po soški dolini in progi od Sv. Lucije preko Idrije na Vrhniko. Dogovorno s kranjskimi poslanci bode treba skrbeti za podaljšanje vipavske železnice, temeljito proučiti vprašanje o briški železnici, ki sc kaže na površju. Graditi cesto skozi Groj-no v Brda. Govornik pozivlje zborovalce, naj volijo poslance, ki so edini in složni, da sc doseže to, ter sklepa, da so »Slogini« poslanci izpolnili svojo dolžnost na vse strani brez bobnanja in kričanja, ne zmeneč se za vse žaljivo in krivično očitanje od nasprotne strani.
Govor jc bil opetovano prekinjen z živio-klici, posebno ko jc gospod poslanec omenjal, kako so sc liberalci upirali, d;; bi dežela prevzela užitnino in so naše poslance, ki so bili za to, psovali s sleparji ljudstva, dočim sc sedaj v številkah kaže, kaka dobrota jc to za deželo. Ko je vprašal poslanec: »Kdo je sedaj slepar?«, je vse klicalo: »Proč z liberalci 1«
Poslancu Berbuču se jc izrekla iskrena zahvala.
Prebral sc je brzojavni pozdrav iz Cerkna, in pismo katoliškega političnega društva iz Bovca, ki javlja, da iz Bovca nc morejo priti na zborovanje radi prevelikega snega.
O tretji točki jc govoril gosp. Svetoslav Premrou, vodja »Goriške zveze«. Povdarjal jc, da teži sedanji čas za združevanjem, katero mora vpoštevati tudi kmečki stan, če si hoče izboljšati svoje gospodarske razmere. Na to je podal kratek zgodovinski obris vsega, kar sc je doslej storilo na zadružnem polju od strani naše stranke. Pojasnil je vpliv, katerega je imela na to delovanje spočetka »Sloga«, ustanovitev »Ljudske posojilnice« in »Trgovske obrtne zadruge«, ki sta za časa razkola prešli v liberalne roke. Omenil je ustanovitev in razvoj »Centralne posojilnice«, ki je vsled svojega nesebičnega poslovanja zadobila tak ugled, da sc jc poslužujejo celo pristaši naro-dnonapredne stranke. Govornik jc nato opi-j sal delovanje in namen »Goriške zveze gospo-
umi
Ines de las Sierrtis
Francoski spisal Charles Nodier.
(Dalje.)
Povest o strahovih v Ghismondovem gradu.
—	Kam gremo, gospod kapitan, me je vprašal arriero presenečen od teh priprav.
—	Kam gremo? Ubogi moj Estevan, ravno tje, kamor si nam povedal. V Ghismondov grad najbrž.
—	V Ghismondov grad? Najčistejša Devica se nas usmili! Niti moje mule ne bi hotele tja!
—	Morajo, sem mu odgovoril in stisnil v roke nekoliko peset, iu tam se bodp odškodo-valc pri polnih jaslih za današnji trud. Za vas pa, dragi moj tovariš, jc v vozu troje steklenic starega palamskega vina, katero bodete gotovo pohvalili. Sedaj pa ne zgubljajmo več časa, dovolj smo že stradali, in vrh tega sc hoče nebo zopet pooblačiti.
—	V Ghismondov grad, ie žalostno ponavljal Bascara. Ali pa veste, gospodje, kaj je Ghismondov grad? Nihče šc ni dospel vanj nekaznovan, razven če sc je pogodil z vragom
iu jaz nc stopim vanj za vse zaklade sveta. V rcsnici, jaz iic grem!
— Vi greste, na mojo čast, ljubeznivi Bascara, ga zavrne Bontraix in prime s krepko roko. Ali se spodobi za visokorodnega Ka-stiljca, ki ima tako slaven poklic, da brusi pete pred najbolj nespametnim narodovim prestopkom. Pustite vraže! Toda, o tem vam bom več govoril, ko bomo povečerjali; kajti moj žclodcc ie preveč prazen in moje grlo preveč suho, da bi mogel z uspehom modrovati z vami ob tej uri. Stopajte, dobri Bascara, in bodite prepričani, da bo poročnik Bontraix vedno skočil nad onega, ki bi se vas hotel lotiti. Jaz mu žc pokažem!
Tako smo sc pogovarjali in začeli korakati po razdejani poti v breg. Bascara je neprenehoma tožil in molil naposled psalme in litanije matere božje. Mule same, pol mrtve truda in lakote, so stopale strašno neokretno in se vstavljale od časa do časa, kakor bi čakale, da sc skesamo in vrnemo.
Kaj, pravi Sergy, je s tem gradom, ki jc na tako slabem glasu i ti ki navdaja ljudstvo s takim strahom? Rendezvous strahov, ali kaj ? —
Ali pa, mu odgovorim, skrivališče tatov; kajti ljudstvo se ne uda nikdar vražam, ako nima zato nikake dejanske podlage. Toda nam sc ni bati, saj imamo troje sabelj, tri pare
izbornih samokresov in dovolj smodnika; in naš arriero ima gotovo razun svojega lovskega šc kako dobro bodalo iz Valencije.
—	Vsak otrok ve, kaj je s tem Ghismon-dovim gradom, zamrmra Estevan, nemalo razburjen. Ako ste radovedni, visokorodni gospod^-, vam o tem lahko pripovedujem, kajti moj ranjki oče je bil notri. Bil je pogumen moj oče, samo Bog naj mu odpusti, da ga je malo preveč rad pil.
—	To se mu bo štelo v dobro, jc hitel Bontraix. Kaj pa .ie videl tvoj stari v Ghismondovem gradu?
Pripoveduj, pripoveduj, jc pristavil Scrgy, ki bi pustil najbolj rafinirano zabavo, samo da sliši kaj fantastičnega.
—	Morda sc vrnete potem, gospodje, ko bodete slišali, ie dejal mular in nadaljeval;
Ta nesrečni Ghismondo, je začel — in se takoj obrnil, kakor bi sc bal, da ga Ghismondo sam sliši, si je nakopal ncvtolažljivo jezo Gospodovo. V svojem petindvajsetem letu je bil žc glava plemenite rodovinc de Las Sierras, ki je tako slavna v naših kronikah. Tristo let je nekako od tedaj preteklo; pravo letnico dobite v knjigah. Bil jc lep in neustrašen kavalir. radodaren in požrtvovalen, dolgo časa pri vseh priljubljen; toda bil jc preveč udan slabi tovaršiji, ni se znal ohraniti v božjem strahu, in pričel tako zapravljati, da jc
kmalu uničil vse svoje premoženje. To ga je prisililo, da sc jc vrnil v svoj grad, kjer sedaj tako brezumno — oprostite, gospodje — iščete prenočišča, in ki ga je rešil edinega od svojega velikanskega premoženja. Bil jc vesel, da se jc izognil preganjanju neštevilnih svojih upnikov, pa tudi svo ili sovražnikov, kojih ni bilo malo, ker so njegove strasti prinesle nesrečo v marsikako rodbino. Pričel jc vtrievati svoj grad in sc zaprl vanj v družbi svojega oskrbnika, čegar preteklost je bila enaka njegovi, in mladega paža, ki je bil pokvarjen nad svoja leta. Njegovo moštvo jc bila kopica vojakov, ki sc je vdeleževala vseh izgredov, in kojih plača je bila solastnina gospodarjevega imetja. Eden prvih izpadov ic imel namen preskrbeti Ghisniondu tovaršico, ki jo je nesrečnež izbral v svoji lastni rodovini. Nekateri pač pripovedujejo, da je Ines dc las Sierras, to je bilo ime njegove nečakinje, sama dovolila, da jo odpelje. Kdo bi pač mogel razumeti skrivnosti ženskega srca?
