Dragi starši
Na vas se obračamo zato, ker je znano, da se otroci za svoj bodoči poklic odločajo še vedno v največji meri pod vašim vplivom.
Toda, ali res lahko vedno najbolje vplivate, ko vam verjetno niso znane vse šolske spre-membe, ki so se zvrstile od časa vašega šolanja dalje, ko na primer ne veste, za koliko novih poklicev se bodo lahko vaši otroci pripravljali v srednjem usmerjenem izobraževanju in vam najbrž ni znano, koliko se je spremenilo v voja-škem šolstvu in pri opravljanju vojaških pokli-cev!
UPRAVUANJE MODERNE VOJAŠKE TEHNIKE ZAHTEVA VEDNO VEČ ZNA-NJA. TEHNIČNA DELA V ARMADI SO VEDNO BOLJ PODOBNA NAŠIM VSAK-DANJIM OPRAVILOM.
Kratko in jedrnato vas bomo poskusili sezna-niti z novostmi na področju vojaškega poklicne-ga dela, do katerega imamo včasih predsodke.
Kar lotimo se ugovorov — predsodkov.
»Vojaških šol ni v Sloveniji!« Ni res! V LJUBLJANI IMAMO SPLOŠNO SREDNJO VOJAŠKO ŠOLO FRANC ROZMAN-STA-NE (PREJ GIMNAZIJA). NAJMODERNEJ-ŠO PO OBLIKI IN ENO NAJBOLJE OPREMLJENIH SREDNJIH ŠOL V SLOVE-NIJI.
«... Samo ena ni dovolj...« Povsem dovolj za Slovenijo, saj je za mnogo drugih področij tudi dovolj ena šola v Sloveniji.
» ... No ja, so pa druge zelo daleč...« Do Tehniške šole kopenske vojske v Zagrebu ni iz Maribora nič dlje kot do Ljubljane, in iz Ljub-ljane v Zagreb nič dlje kot iz Ljubljane v Mari-bor. UUBUANSKA IN ZAGREBŠKA ŠO-LA PA STA ŠOLl, KI STA ZARADI BLIŽI-NE NAJBOLJ ZANIMIVI ZA SLOVENSKE FANTE. Ostale. ki so dlje, so mnogo bolj spe-cializirane (letalskotehniška, pomorska, itd.).
» ... Pa bi vseeno bili v skrbeh, in nobenega nadzora nimamo ...« Gojenci vojaških šol so z vsem preskrbljeni. Nobenih skrbi za hrano v dobri ali slabi menzi, nobenih skrbi, če bo opran, nobenih skrbi za žepnino in šolske po-
trebščine ir. kar je najbolj pomembno, kljub temu, da je daleč od doma, nobenih skrbi, da bi zašel v slabo družbo. O vsem, kar se dogaja s fantom, vas šola stalno obvešča in seveda se Iahko obiskujete.
» ... Sploh je pa še premlad, kaj če mu ne bo všeč...?« V VOJAŠKO ŠOLANJE SE LAH-KO VKUUČI TUDI PO KONČANI SRED-NJI ŠOLI. Lahko pa obiskuje srednjo šolo z vojaško štipendijo ali brez nje in se PO VSA-KEM LETNIKU VKUUČI V SREDNJO VO-JAŠKO ŠOLO. V OBEH PRIMERIH BO STAREJŠI IN ZRELEJŠI ZA TAKO ODLO-ČITEV. ČE GA LE NE BOSTE ODVRAČA-LI ZARADI PREDSODKOV.
¦» ... Po končani šoli pa službe po vsej Jugo-slaviji...« Ni čisto tako. ODLIČNJAKI SI LAHKO IZBIRAJO KRAJ PRVE SLUŽBE. Pa roko na srce. Ali ne zahtevajo tudi naši »civilni« poklici, da delamo tatn, kjer delo je (npr. geologi, monterji, gozdarji in drugi)? Mlajši oficir je pač tam, kjer ima enoto. Lahko pa izbira najbližjo domu.
» ... Disciplina je pri vojakih trda stvar, doma je niso vajeni v taki meri...« Seveda ne. DE-LOVNA DISCIPLINA IN TOVARIŠTVO STA OSNOVNO ZA MLADEGA OFICIRJA.
