Šlev. 228. V LjoDlianl, v sredo, dnet. oktobra 1925. numm iwm 5ta»r30roi LelO Lfll. Naročnina sa državo SHS: M mesec...... Din 30 ia pol leta . . . . . „120 sa celo leto .... .340 za inozemstvo: mesečno...... . Din 30 Sobotna izdaja: celoletno t Jugoslaviji . V inozemstvu. Din 60 „ 80 prilogro „ Ilustrirani Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi ■e ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Cene inseratom? Enostolpna petitna vrsta malt oglasi po Din 1*S0 ln Din 2v> večji oglasi na4 45 mm vlitne po Din 2*50, veliki po Din 3 — in oglasi v uredniSkem delu. vrstica po Din ?rl večjem naročilu popust Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina Mm v oolovinl Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. ZaRaj jih preganjajo. Ob priliki neke intervencije za samo-etenske šole in stvari, ki so v nujni zvezi z rednim poslovanjem teh šol, je rabil šef prosvetnega oddelka v Ljubljani, če že ne dobesedno, pa v bistvu sledeče besede: »Ali ne veste, da hočem ta gnezda razgnati?« Tudi če ee ta zelosamozavedni gospod ne bi bil v tem pogledu tako odkrito in jasno deklariral, ml-elim, da za nobenega pametnega in politično mislečega človeka ne more bdti več dvomno, kateri so politični cilji prosvetne politke slovenskega liberalizma organiziranega v tako-zvani samostalni demokratski stranki. Načelno se proglaša ta stranka za svobodomiselno in se s tem tudi identificira glede svojega prosvetnega programa z načelnim stališčem vseh svobodomiselnih strank glede prosvetne politike. Tn to stališče je vendar jasno in znano. Svobodomiselstvo hoče popolno laišk šolo. Kjer ne more tega cilja hipoma doseči, se mu skuša stopnjema približati. Verouk tolerira dokler ga mora iz taktičnih razlogov tolerirati. Uporablja seveda vsa sredstva, da tem bolj in čim hitrejše zabriše »konfesionalno« šolo in izrine versko vzgojo iz šol. To so splošne tendence svobodomiselstva v vseh državah in le čudno je, da naš slovenski liberalizem ne čuti toliko možatosti v sebi, da bi to tudi odkrito priznal in javno izpovedal. Še vedno skuša varati lahkoverno javnost z raznimi izjavami o svobodi veroizpovedanja in svobodi pouka. Tako skuša vzbuditi videz, kakor da njegovi končni cijji niso popolna laizacija šole in javnega življenja sploh. To je seveda vsa taktika in va-r.'pije javnosti. Svobodomiselstvo se ne čuti , dovolj močno, da bi odkrilo vse svoje karte in prišlo s pravimi nameni na dan. Dr. Pestotnik je prišel kot eksponent samostalne demokratske stranke in njene prosvetne politike na mesto načelnika prosvetnega oddelka v Ljubljani. Tukaj je hotel pokazati, da dobro razume tako taktiko kakor tudi prosvetne cilje svobodomiselstva. Prvi njegovi ukrepi so bili obrnjeni proti krščansko mislečemu učiteljstvu. Iz takozvane službene potrebe jih je premeščal in preganjal na vse Btrani. To je bil en odlomek v splošni prosvetni politiki liberalizma. Vse krščansko misleče učiteljstvo hočejo s tem steroriziraii in oplašiti. Če jih že ne morejo spraviti vobče s Sol, jih vsaj odstranijo z važnejših šol in važnejših mest. Krščansko misleči učitelj naj ne bo enakopraven z drugim učiteljstvom, ampak uboga para druge vrste, ki mu je zaprta pot do važnejših šolskih postojank. Ali je bilo že kdaj v Sloveniji toliko premeščenj iz službene potrebe kakor v eri tega gospoda dr. Pestotnika? Če jih je bilo, potem navedite vse poedine slučaje in ne slepomišite s splošnimi frazami. Druga etapa sega mnogo dalje. Z novimi odredbami in novimi zakoni hočejo okrniti dosedanje pozicije verstva v šoli in s tem spraviti svobodomiselno šolstvo korak bliže svojemu končnemu cilju. Tu je treba opozoriti na znižanje ur verouka v poedinih razredih