Povedal sem vam, gospodje, da je bil to eden prvih njegovih izpadov. A zgodovina nam priča, da ie temu sledilo šc mnogo drugih. Kajti dohodki, izvirajoči s tc skale, ki ni bila nikdar deležna božjega blagoslova, nikakor nc bi zadostovali njegovim izdatkom, če jih ne bi pomnožil z davkom, ki ga je nakladal potnikom. in ki se imenuje cestni rop, kadar ga
darskih zadrug in društev«, ki je nastala vsled potrebe, razdeliti posojilniško in zadružno zvezno poslovanje »Centralne posojilnice«. Povdarjal je, kako se je naše zadružništvo krepko razvijalo naprej kljub gonji, ki so jo vprizorili liberalci proti omenjenima dvema zavodoma in celi ostali naši zadružni organizaciji. Olede »Goriškega kmetijskega društva« je rekel, da ga bo naša stranka odslej javno in očitno pobijala, če bo služilo zahrbtnim političnim agitacijskim namenom nekaterih oseb. H koncu je pozval vse somišljenike, naj še intenzivnejše delujejo po goriški deželi za raz-širjene in uveljavljenje zadružne ideje in njenih osnov.
Živahna pohvala.
O četrti točki poroča g. dr. Dcrmastia. Govornik pravi, naj se ustanovi osrednji volilni odbor, v katerem naj bodo zastopani poleg »Sloginih« odbornikov zastopniki vseh stanov. Ustanove naj se potrebni okrajni in krajni volilni pododbori, ki bodo v stalni stiki z osrednjim volilnim odborom v Gorici. Govornik povdarja, da bo ta volilna organizacija podlaga nove, krepke organizacije stranke, ki se bode potegovala za koristi vseh produktivnih stanov. Na podlagi te organizacije hočemo z vsemi močmi delovati za gmotno in duševno blaginjo našega ljudstva po presku-šenih načelih starega narodnega programa z vednim ozirom na nove razmere in potrebe naše dobe, toda enako tudi z vednim ozirom ua nespremenljiva načela vere naših očetov.
Vsak naj vrši ne le svoje volilne, ampak tudi agitatorično dolžnost, kar ne bo težko, ker ie uspešno delovanje »Sloge«, posebno v gospodarskem oziru, kakor je razvidno iz besed gospodov predgovornikov. Nato govori o bodočem gospodarskem in ccrkveno-pohtič-nem programu ter poživlja navzoče, naj vsi z vsemi silami delujejo lc za takega kandidata, ki bi deloval proti tem programu.
Govor dr. Dermastije jc zborovalce kar elektrizoval. Govornik je tudi ožigosal liberalnega odvetnika, ki se je na zadnjem liberalnem shodu norčeval iz verskega čuta ljudstva. (Klici: Sramota!) Dr. Dermastija je zaključil govor s pozivom na udeležbo pri volitvah: Križa nc pustimo iz šole!
Shod zaključuje dr. Gregorčič s pozivom, naj se udeleženci dobro preštejejo, ker se bodo nasprotniki o udeležbi zopet lagali. Dokler je med nami tolika zavednost, se nam ni bati. Želim vam zmago, zmago želimo našemu narodu, zmago želim naši stranki! Bog vas živi!
Zupan Pavlica se zahvaljuje dr. Gregorčiču in ostalim poslancem ter jim predlaga zaupnico. Sprejeto z burnim odobravanjem.
Dr. Gregorčič se zahvaljuje in obljubi, da dobo naši poslanci še dalje neumorno delali, dokler imajo tako zaupanje v ljudstvu. Delali bodo z ljubeznijo do ljudstva, v korist ljudstva! (Prisrčne navdušene ovacije.)
Ta shod je bil krepak odgovor najnovejšim liberalnim poizkusom in tudi tako glasen, da se liberalci sedaj lahko prepričajo, da je tudi goriška dežela obrnila hrbet njihovim protikatoliškim in protiljudskini načelom.
ZGhMfe „Ssouenca" u useH gostilnah! — Zalitejte Jouencs" no RMuorih!
tic pobirajo visoki gospodje. Ghismondo in njegov grad sta postala prava šiba božja.
—	Druzega ne veš? reče Bontraix. Kar pripoveduješ, se je drugod tudi dogajalo. Bila je to neizogibna posledica fevdalizma, barbarstva.
—	Čakajte, da nadaljujem, ga zavrne ar-ricro. Kar vam imam še povedati, je malo bolj nenavadno. Krasno Ines, ki je bila vzgojena v krščanski veri, je nenadoma ravno na sveti večer zadel žarek božje milosti. V trenotku, ko polnočna ura spominja vernike na rojstvo Odrešenikovo, je vstopila v jedilnico, kjer so trije roparji sedeli okolu mize in omamljevali svojo vest z neizmerno pijačo; bili so že napol pijani. V sveti navdušenosti jim je slikala z živo besedo hudobnost njihovih dejanj in večne kazni, ki jim bodo sledile; prosila je, jokala je, pokleknila pred Ghismondom, držeč svojo belo roko na srcu, in poskušala omečiti mu trdovratno srce. A naloga, ki si jo je zadala, jc presegala njene moči. Razdražen vsled posmehovanja svojih barbarskih tovarišev, ji jc odgovoril Ghismondo z bodalcem, katero je zasadi! do ročaja v njene prsi.
- Zver, vsklikne Sergy, tako ginjcn, kakor bi bil slišal kako resnično prigodbo.
Ta strašni zločin, nadaljuje Estevan, pa ni prekinil njihovih orgii. Pili so dalje in prepevali nesramne pesmi, čeprav jc ležala
REFORMA PRAVNIŠKIH ŠTUDIJ.
Na vseučilišču na Dunaju se je vršil dne 29. t. 111. shod vseh juristov, ki se je bavil z reformo pravniških študij. Nepotrebna tvari-na iz zgodovine prava naj se eleminira in ta stroka obdela v treh semestrih. Državni izpiti naj se združijo z rigorozi. Profesor dr. Bernatzik je dijaštvu objavil, da se profesorski kolegii že dalj časa bavi z reformo pravniških študij. Na predlog dr. Bernatzika je shod sklenil, poslati vsem juristom povpraše-valne pole, kjer naj vsi povedo, kaj mislijo o reformi in kako bi se izvedla.
VELEPOSESTNIKI.
Veleposestniki se bodo po vseh kronovinah posvetovali, kakšno stališče naj zavzamejo nasproti bodočim državnozborskim volitvam. Na Češkem so postavili že več kandidatov. Med kandidati so med drugimi grof Buquoy, dr. Barnreithcr, dr. Damm, grof Deym, grof Trautmannsdorf, grof Khevenhtil-ler na Koroškem.
POLJEDELSKI MINISTER ODSTOPI?
Baje bo odstopil poljedelski minister grof Auerspcrg in bo njegov naslednik grof Bu-quoy. Auerspcrg baje odstopi, ker ni glede na draginjo mesa ničesar dosegel in je slabo zastopal avstrijske poljedelske interese nasproti Ogrom.
DRŽAVNI TAJNIKI.
V ministrskem svetu se bavijo z vprašanjem o ustanovitvi državnotajniških mest, ki jih pri nas še ni. Državni tajniki naj posredujejo med skupnimi ministri in parlamentom, ker je dozdaj zveza med tema dvema faktorjema bila zelo rahla in skupni ministri niso uživali posebnega zaupanja ne od avstrijskega, ne od ogrskega parlamenta. Državni tajnik ne bo organ skupnega ministrstva, ampak uradnik tiste državne polovice, nasproti kateri bo zastopal interese, zahteve in misli skupnih ministrov. Najbrže bodo pridelili dva državna tajnika, enega v Avstriji, enega na Ogrskem, vojnemu ministru.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Farkashazy od neodvisne stranke graja način, kako se množi proračun in se napolnjujejo drž. blagajne, mesto da se vlada loti nemudoma reformnega dela med ljudstvom, da se ne bo ljudstvo, sito večnih obljub, odvrnilo od neodvisne stranke. V zbornici je potrebna precejšnja mažarska patriotična opozicija, kajti sedaj tvorijo opozicijo zgolj zastopniki drugih narodnosti in skupno s soc. demokrati izpodkopujejo temelje ogrske države. Rume-nec Goldis zavrača predgovornika ter zahteva naj se izvede narodnostna postava, ki zagotavlja narodom avtonomijo. Odgovarja mu grof Batthyany od neodvisne stranke, ki trdi, da vlada ne pomažartzuje šol in ne zatira cerkvene avtonomije narodov. Naposled se vnema za novi tiskovni zakon, ki pa bo tak, da bo preprečil narodnostim — agitatorjem, pravi Batthyany — svobodno besedo.