» ... Vojaški poklici so tako nekam enaki, ozki...« Prav to ni res. DESETINE »CIVIL-NIH« POKLICEV JE, KI JIH JE TREBA OPRAVUATI V VOJSKI, DESETINE VO-JAŠKIH POKLICEV JE, KI SO NA LAS PO-DOBNI CIVILNIM.
Največjo sorodnost in podobnost ima poklic oficirja s poklicem učitelja in profesorja.
Poklic oficirja združuje v sebi nekaj posebne- • ga. Zunanja podoba kaže, da v tem poklicu človek predvsem usposablja generacije mladih vojakov v ravnanju s sodobnimi orožji ter v vojaških veščinah. To je častno in odgovorno delo, šola bratstva in enotnosti, šola čuvanja najsvetlejših pridobitev, ki so si jih naši narodi in narodnosti priborili v revoluciji. Varovanje teh pa je glavna naloga naše armade.
Najbolj so civilnim poklicem podobni vojaški poklici, za kater$,se šolajo mladinci v Tehni-škem šolskem centru v Zagrebu, v Letalsko-tehniškem šolskem centru v Rajlovcu, Inten-dantski srednji vojaški šoli v Sarajevu ter Sani-tetni srednji vojaški šoli v Novem Sadu.
VEČINA MLADINCEV IZBERE VOJA-SKI POKLIC RAVNO ZARADI NJEGOVIH POSEBNOSTI. MARSIKATERI MLADI-NEC ŽELI DELATI V SVOJEM ŽIVUENJU
NEKAJ POSEBNEGA, DRUGAČNEGA KOT NJEGOVI KOLEGI. IN RAVNO ZA TO OBSTOJI CELA VRSTA MOŽNOSTI NA VOJAŠKIH ŠOLAH, KJER LAHKO PRIDOBIJO ZNANJE IN VEŠČINE ZA:
-  vodenje dela v raketni bazi,
-  upravljanje tankov in drugih oklepnih vo-zil,
-  delo na raketni ladji, torpednem čolnuin v podmornicah.
-  opravljanje kontrole lelenja vojaških Ietal,
-  vzdrževanje vojaških letal in helekopter-jev,
-  naloge vojaških padalcev,
-  naloge vojaških pomorskih diverzantov,
-  delo vojaških  meteorclogov  ter še cela vrsta drugih zanimivih opravil in nalog, ki jih opravljajo oficirji v Jugoslovanski Ijudski ar-madi.
TUDI POKLICNI RAZVOJ IN NAPRE-DOVANJE STA REDNO ZAGOTOVUENA VSAKOMUR. POKLICNI RAZVOJ VODI CELO DO DOKTORJA ZNANOSTIIN NA-PREDOVANJE OD NAJNIŽJIH DO NAJ-VIŠJIH ČINOV IN POLOŽAJeEV.
»...In ta večna uniforma...« UNIFORMA JE DELOVNA OBLEKA. TAKO KOT ZDRAVNIK NOSI MED DELOM BELO HAUO, AVTOMEHANIK PA MODER KOMBINEZON.
Naj navržemo še nekaj ugodnosti, ki so pove-zane s poklicem oficirjfc, ki jih prej sploh nismo omenili:
SE VAM ZDI NEPOMEMBNO, DA JE VOJAŠKO ŠOLANJE EDINO. KI TAKOJ PO KONČANEM IZOBRAŽEVANJU ZA-GOTAVUA ZAPOSLITEV?
SE VAM ZDI NEPOMEMBNO. DA S PRVIM DELOVNIM MESTOM ŽE PRIDO-BIŠ PRAVICO DO STANOVANJA?
IN ALI VESTE, DA IMAJO TUDI OFl-CIRJI LAHKO CELO VRSTO DOPUSTOV OD REDNEGA, PREK IZREDNEGA. NE-PLAČANEGA, NAGRADNEGA, DO DO-PUSTA ZA SPORTNO UDEJSTVOVANJE IN ŠE KAJ BI SE NAŠLO?
Naj zaključimo z mislijo ene od mamic, ki so dale sina v Splošno srednjo vojaško šolo v Ljub-ljani: »Dobra šola, ki skrbi tudi za vzgojo, ne samo za učenje, pa red, nobenih pobalinstev in nasilja. ki se je razpaslo drugje!«
OPOZORILO! RAZPIS ZA VPIS V SRED-NJE VOJAŠKE ŠOLE JE PODALJŠAN DO 30. APRILA 1982