meščanskih šol in učiteljiščih. Z znanim Pribi-čevičevim zakonskim predlogom o osnovnih Šolah naj bi se šola popolnoma emancipirala od Cerkve. Milostno se je še dovolil pouk verouka, ki ga pa lahko uči — zato so vrata odprta — tudi učitelj in ne veroučitelj. Dalje: ili ni značilno, kako vedno bolj povdarja ta prosvetna uprava, da verske vaje niso obvezne tn da je vsakemu učencu popolnoma prosto, ali se jih udeležuje ali ne? Ali ne izvajajo to načelo celo za ceno reda in disciplne celo teto? Ali je res najnujnejše v sedanjih razmerah pridigovati učencem, da so v tem oziru tar najsvobodnejši? AU nimajo tudi pri tem ilsto jasne namene, da bi čim več učencev odtrgali od svojih verskih dolžnosti? Tudi tukaj sta jasna cilj in tendenca svobodomiselna. Če so to prosvetni cilji slovenskega svobodomiselstva, ali je potem čudno, da so jim lamostanske šole najbolj zoprne in je ves srd »brnjen najbolj proti njim? Zakaj jih prega-ajajo? Ali mar zato, ker ne odgovarjajo vsem lolskim predpisom? Ali zato, ker dosegajo t šoli neuspehe? Ravno glede uspehov morajo šolske oblasti te vrste šol vedno pohvalno omenjati. Ali mar te šole med stariši niso priljubljene? Zakaj se potem te šole polnijo leto za letom, tako da so vsako leto do zadnjega kotička napolnjene in morajo sprejem še novih učencev odklanjati? Mar so stariši tako slepi, \ w aje otroke pošiljali v slabe šole, kjer di dosegali slabe učne uspehe? Ali niso te šole tudi glede državljanske vzgoje v vsakem oziru neoporečne in store več kakor drugod? Zakaj potem te šole tako preganjajo? Zakaj so ukinili učiteljicam-redovnicam in drugim učiteljicam na teh šolah honorarje? Zakaj so ukinili pravico javnosti na učiteljiščih? Zakaj ukinjajo paralelke na osnovnih samostanskih šolah, ko so vendar starši hoteli in hočejo, da njihovi otroci biskujejo ravno te šole? Zakaj so razgnali posvetne učiteljice na teh šolah na vse strani sveta? Zakaj groze, da mora biti konec teh šol? Odgovor na ta vprašanja je kaj enostaven. Te šole so svobodomiselstvu radi njegovega svobodomiselnega prosvetnega programa na potu. Svobodomiselstvo noče niti verske šole niti verske vzgoje. In ker ve, da so zasebne šole še zadnje zatočišče verske vzgoje, zato so sedaj vsi napadi naperjeni ravno proti tem šolam. Niti enega drugega razloga ne mo- rejo ti gospodje navesti za svoja dela, naperjena proti tem šolam. Privatne šole imajo po zakonu pravico do obstoja. Ker jih zaenkrat še ne morejo popolnoma spraviti s sveta, jim skušaj z drugimi represalijami zagreniti življenje in okrniti njihovo redno poslovanje. Vse to pa samo radi tega, to ponavljamo še enkrat, ker je načelna osnova teh šol v načelnem nasprotju s tendencami te gospode na prosvetnem polju. To je odkrit in zakrknjen kulturni boj svobodomiselstva proti privatnim šolam. Zakaj pa tega ne povedo tudi odkrito, da hočejo popolno laično šolo? Razmere se jim ne zde pri nas še zrele za to. Ali bo pa tudi naše ljudstvo to tiho in s pomočjo državne oblasti vodeno podminiranje krščanske šole mirno gledalo? Ali bo ljudstvo ta kulturni boj proti svoji kršč. kulturi mirno trpelo? Mi o tem zelo zelo dvomimo. Na ta kulturni boj bo ljudstvo odgovorilo s svojim kulturnim bojem. In čim prej, tem boljše. Dr. Kulovec. lnistri pri kralju. Belgrad, 6. okt. .Predpoldne je bil zunanji minister dr. Ninčič pri kralju v avdijenci. Za njim je kralj sprejel vojnega ministra Dušana Trifunoviča. Zunanji minister je po avdijenci dal novinarjem kratko izjavo glede na vesti o tem, da je Radič v svojem govoru, ki ga je imel v Ženevi o razmerah v Macedoniji govoril neresnične vesti. Med drugim, da je rekel, da gre za običajen nesporazum, ki se lahko pripeti, ker je Radič zelo zgovoren