POLONYJEVA AFERA.
Neodvisna stranka je 30. t. m. zborovala zaradi demisije Polonyjcvc. Košut je stranki oficijelno naznanil, da je Polonyi odstopil, potem pa slikal njegove zasluge za domovino in neodvisno stranko, kjer je deloval celih 30 let. Tudi grof Apponyi jc hvalil Polonyja ter pripomnil, da ni odstopil zaradi svojega ministrskega delovanja. Nato so sprejeli resolucijo, kjer priznavajo zasluge Polonyjeve, obžalujejo njegovo demisijo ter izjavi ajo, da zaupajo sodnikom, ki bodo najbrž lahko dokazali nedolžnost Polonyjevo. Proti tej resoluciji so bili grofje Karoly, Bethlen in Zichy.
Polonyi sam ni zadovoljen s to rešitvijo vprašanja. Predno je podal demisijo, ie namreč stavil dva pogoja: da bo mogel svojo demisijo zbornici sam naznaniti in da mu bo zbornica izrekla zaupanje. Tega pa ni dosegel, ker sta proti temu bili ustavna stranka in ljudska stranka in tudi večina neodvisne stranke. Polonyi se je temu zelo nerad udal. V petek ali soboto bo njegova demisija uradno raz-
zraven njih mrtva mladenka. Okolu treh zjutraj, ko je že vse pijano pospalo po dvorani, so prišli hlapci, vzdignili štiri trupla, iztegnjena v mlakah krvi in vina. Ne da bi jih ta zločin kaj vznemirjal, so odnesli tri pijance v njih postelje, truplo pa v grajsko rakev.
Toda božja kazen ni izostala. Komaj»se je, kratko pred solnčnim vzhodom, predramil Ghismondo nekoliko iz svoje pijanosti, že je zagledal Ines, stopajočo počasnim korakom v njegovo sobo, toda ne kot nekdaj, krasno, trepetajočo ljubezni, oblečeno v lahek muselin, temveč bledo, krvavečo, ogrnjeno v dolgo mrtvaško haljo. Iztegnila je svojo roko, ki je nakrat zažarela v divjem plamenu, in jo položila ravno t e Ghistnondu na prsi, kjer jo je malo prej zadelo njegovo bodalo. Neka nenaravna sila je vzela Ghistnondu vse moči; zaman sc je skušal otresti strašne prikazni. Njegovi napori in njegove bolečine so se izražale samo v blaznem brezupnem ječanju. A neiz-prosljiva roka jc ležala težko na Ghismondo-\ili prsih, in srcc njegovo je gorelo, gorelo do solnčnega vzhoda, ko jc izginila strahovita prikazen. Njegove tovariše jc zadela ista kazen.
Drugi dan so se ti t rije nesrečneži, ki jih jc zadelo prokletstvo božje, vpraševali samo s pogledi o svojih strašnih sanjah, a poguma, govoriti o njih, jim jc manjkalo. Vzlic temu
glašena, on sam pa sc poda baje na pot, da se odpočije, pozneje pa bo pristopil v parlamentu opozicionalnim strankam.
RAZMERE NA FRANCOSKEM.
Socialna zakonodaja. Poslanska zbornica se je posvetovala o proračunski postavki 50 tisoč frankov, ki je namenjena delavskim produktivnim zadrugam in ki jo je senat odklonil. Zbornica vzdržuje svoj prvotni sklep. Nadalje je zbornica sprejela zakon o zavarovalnem davku, kakor^fa je sklenil senat, sklenila pa je v nasprotju s senatom, da zavarovalnicam zavarovanci ne vrnejo zavarovalnega davka. Nato se je sprejel proračun s 442 proti 82 glasovom.
Cerkvenopolltlške razmere. Radikalni in socialistiški listi pišejo, da občine in prefekti ne smejo sprejeti pogodb, ki jih nameravajo škofje skleniti z njimi, da urede bogoslužje in župnikom zagotovijo porabo cerkva, ker bi to bil nov konkordat, nasproten vsemu »javnemu pravu«. Konzervativni listi. pišejo, da je ta izjava škofov ultimatum na vlado. Država naj sc zdaj izjavi, ali jc za mir ali za neizprosen boj.
Seja zbornice 29. t. m. Zbornica sc je po proračunski debati posvetovala o novem združevalnem zakonu. Socialist Allard je očital vladi, da je reterirala ter je zahteval, da se morajo bogoslužna dejanja javiti. Briand je povdarjal nasproti Allardti, da hoče vlada zasledovati politiko sprave. Nato je zbornica zavrgla predlog Allardov s 501 proti 63 glasovom.
RUSIJA.
Umor na ulici.
Na glavni ulici Vasiljevskega ostrova v Peterburgu so neznanci ustrelili kaznilniškega ravnatelja Gudinia ter ranili nekega paznika.
Predvolitve v dumo.
V guberniji kaluški jc za volitev v dumo izvoljenih 18 zaupnikov; od teh je 1 monar-hist, 2 sta brezbarvna monarhista, 3 zmerni monarhisti, 1 oktobrist, 1 iz stranke mirnega obnovljenja, 10 pa kadetov. Izmed zastopnikov, izvoljenih od kmečkih zborov, delavskih kurij in maloposestniških zborov je 1761 mo-narhistov, 1956 zmernih in 65 kadetov. Izmed teli zaupnikov je 1036 duhovnikov.
ČRNOGORSKA MINISTRSKA KRIZA.
Knez Nikolaj je pozval člane skupščine, naj iz svoje srede sestavijo novi kabinet. Svetovali so mu, naj zopet skliče prejšnji kabinet Radulovičcv. Stvar še ni definitivno rešena.
VOLITVE NA NEMŠKEM.
Cesar Viljem jc izdal razglas, kjer se veseli nad volitvami, ki so pokazale, da je nemški narod patriotičen, unieva veiike kulturne naloge časa in se zvesto oklepa svojega cesarja.
Novi nemški državni zbor. V novem državnem zboru bo centrum z Alzačani vred štel 103 do 110 mandatov; konzervatievi skupno z državno stranko in Gospodarsko zvezo 95, Poljaki 20, socialni demokratje 40; če jim pri ožjih volitvah pomaga centrum, pa tudi 50; nacionalni liberalci težko več kot 51, toliko, kolikor so jih do zdaj imeli; svobodomi-sclci (mladi liberalci) najbrž 45 — ti so se prccej povzdignili. — Vlada bo novemu državnemu zboru predložila novo mornariško predlogo.
Centrum na Bavarskem. Na Bavarskem jc katoliški centrum pridobil dva mandata, katera je vzel »Batieriibundovcem«. V šestih okrajih pride centrum v ožjo volitev. (Wurz-burg, Immenstedt, Germersheim, Zvveibrii-cken, Landau in Forchheim.) V Monakovem so narastli liberalni glasovi. Tu pride v ožjo volitev z liberalcem priljubljeni socialni demokrat von Volhnar.
Grofa Ballestrema cesar ni pozval k sebi, da ga pregovori, naj centrum pri ožjih volitvah glasuje proti socialistom. Ta vest, ki jo je prva prinesla »Presse«, je neresnična.
pa so nadaljevali svoje brezbožno življenje. In ko je prišla noč, so se vdajali starim orgijam, samo da ne bi zaspali in se izognili prikazni, ki jih jc mučila vsako noč pred dnevom. Toda spanec jih je vedno objel, in vsako jutro jih je žgala roka maščevanja.
To se je ponavljalo vsak dan in vsako noč do 24. decembra, obletnice njih zločina; in ta dan imamo tudi danes, gospodje. Zbrali so sc zopet okolu mize, ko jc klicala ura odrešenja v Mattaru vernike v cerkev. Kar nakrat se začuje pri vratih v obednico: Tukaj sem, in Ines stopi med nje, vrže raz sebe mrtvaško hal o in se vsedc v njih sredo, olišpana kot nekdaj. Strah in groza jih obide. A Ines jc in pije, poje in pleše kakor nekdaj. Toda nakrat zažari njena roka in zadene v srce Ghismon-da, oskrbnika in paža. Tedaj pa jc prenehalo pretakati njih srce po žilah gorko kri, in sc iz-prcmenilo v pepel. Ko so dospeli ob treh zjutraj hlapci v dvorano, da bi odnesli svoje tri gospode v postelje, so dvignili troje trupel, ki sc niso več vzbudila.
Scrgv jc bil globoko gin cn od tc pripovedke, kajti ideje, ki mu jih jc vzbudila, so se nanašale na njegove navadne sanjarije. Bon-traix jc od časa do časa vzdihnil, kar pa ni izražalo drugega, nego ncpotrpcžljivost in dolgčas. Bascara pa jc mrmral med zobmi neke neumljive besede.
REVOLUCIJA V VENEZUELI.
Guverner v Caracasu, general Mata, je na čelu vojaškega oddelka zasledil revolucionarni shod v hiši venezuelskega podpredsednika Gomeza. Prišlo jc do boja, v katerem je bil Mato ustreljen.
Dnevne novice.
+ Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič se je danes zjutraj vrnil z Dunaja, kamor se je odpeljal v ponedeljek radi kongrue. Do-tične seje gosposke zbornice se je udeležil tudi knezoškof lavantinski.
+ Reforma pravnih študij. Ze pred davnim časom so začeli priobčevati v različnih listih več ali manj znani profesorji in državniki svoje misli o reformi pravnih študij. Tako so izšle v »Osterr. Rundschau«, v »Wagc«, »Neue Freie Presse« in drugih listih daljše razprave, ki so pokazale, kako je zastaral učni red za pravnike, in da ni kar nič pripraven za moderni čas. Kljub vsemu drezanju je ostalo pri starem in dijaštvo je sklenilo, da si samo pomaga in da pokaže vse hibe in napake tega učnega reda, ki je ostal malodane čisto neizpremenjen že izza vlade Schmerlin-gove. V dvorani dunajske univerze se je zbralo torej v torek, 29. januarja nad 300 dijakov, da izdajo resolucijo, kaj zahtevajo. Zborovanja se jc udeležilo nekaj profesorjev in dekan pravne fakultete dr. Bernatzik, ki je sam priznal, kako potrebna je reforma učnega reda in da sam želi, da bi se spremenile razmere, ki ne odgovarjajo času. Dekan je bil burno pozdravljen in njegova izvajanja je dijaštvo z navdušenim ploskanjem odobravalo. Resolucija ima namen razdeliti vso učno dobo v primerne oddelke, ki bolje vpoštevajo važnost judicijel ne iu politične skušnje, za vsako po tri semestre, in za pravnozgodovinsko dva semestra, nasproti sedanjemu učnemu redu, ki določa za pravnozgodovinsko skušnjo štiri in judicijelno in politično skup štiri semestre, Rigorozi, stroge skušnje, naj se združijo s skušnjami, ker so, kakor se dandanes izpra-šujc, brezpomembni in naravnost smešni. Lahko sc namreč pripeti, da pade kandidat pri skušnji, naslednji dan pa naredi rigoroz z odliko. To se je primerilo nekemu Slovencu, ki je padel pri tretjem izpitu, naredil jc rigoroz in tudi promoviral. Po tem lepem učnem načrtu torej človek lahko postane doktor, pa niti vseh skušenj nima. Končno zahteva resolucija, naj se kolegnina pavšalno plačuje, in se uvede popolna prostost v izberi predavanj. Resolucija ne stavi pretiranih zahtev in profesorski kolegij jo bo gotovo vpošteval, če mu je za vedo in če skrbi za pravni naraščaj, ki mora sicer degenerirati, če obvelja še stari učni načrt.
+ Kranjska odvetniška zbornica je imela včeraj svoj izredni občni zbor. Sklican jc bil, da sklepa o resignaciji predsednika disciplinarnega sveta dr. Suyerja. Po dr. Papeževem poročilu je sklenil zbor, da se dr. Suyerjeva odpoved ne odobri in da ima še naprej izvrševati funkcije predsednika disciplinarnega sveta. Kakor čujemo, se je dr. Suyer odpovedal, ker se ni strinjal v nekem slučaju s sklepom disciplinarnega sveta. Po zborničnih predpisih je pa veljavna odpoved le v slučaju, ako ji pritrdi občni zbor.
+ Izpremembe v justični službi. Deželni sodni svetnik gospod Adolf Elsner je postal svetnik pri višjem deželnem sodišču v Gradcu. Deželni sodni svetnik gospod Alojzij Gre-gorin v Celju je dobil naslov in značaj višjega deželnega sodnega svetnika. Prestavljeni so gg.: deželna sodna svetnika: Tomaž Cajnkar iz Sevnice v Maribor, Jožef Starič iz Mokronoga na Brdo, okrajni sodnik g. Jakob Jarc iz Črnomlja v Višnjo goro in sodnijski adjunkti gg.: dr. Franc Peitler iz Kozjega v Kamnik, dr. Pavel Clementschitsch iz Ljutomera v Gradec, dr. Ludovik Treo iz Črnomlja v Kranj. Imenovani so gg.: sodnijski tajnik Fr. Kobler v Ljubljani za dež. sod. svetnika v Ljubljani, okrajni sodnik Jožef Zmavc na
Jaz pa sem občudoval poetične krpe ustnega sporočila, katere je pripovedovanje preprostega človeka sešilo v preprogo tako krasnih barv, da se ji mora diviti vsak, ki ima količkaj domišljije in okusa.
— Nisem še končal, je nadaljeval Estevan, in prosim vas, da me še trenotek poslušate, predno sc podaste v ta nevarni grad. Po smrti Ghismondovi in njegovih tovarišev je zapalo to gnezdo vragu. Ljudem se je pristudilo in opustili so celo pot, ki vanj pelje, kakor vidite. A to jc gotovo, da sc vsako leto 24. decembra o polnoči — in to jc danes gospodje, razsvetle okna starega gradu. Oni, ki so poskušali razjasniti tc strašne skrivnosti, vedo povedati, da se vrnejo tedaj Ghismondo, oskrbnik in paž k svoji krvavi orgiji. To je kazen, katero morajo trpeti do sodnjega dne. Kmalu potem vstopi Ines, vrže raz sebe mrtvaško haljo, je in pije, poje in pleše. V njih največjem veselju pa jim pokaže svojo še odprto rano, sc dotakne njih src in se vrne v vicc, oni pa v pekel.
Zadnje besede so spravile nevernega Bon-traixa v tako gromovit smeh, da dolgo ni mogel k sapi.
—Naposled zakriči in udari arriera z roko tako prijateljsko po rami, da se ta skoro se-sede; ne man ka dosti in bil bi ginjcn od teh tvojih bedarij, ki jih sicer prav dobro pripo-
Brdu za sodnijskega tajnika v Ljubljani, za okrajne sodnike so imenovani sodnijski ad-junkti gg.: Alojzij Seliškar v Kranju za Sevnico, Anton Mejač v Ribnici za Mokronog, Jurij Fajfar v Trebnjem za Črnomelj, za sod-nijske adjunkte so imenovani avskultanti gg.: dr. Karol Weingerl za Ljutomer, dr. Franc Ziber za Kozje, dr. J. Vuk za Ribnico, dr. Arnold Mally za Slov. Bistrico. Za substituta državnega pravdmka sta imenovana sodnijska adjunkta gg. Fdvard Pajnič iz Kamnika za Novo mesto in dr. Anton Rojic v Celju za Celje.