in ker ima slab organ, tako da je nemogoče iz daljave slediti vsem njegovim besedam. — Dopisnik »Politike«, ki je bil v Ženevi, v »Politiki« najkategoričnejše trdi, da je Radič resnično rekel, kar sta zunanje ministrstvo in Vasa Jovanovič dementirala. Dopisnik »Politike« izjavlja, da on kljub demantijem vztraja pri svojem poročilu. On celo trdi, da je Radič v svojem govoru v »Ateneju« žalil Francoze, Angleže in Italijane ter da so z njegove strani padale žalitve na naslov vseh mogočih narodnih poslancev, vseh vlad in intelektualcev. Zamotan položaj v Belgradu. KDAJ SE VRNE PAŠIČ? RADIČ NA NOVI GOVORNIŠKI TURNEJI. POTA. - SDS V ZATONU. ŽERJAVOVA Belejrad, 6. oktobra. (Izv.) V političnih krogih sta glede negotovega prihoda Pašiča nasiali dve verziji. Na eni strani so si uradni krogi na nejasnem glede Pašičeve vrnitve v Belgrad, na drugi strani se pa trudijo dokazovati, da so natan.čno obveščeni, da se bo ministrski predsednik vrnil v Belgrad. Tako se postopa zato, da bi javnost ne sumila, da obstojajo v vladi nesoglasja. Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da Pašič ni še bil pri volji priti v Belgrad že v tem času, niti ne še v času konstituiranja narodne skupščine. Iskal je vzrokov, da bi še toliko časa mogel. ostati proč iz Belgrada, dokler bi položaj ne krenil v smer, v katero ga hoče on potisniti. Ta namera pa se mu ni posrečila in on mora nazaj v Belgrad. To pa še ni sigurno, ker Pašič še vedno išče izhoda, kako bi se odzval povabilu, a obenem ugodil svojim željam. Tako jo potovanje in vrnitev Nikola Pašiča velika tajnost, ki se bo odkrila šele potem, ko se vrne v Belgrad. Vsi ljudje, ki ga poznajo, in ki poznajo njegovo mišljenje, mislijo, da on ne želi priti v tak političen Belgrad, kakršen je danes. Tako stoji stvar s Pašičem glede njegove vrnitve. Stjepan Radič je v veliki negotovosti, ali se bo Pašič pojutrišnjem vrnil v Belgrad ali ne. Radič javlja, da bo jutri prišel v Belgrad s svojimi običajnimi trabanti, da pripravi teren za svoje častihlepne težnje. Tako bo, kakor pravijo radikalni prvaki, Radič jutri v Belgradu koanpliciral jasne in nesporne stvari, ne bo pa reševal nejasnih in spornih. Jutri bo Radič mnogo govoril, kakor je že njegova navada. Kakšen učinek bodo imele te njegove besede, se bo videlo, ko bo odšel iz Belgrada. Že danes se ve, da se Radič pripravlja na sprehod ne pa na obisk, kajti on ne more priti na tisto mesto, kakor on želi. Kot načelnik stranke, ki je kapitulirala, ne more doseči časti in položaja, ki bi ga dosegel, ako bi bil zmagal. Poleg Radiča se napoveduje na političnem obzorju še dr. Gregor Žerjav. Videč, da od samostojno-demokratskega položaja ni ostala niti samostojnost niti demokratizem, je prišel iskati direktno pot, kako bi ponovno splaval vsaj na suho, če že ne v vlado, čuteč, da vse politične pridobitve, ki jiji je dosegel v Sloveniji, ko je kot minister imel tam moč v rokah, propadajo, se je pričel truditi, da stopi v slik z radikali, da bi se z njihovo pomočjo rešil iz mučnega položaja, v katerega ga je spravil njegov prijatelj Pribičevič. Ta Žerjavov poskus, da bi se prilagodil sedanjemu položaju, se tukaj živahno komentira. Današnje časopisje z vso silo udarja po SDS kot stranki zločinske politike proti interesom države. Kaj bo dejal Pribičevič na te Zerjavove težnje, to se ne da povedati. Sigurno pa je, da pravi Pribičevič isto, kar pravijo sami radikali, katerim se Žerjav ponuja, da je njegov trud zaman. Njegov položaj je v radikalni stranki vsled različnih momentov, ki so vsem znani nemogoč. "Tako se nahaja torej SDS, ki prepeva himne o svoji moči, v stadiju razpada. Zato je razumljivo, da je postal Pribičevič v posled-i njem času