+ Iz politične službe. Okrajni komisar gospod Ign. pl. Ruber v Kočevju jc prideljen notranjemu ministrstvu. Na njegovo mesto pride gospod Leo Cirasselli iz Postojne.
—	Poverjeniki deželnega muzeja v Ljubljani. Pri nabiranju starinskih predmetov domače zemlje sc je večkrat z obžalovanjem konstatiralo, da sc je marsikaka starožitnost po nevednosti prodala iz dežele ali se je uničila, ker dotičnik, ki je stvar dobil v roke ali izkopal, ni znal ceniti njene vrednosti.' Temu sc je skušalo priti večkrat v okom; obla-stva so od časa do časa razglašala razne naredbe, kako naj sc varujejo znamenitosti domovine. V novembru lanskega leta je zlasti c. kr. okrajno glavarstvo v Radoljici razglasilo po vseh občinah svojega okraja detajli-ran oklic vsem županstvom in občinam glede varstva zgodovinskih predmetov in narodnega blaga. Da se pa starine rešijo pogina in otmejo deželnemu muzeju, ki naj podaja domačinu in tujcu jasno sliko zgodovine in kulture davnih časov, je sklenil deželni odbor kranjski poveriti sledečim gospodom častni posel poverjenika deželnega muzeja za njihove okraje: Berlic Ivan, župnik v Srednji vasi v Bohinju; Humek Martin, nadučitelj v Boh. Bistrici; Jelovšek Gabrijel, župan in posestnik na Vrhniki; Lavtižar Josip, župnik v Ratečah pri Kranjski gori; Lokar Janko, nadučitelj v Dobličah; Lovšin Fran, nadučitelj na Vinici; Megušar Rihard, nadučitelj v Podzemlji; Re-nier Ivan, župnik na Krškem; Rupar Ivan, c. kr. poštar v Sv. Križu pri Kostanjevici; Ša-šelj Ivan, župnik v Adlešičih; Šetina Fran, nadučitelj v Črnomlju; vitez Strahl Karol, c, kr. višjega sodišča svetnik v pok. in graščak v Stari Loki; baron Zois Mihci Angelo, c. kr. okrajni komisar v Radoljici; Zurc Josip, župan in posestnik v Kandiji
—	Nemški kandidat v Trstu. Pri prihodnjih državnozborskih volitvah postavijo tudi Nemci svojega kandidata, da seštejejo svoje glasove. Pri ožji volitvi bodo Nemci glasovali za onega kandidata, ki je nasprotnik laški ire-denti.
—	Ogenj. Dne 30. januarja zjutraj jc pogorela Končkova hiša v Loki pri Megšu. — Ogenj je menda nastal po nesreči.
—	Umrl je v Gorici deželni asesor dr. Ab ram.
Ljubljanske nouice.
lj Kandidat najden. Po Ljubljani sc govori, da je župan Hribar srečno našel za ma-gistratno stranko državnozborskega kandidata - sebe. To je bilo tudi pričakovati. Prevzel bo kandidaturo pod idealnimi pogoji, da dobi od banke »Slavije« dosedanjo plačo in da ostane šc za naprej on župan z vsemi županskimi prejemki. Tako »podprt« je gospod Hribar pripravljen »se žrtvovati«. — Včeraj je imel v tej zadevi sejo ožji odbor, gospod Hribar se pa v zadevi g. Lauterja mudi na Dunaju.
lj Dr. Karol Triller postane, ako .bi bil izvoljen v Ljubljani I. Hribar, podžupan. Tako
veduješ. Predsodki, dragi moj Kataloncc, otročji predsodki, stare basni in vraže. Boš videl, če me bo strah oviral piti dobro kapljico, Pa sem res že strašno žejen. Udri torej svoje mule; in da nam bo večerja bolje dišala, bom napil samemu hudiču.
—	Besede mojega očeta, ko je popival nekoč z. vojaki v Mattaru, odvrne arriero. Ko je že popolnoma piian zahteval od gostilničarja še vina, mu je ta odgovoril:
V Ghismondovem gradu ga dobiš, če
hočeš.
—	Torej bom to pil, pravi moj oče, ki je bil tedaj brezbožen kot pogan. Pil ga bom! Grem! — Ne greš! Oh, ne pojdi! . . . Pojdem, zakriči, in še hujše zakolne; in res gre.
—	Kaj pa jc videl strašnega tvoj oče v Ghismondovem gradu? ga vpraša Sergy.
—	Kar sem Vam pripovedoval, visoki gospodje. Ko je prekoračil dolgo galerijo starih slik, se je ustavil pred obcdnico. Ker so bila vrata odprta, je vse prav natanko videl. Pogubljeni so sedeli okolu mize in Ines jim je kazala svojo krvavečo rano. Potem je plesala, in vsak njen korak jo jc bolj približeval pragu, kjer je stal moj oče. Tedaj pa mu je šinil strah v srce, ker je mislil, da gre nanj. Pal je po tleh kot mrtev, in drugi dan so ga našli na pragu župne ccrkvc.
—	Kier jc zaspal prejšnjo noč, sc vmeša Bontraix, ker je bil tako pijan, da ni mogel dalje. Sanje pijanca, ubogi moj Estevan! Bodi mu žemljica tako lahka, kot mu jc bila takrat, ko se mu jc pijanemu gibala pod nogami. A ta skrivnostni grad, kaj šc nc bodemo tam?
(Dalje prihodnjič.)
so včeraj sklenili v klubovi seji. Dr. Trillerju hočejo na vsak način preskrbeti »šaržo«.
lj Afera dr. Robida — dr. Divjak. O tej
zadevi sc bo nadaljevala razprava pred tukajšnjim deželnim sodiščem dne 15. februarja. Razprava se prične ob 8. uri zjutraj in bo trajala celi dan. Zaslišanih bo 47 prič, med njimi dr. Ivan Tavčar.
Ij Občni zbor »Ljubljanskega učiteljskega društva« se je vršil včeraj v hotelu »Južni kolodvor«. Predsednik, nadučitelj Dimnik jc otvoril zbor in dal besedo tajniku Widru, ki je poročal o delovanju društva v preteklem letu. Društvo je priredilo štiri učiteljske večere s predavanji. Tajnik povdarja, da je med ljubljanskim učiteljstvoin premalo zanimanja za društvo in za učiteljsko glasilo »Učiteljski Tovariš«, na katerega jc v Ljubljani naročenih 38 učiteljev. Blagajničarka Kobalj poroča, da jc bilo blagajniškega ostanka iz leta 1905 68 K 89 v., dohodkov, uduina od 41 udov v letu 1906 82 K, stroškov pa 64 K 24 v., torej prebitka 86 K 65 v. Prcdsedništvo in odbor ostaneta ista kot lani. Pri slučajnostih je učitelj Likar slikal neugodno stanje učiteljstva v Ljubljani; učitelj rabi — pravi — veselja in razvedrila; toda v prostem času, naj pridem v gostilno ali podobni prostor, ni najti kolegov, da bi se človek z njimi duševno zabaval. Kolegov bi rabil v prostem času. Novi odbor naj |xjleg predavanj in prirejevanja učiteljskih večerov skrbi za duševno zabavo. Nadučitelj Dimnik temu ugovarja, kajti učitelja najdeš v prostem času povsodi na pravem mestu, v tiskarni, hranilnici, pri delu, seveda v gostilni pa ne. Nato je sledilo predavanje tajnika Wid-ra o šolskem redu ljubljanskih ljudskih šol. Šolski red naj se setavi za otroke in stariše, za učitelje ga bodo sestavili inerodajni faktorji. Pri vmesni debati sc je izreklo mnenje, da naj sc odpravijo nekatere šablonske podrobnosti iz šolskega reda za otroke, kar je posebno povdarjal g. učitelj Škulj. Nato je g. Wider nadaljeval in izprožil vprašanje, ali naj se v šolski red vsprejmejo tudi odločbe glede na verske vaje otrok. Učitelj, da naj goji verski čut, šola nc sme biti brezverska, toda ne spada v delokrog učiteljev, poučevati otrok v podrobnostih, kedaj morajo poklekovati, kolikokrat sc prekrižati, kedaj poškropiti sc z blagoslovljeno vodo — sicer da v zdravstvenem oziru tudi ni dobro, ako ob deževnem vremenu otroci predolgo klečijo — vse to jc naloga veroučiteljeva. Nato se je sklenilo, da sc določil o verskih vajah ne sprejme v sestavo šolskega reda, ker jc to stvar katehe-tov, ki naj to izdelajo. Določb, kedaj se začenja šola, niso izpremenili. Sklenilo se je tudi, da naj bo pouk kolikor mogoče nerazdeljen, torej samo dopoldan, kar je v pedagoškem in higijenskem oziru najbolj primerno. Proti koncu se jc izrekla misel, da ne gre tako, kakor jc odredil zadnjič mestni fizikat, učiteljem nalagati podrobne skrbi za zdravstveno stanje otrok, ker je tu na mestu lc skrb strokovnjakov zdravnikov, nc pa laikov-učiteljev.
lj Občni zbor društva »Pravnik«. Včerajšnji občni zbor društva »Pravnik« je otvoril podpredsednik dr. Majaron. Naglašal jc, da obstoja društvo že 19. leto in ima danes svojo 22. glavno skupščino. Dolgoletni obstoj društva dokazuje, da so bili nameni ob ustanovitvi društva pravi. »Pravnik« ne daje nc slave, ne hvale, namen mu je, da organizira pravnike delavce. Tolikoletni obstoj društva nam pa tudi dokazuje, da je šc vedno dovolj idealizma med nami. Upa, da društvo ni nazadovalo, ampak napredovalo glede na izdajo svojega glasila in na pospeševanje izdaje zakonov v slovenščini. Naznanja, da jc odstopil med letom društveni predsednik dr. Ferjančič, ki je bil 14 let na čelu društvu in je s svojim vplivom dosegel pri ministrstvu več koncesij glede na izdajo slovenskih postav. Spominja se raznih članov: Šufleja in Gregorčiča. — lz poročila tajnika dr. Žirovnika posnamemo: V preteki em letu je bil sestavljen »Pravnikov« odbor sledeče: predsednik dr. Ferjančič; njegov namestnik dr. Majaron; tajnik dr. Zirovnik; blagajnik dr. Švigelj; knjižničar dr. Dennota; odborniki: notar Hu-dovernik, dr. Rogina, dr. Polec, dr. Babnik, dr. Hrašovcc, dr. Zucon. Članov šteje društvo 160 in enega častnega, pristopilo je na novo 13 članov, umrla sta pa dva. — »Slovenski Pravnik« ima 185 naročnikov. List urejuje izborno dr. Majaron, pri korekturah mu pa pomaga dr. Švigelj. »Slovenskega Pravnika« XXII. letnik obsega več zanimivih razprav. Intenzivneje sc je rabil letos hrvaški jezik. Za pospeševanje izdaj zakonov v slovenskem jeziku je dovolil društvu ljubljanski občinski svet 3.000 kron brezobrestnega posojila. Dr. Ed. Volčiča, c. kr. dež. sodnega svetnika civilno pravdni red je izšel v slovenski izdaji. Sodnik Regaly prevaja občni državljanski zakonik, tako da izide ta leta 1908 kot V. zvezek »Pravnikove« zbirke. Odbor je stopil v dogovor z dr. Širceljnom na Dunaju glede na prevod trgovskega zakona in meničnega reda. Dr. Volčič pripravlja tudi prevod zcmljeknjiž-nega zakona in notarskega reda. Odbor je vložil na ministrstvo vlogo glede na nakup slovenskih prevodov postav po sodiščih. Z ozirom na kazenski red, kazenski pravdni in zvršilni red jc ministrstvo že ustreglo prošnji, z ozirom na civilno pravdni red pa stori to v kratkem. Vsem sodnim dvorom na Slovenskem so se poslali brezplačno stari letniki »Slovenskega Pravnika« z vabilom na naro-čbo. Društvo je delovalo tiho in mirno v znamenju napredka. Sej jc imel odbor 6, redakcijski pa pet. Iz obširnega, natančno sestavljenega poročila blagajnika dr. Švigelja povzamemo, da ic imelo društvo dohodkov 7.675 K 89 v., stroškov pa 4.414 K 37 v., torej prebitka 3.261 K 52 v. Za prihodnje leto sc preračuna-
jo dohodki na 3.800 K, oziroma na 3.900 K, stroški pa na 3.600 K. Prebitek bo znašal 200 do 300 K. — Dr. Triller se čudi oznanilu v »Pravniku«, da se lahko naročajo »Pravnikove« publikacije pri Fischerju. Nekemu pravniku na Štajerskem je odgovorila tvrdka na slovenski dopis v nemščini. Notar Hudovernik pravi, da se zaostanki pri listu »Pravnik« množe in znašajo že 2.626 K- Neki gospod je' bil tako nobcl, da je celo reklamiral list, katerega ni plačal. Predlaga: Bodoči odbor naj iz-tirja zaostanke, oziroma odstopi odbor zaostanke odvetniku, da jih iztirja. Predlog je obveljal, glede na Fischerja pa izjavi dr. Majaron, da sc bo stvar uredila. Poročilo knjižničarja dr. Dermote prečita dr. Zirovnik. Poročilo navaja, da se bo knjižnica lepo izpopolnila, ko se izločijo stari folianti. V imenu pre-gledovalcev računov poroča deželno - sodni nadsvetnik Polec, da so računi v redu. Priporoča iztirjavanje zaostankov, da se ne pripeti in kdo reče, da je po treh letih zadeva zastarela. Soglasno se podeli odboru absolutorij. Na predlog nadsvetnika Polca se izvoli za predsednika društvu dr. Majaron, ki izjavi, da sprejme izvolitev in upa, da bo društvo lepo napredovalo, ker ima nekoliko prakse. Pri volitvi odbora se izvolijo: Hudovernik, Papež, dr. Polec, dr. Rogina, Škarja, dr. Stojan, dr. Švigelj; preglednika računov sta nadsvetnik Polec in dr. Munda. Dr. Kokalj pogreša poročila o dobro uspelem izletu društva »Pravnik«, po katerem sc člani medsebojno spoznajo. Dve leti nazaj so sc opustili izleti. Ožive naj se zopet. Po novi Bohinjski železnici odkriti svet je malo znan pravnikom. Vsaj enkrat na leto naj se priredi izlet. Dr. Majaron omenja, da so bile zapreke, a upa, da bo žc mogoče prirediti izlete. Dr. Kokalj predlaga zahvalo dr. Majaronu za urejevanje društvenega glasila. Dr. Kokalju se pridružita tudi notar Hudovernik in dr. Švigelj, ki slavita zasluge dr. Majaronove glede društvenega glasila. List urejuje sam že 10 let, 20 let pa žc sodeluje. Dr. Majaron: Ni mi všeč, da sc jc razlila name tako Ijubeznjiva ploha. A ker moram varovati, kot novi predsednik govorniško svobodo, sem jo pripustil. Faktično urejujem list žc 14 let. Končno se človek postara. List ima mnogo napak, to je istina. Bil bi lahko veliko boljši. Toliko pisarn imamo, a ravno poglavitne pisarne so jako indolentne glede na obdelavanje praktičnih vprašanj v stanovskem listu. Na dr. Švigeljev predlog sc sklene zahvala bivšemu sodnemu svetniku NVcnger-ju, sedanjemu odvetniku, za njegovo iskreno sodelovanje pri »Pravniku«. Svetnik Kavčič pogreša v »Pravniku« člankov v hrvaščini in želi izvirnih hrvaških člankov. Dr. Majaron pravi, da je to stara pesem. Uredniku se obetajo članki, razprave, ne dobi iih pa ne v roke. Obljubi, da se bo list izpopolnil tudi glede na izvirne hrvaške članke. Ker se nihče več ne oglasi, zaključi predsednik občni zbor s klicem : Cc prej ne, na svidenje pri izletu društva »Pravnik«!
Ij Našel je danes zjutraj v poštnem vlaku odgonski sprevodnik g. Karol Kupfer, ko se je peljal iz Gradca v Ljubljano, veliko svoto denarja in jo oddal pri ljubljanskem magistratu.
lj Roditeljski večer. Stariše, vzgojevalce in prijatelje šolske mladine opozarjamo na roditeljski večer, ki bo jutri (petek) ob šestih zvečer v telovadnici I. mestne šole v Ko-menskega ulicah. Vstop prost.
Ij Slovensko lovsko društvo so včeraj snovali nekateri slovenski lovci.
Ij Pokojninski zaklad »Društva zdravnikov na Kranjskem« ima danes zvečer svoj redni občni zbor v posvetovalnici hotela »Union« v prvem nadstropju in ne v mali dvorani restavracijski.
lj Cerkvena vest. Jutri, dne 1. februarja, je v cerkvi Marijinega Oznanjenja slovesno češčenje sv. Rešnjega Telesa ob 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer.
lj Zaradi obrekovanja ljubljanske policije je bil včeraj obsojen pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču 521etni brivec Josip Jerič iz Ljubljane na 14mesečno ječo. Zaradi enakega delikta je obsedel pred nekaj leti v Gradiški 13 mesecev. Takrat ga je tožil gospod Podgoršek. Jerič je baje vložil ničnostno pritožbo.
lj Policaja sta klicala. Danes ponoči sta dva ponočnjaka po Frančiškanskih ulicah tako razgrajala, da se je vpitje razlegalo daleč na okrog. Ko sta pa še začela kričati »Policaj! policaj!«, se jima je ta približal in oba odve-del na stražnico.
lj Začarani cekini. Kakor imajo že na kmetih navado, da devajo neveste v denarnice in žepe živo srebro, kar jim prinese srečo in bogastvo, tako je storila hčerka nekega bogatega kmeta v Vnanjih goricah. Ko je oče odštel doto, ji je podaril povrh še dva zlata po 20 K. katera je spravila v denarnico, v kateri jc bilo živo srebro. Ko je pa tc dni pogledala v denarnico, ie prestrašena opazila, da sta zlata siva. Žalostna ju je nesla očetu, kateri je zlata smatral za ponarejena. Prinesel jih jc v Ljubljano in se oglasil na policiji, katera jc zlata spoznala za prava, toda držalo sc jih jc živo srebro. Ko so zlata s pomočjo ognja očistili živega srebra, tako da sta se svetila kakor nova, in jih hoteli dati kmetu nazaj, ta ni hotel sprejeta »začaranih« zlatov, ampak so ju morali zamenjati z bankovci.
I j Ljubljanska društvena godba priredi jutri koncert v hotelu »Južni kolodvor« (Seidl) v Kolodvorskih ulicah. Začetek ob pol osmih zvečer. Vstop prost.
Koroške novice.
k Kandidature na Koroškem. V trbiški okolici bodo Netnci kandidirali profesorja NValdnerja. V okraju Pliberk - Železna kapla
Borovlje bodo socialni demokratje skoro gotovo kandidirali socialnodemokraškega vodjo Rieseja, v okraju Rožek kandidirajo Nemci Hans Hoferja.
V okraju Borovlje bodo Nemci kandidirali Seifrica.
TelefonsKa m brzojavna poročila.
NAGLI SMRTI.
Dunaj, 31. januarja. Sekcijski šef VVurmb je tu naglonta umrl.
Št. Jernej, 31. januarja. Gospa Lina Trost je nagioiua umrla. Pogreb bo v petek popoldne.
ZDRAVJE DR. LUEGERJA.
Dunaj, 31. januarja. Dr. Luegerju je relativno boljše.
POLONYIJEVO SLOVO.
Budimpešt a, 31. januarja. V današnji seji ogrskega državnega zbora je Polonyi imel govor, v katerem je naznanil svojo demisijo.
OBSTRUKCIJA V HRVAŠKEM SABORU.
Zagreb, 31. januarja. Danes je trajala obstrukcija v hrvaškem saboru zopet do 3 ure zjutraj. Po polnoči je bil sabor priča silnega razgrajanja. Starčevičanci so hoteli pogasiti celo luči. En Starčevičanec se je vsedel na mizo referenta in klical: »To ni nikak sabor, to je shod!« Predsednik je končno moral zaključiti sejo ob tretji uri zjutraj in določil nadaljno sejo za danes ob 11. uri dopoldne.
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK POZVAN
NA DVOBOJ?
Belgrad, 31. januarja. Baje je prestolonaslednikov pobočuik pozval prestolonaslednika na dvoboj, ker ga je ta užalil. Stvar spravljajo v zvezo z »bombno šalo« prestol« naslednikovo. Seveda prestolonaslednik ne more dvoboja sprejeti, ker mu to brani ustava. Vlada odločno dementira vest o bombnem atentatu.
PROFESOR BEHRING V SANATORIJU.
Pari z, 31. januarja. Slavnega profesorja Behringa so morali oddat; v sanatorij.
POTOVANJE ANGLEŠKE KRALJEVE DVOJICE.
London, 31. januarja. Angleška kraljeva dvojica se v kratkem poda v Južno Francijo.
REVOLUCIJA V SAN SALVADORJU.
Pariz, 31. januarja. V San Salvadorju se je zopet bati revolucije.
PROTI ŽIDOM.
Odesa, 31. januarja. Tu je izbruhnilo preganjanje židov. Divjanju je policija napravila v četrt uri konec, vendar je ranjenih 50 židov.
NAPAD NA RUSKE POLICISTE.
Varšava, 31. januarja. V neki živahni ulici so včeraj pri belem dnevu ljudje streljali na policiste. Policisti so odgovarjali s streli. En policist je mrtev, en ranjen. Vojaki so aretirali napadalce.
SVOBODA NA RUSKEM.
Peterburg, 31. januarja. Od tu izvoljenih delavskih volilnih mož za dumo je eden aretiran, šest izgnanih.
KAPITAN USTRELJEN.
Odesa, 31. januarja. Tu so revolucionarji ustrelili kapitana Sienkiewicza, ker je lani naznanil guvernerju, da moštvo ladje »Prestolonaslednik Jurij« simpatizira z revolucionarji.
METEREOLOGICNO POROČILO.
Dunaj, 31. januarja. Oblačno, precej solnca, zmerni vetrovi, mrzlo.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da ie naša preljubi mati, oziroma stara mati, sestra in teta, gospa
Marija Hočevar
roj. Lomoič
zasebnica
danes, dne 31. t. m. ob 2. uri ponoči, po dolgi in mučni bolezni, previdera s sv. zakramenti za umirajoče, v 83 letu svoje starosti, mroo v Gospodu zaspala.
Truplo predrage rajnice se bode preneslo v petek. 1. svečana ob polu 4 uri popoldne iz liublj. predmestja, Hradeckega vas 30, k večnemu počitku na pokopal šče k U ižjemu grobu
Sv. ma^e zadušn ce se bodo brale v žu mi ctrkvi sv. Petra in pri Bož|ein grobu.
Nepozabno pokojnico priporočamo v p ibožno molitev in blag spomin.
LJUBLJANA, 31. jan. 19 7.
Martin Hočevar, sin. Neža Bez-l"j roj. Lampič, sestra Terezija Hočt-var, Marija vdova Novak roj. Hočevar, Ivana Anžič roj. Hočevar, hčer . Ivan Aniič, et — Marija Hočevar roj. Pogačnr, sneha. Vnuki in vnukinje.
„. jj
Prva domača slovenska pivovarna G. i&uerjevitl dedičev
Ustanovljena leta 1854.
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Stev. telefona 210.
2469 150-21
nt» wm €• ii pivo i noiI rih I n m t e k I e nira
i ®\h b šE* m n rid10"70a združenih pivovareeh zaleg in LAftKI
LNI&KJl OimtJA.IJM TRG w Ljubljani, telef. št 163. =====
.............. izborno pivo v sodcih in steklenicah.	—
_—_«—— Zaloga v S p o d a j i Šiški, telefona štev. 187. ————	m m-m
Cenjenim gospodom vinskim trgovcem in gostilničarjem si usojarn vljudno naznaniti, da imam v zalogi pristna,
prav izborna
istrska vina
bela in črna, prav po zmernih cenah. Pridite gospodje in zadovoljni bodete z vinom, ki ga pridelamo v Šmarjah in okolici. — Franc Ulčnik, posestnik Šmarje, pošta Pomjan pri Kopru, Istra.	'93 t—t
Proda se
pesesiMO
v bližini Planine pri Sevnici na Štajerskem. — Več pove upravništvo tega lista,	190 i—i
sredi trga na Jesenicah na Gorenjskem št. 21. Zraven saden vrt, pripraven tudi za stavbe, ker ie ob cesti. Več pove posestnik Janez Pšenica star., kateri proda iz proste roke.	192 i—1
Vabilo
plesnemu uenčKu
kateri bo
v petek, 1. febr. t. i v prostorih pivovarniške restavracije „perles" v Prešernovih ulicah.
Vstop prost. Začetek ob 8. uri zvečer.
K obilni udeležbi najvljudneje vabita
J in M. Košak.
18* 1 — 1
im
.%jmm »šillii
Olto Fettich=Frankheim
Gospodski in damski frizer
: : : Kongresni trg 19 : : i
Damski salon za pranje las; z najnovejšim „zrakosušilnim" aparatom
v 8. minutah osušeni lasje.
Priporoča se nadalje v friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za plese, gledališča, koncerte in svatbe.	29<9 6—6
== Hi«topi©no frizure. ===== Postrežba tudi V hišo.
Veliki izbor damskih kakor tudi gospodarski toaletnih potrebščin.
Parfumerija in mila iz prvih tovarn.
Izdelovanje vseh kakoršnihkoli lasnih del
Največji vspeh nove dobe L
je sloviti
•ov
Osebni kredit za uradnike, častnik«, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva z<i hranilne vlogfc in pred ,jme dovolju e o posojila na o ebni kredit pod najzmernejšiini pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. l'i>Nr«-d»Vttlel «» i/.kljii-enl. Naslove kon-sorejev naznani brezplačno osrednj« v„<ist»ii UnirtniSkeir* dniSnit n»
Dum ju \V ![>pliniter-striisse 25. 720 :j.9-39
!!!! Kašelj
111 i
Stanovanje
v hiši Komenskega ulice št. 26,
obstoječe iz 3 sob s pripadki se odda za termin februar ali pa termin maj. 125 3-a
Lepo stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kuhinie, kopalne sobe, pralnice in drugih pritiklin se odda takoj po ugodni ceni. — Natančneje pri A. Sušnik-u, Zaioška cesta št. 21.
■S©®© ©@"
Prva ljubljanska velika žgslntca Kave
Karel Plaiimšek, Ljubljana, Dunajski, cesta,
Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa.
Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-znanejše zmesi.	2574 62 11
Prodaja iz higijeniških posod za kavo.
Kdor nanj ne pazi, se 'agreši na lastnem!	|
a
Kaiser-jeve
karamele za prša	I
s 3 jelkami.	S
ZJra niško preizkušene in priporočene proti	=
kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru grlu.	=
M ift n'-t. poir. izpričeval dokazu e, da je	=
Ji/.U res. kar se obljubu'e. 2483 24 13	=
Zavoj 20 in 40 vin. pri:	2
lekarna p> i orlu pri železnem mostu, deželna	=
lekar a p. M, rji Pomagaj, li Leustek, Ubald	=
pl. Trnkoc/y Jos. \layr in Piccoli v Ljubljani.	g
po stanovanje
s 3 ah 4 sobami ter pritiklinami v 1. nadstropju se odda za majski termin.
Več se poizve pri O. Rovšek-u, fotografu v Kolodvorskih ulicah štev. 35.	1>1 3 3 !
^♦»segM**
Vpisana varstvena znamka.
Da snežno belo in popolno brez duha
perilo in izndno varuje platenino. 15 r e z mila, sode ali drug h pridutk.iv sp rabi prav po navod<lu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko	'218 10 — 15. 2S0 gramov-zavoj po IG vin. 500 „ „ „ 30 „ « kg ii ii 5G ii Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se po-k a i perilo.
Dobi a se v vseh drngerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri l. Hinlosu na Dunaju, 1. Mdkerbostei 3.
Najvišje
2745 II a
na mednar. razstavi v Milanu 1906
(avstr. razsodišče).
.PRIHRANITE 51 MNOGO
pridobile prejšnje moči. ako vživate namesto drugih izdelkov
LEKARNARJA
PICCOLI -JA v LJUBLJANI,
katero ima v 100 gramih
l13miligramov železa
t polliter. steklenica K 2'—, 4 polliter. steklenice za Ljubljano K 7'20, po pošti z zavojnino vred K 7-80. Zunanja naročila izvršuje najtočneje lekar Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta.
C. kr. oblastveno potrjeno
ucilišče za krojno risanje
Franja Jesih
Ljubljana, Stari trg štey. 28.
Dobi se tudi kroj
20 104-4	po životni meri.
Podružnica s v Spljetu. a
Delniška glavnica: t : K 2.000.000. : :
Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani. mM
priporoča k žrebanju dne I. februarja 1907:
Turške srečke: kurz K 169.	Glavni dobitek Frs. 300.000.
Srečke laškega rud. križa s kurz K 49. „	,, Lir 15.000.
Promese na drž. srečke iz I. 1860 { ^JfBke J ft } 91- dobitek K 600.000.
Sprej*ma vloge na knjižice in tekoči račun po 4 %,
fS3 15
Podružnica : v Celovcu, s
: Rezervni fond: : : : K 200.000. : : t
Podružnice:
P,.*» . menl.lnlc.nil: Or.b.n 25, M.l. str.n, Mo.r allc. n Žlikow. Brno, Bftdei, UMk» lilp.. Celki K.miilc., Honf.kl Zomber*, »3(111 NotI Jlrln, Piten, NtIUt. In I.lberce.
Menjalnice na Dun»|u:
I. W.IUtllc 10, II. Tiborjtr.Me 4, III Ung.rg.m 69 (voe«l Renn««*.), III. LS-vene.sse 27, IV WI.Jner H.npl.lr...« IJ, V SchBnbrnnner.tram 88 ., VII M.rl.hlier«lr.»ie 76, VIII Lerchenleldentr.ste 132. IX M»»r«tr.«.e 12, X rS!"iiii 59, XVIII. Wlhrlnferilr.it« 82, XIX. DBbllnger H.uptstr. 33, XXI. H.nptitr.n« 12.
«eii]alni6na daimska družba
45 16<>- li
„M E RC U R"
OuriaJ, L. Wollzei«e 10
ftko »»pital K 8 000 ono B«.««T	« 7 ooo.ooo
N aj» uiaatnejsi
mf nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
** /janirnjaia >«» rskoiiiptiranje
■rerehanih eastavnic m obligacij irečk it) kuponov