marljiv in žilav, ker stremi za tem, : da bi sebe pokazal nevarnega in da bi mogel doseči kompromis z radikalno stranko, kamor on teži. Radikalom se je SDS toliko prilagodila, da je izdala svojo lastno stranko in da je popolnoma izigrala svoj program. o režiniu. Brlgrad, 6. okt. (Izv.) Ljuba Davidovič se je dalje časa mudil v Črnigori in Južni Srbiji. Sedaj se je vrnil v Belgrad in izjavil sledeče: Skoz Črnogoro sem prišel dobro. Tam se čuti silen strankarski režim, ki ne prinaša niti vladi niti strankarjem tistega, kar pričakujejo. Črnogorci se dobro branijo. V Južni Srbiji je režim strankarski in to v taki meri, kakor ga no pomnim, odkar se bavim s politiko. Režimovci se ne ozirajo niti na ustavo niti na zahteve človečnosti. Potrudil se bom, da o tem obvestim merodajne činitelje. Naj-odločnejše bom zahteval, da se s tem cimpreje preneha. Če ne bom našel odziva, bom vse to objavil v javnost. Ne bojim se, da bi s tem škodil ugledu države, kajti bolj mu no morem škodovati, kakor mu škoduje vlada po svojih oblastih v Južni Srbiji. K0R0ŠEC-DAVID0VIČ. Belgrad, G. oktobra. (Izv.) V političnih krogih pričakujejo skorajšnjo vrnitev dr. Korošca, tem bolj, kor je Ljuba Davidovič bil ob priliki svojega bivanja na Cetinju sprejet od kralja v avdijenci. Tej avdijenci pripisujejo politični krogi zelo veliko važnost. FINANČNI ODBOR SE SESTANE. Belgrad, 6. ktobra. (Tzv.) 18. oktobra se bo sestal finančni odbor, da bo razpravljal o mnogih finančnih vprašanjih. > Večje osnovne plače - ali večje draginj, doklade? V članku »Duhovniške plače« (Slovenec št. 219) smo ugotovili, da so nove duhovniške draginjske doklade najmanj trikrat premajhne, vkljub temu, da smo draginjski indeks potisnili doli na 50, kar ne odgovarja resnici; in vkljub temu, da smo povzeli za podlago računu duhovniško plačo iz leta 1914, ki je bila takrat za kapelana in župnika ista kakor v letu 1898, in v letu 1898 ista — s pravi majhno razliko — kakor v letu 1885 — toroj za 40 let nazaj. Tega ne more sigurno nihče zanikati, da ne bi bile cene od leta 1885 za 50 krat višje. Za tako dolgo razdobje je nova draginjska doklada gotovo več kot za trikrat premajhna. Ako pa uvažujemo, da pride drž. uslužbenec I. kat. 4. skup. na 40.000 Din, II. kat. tU. skup. na 30.000 Din, katere svote niso relativno na sedanji čas, prav nič previsoke — in da znaša državni prispevek duhovnu v najboljšem slučaju 6000 Din, potem se pokaže razlika še brez primere večja, če tudi je za duhovna možnih iz štolnine nekaj postranskih dohodkov, ki so pa večinoma zelo neznatni, a kjer so večji se vštevajo v kongruo in v drag. doklado. Kako je mogoče, da so duhovni, kar se tega tiče, tako globoko doli obtičali? Eden glavnih vzrokov je ta, da so duhovniške temeljne plače še skoraj iste kakor so bile pred vojsko. Uradniki so bili v bivši Avstriji porazdeljeni na 11. činovnih razredov, katerih vsak je imel 3 ali 4 stopinje. Plače so znašale: - XI. čin razred X. čin. razred IX. čin. razred VIII. čin. razred VII. čin. razred 1600-2200 kron 2200-2800 krot 2800-3600 kron 3600-4800 kron 4800-6400 kron Navadno nižje uradništvo z vseučiliško izobrazbo je zavzemalo redno X.—VIII. čin. razred s plačo 2200—4800 kron. Ko je po prevratu, oziroma še prej, jela draginja naraščati, vrednost krone pa padati, so nastali za uslužbence s fiksno plačo uprav težki dnevi, ki so se nekoliko zboljšali šele z uradniško pra-gmatiko, ki je prestavila ravnokar navedene uradnike v I. kat., v 9.-4. skupine s 6600 do 26.400 Din osnovne in položajne plače in ker se ne more trdili, da bi bili ti zneski vže adekvatni predvojnim plačam še z dodatkom kakih približno 12.000 Din drag. doklade. Kaj pa duhovni? 1 Kaplan je imel vže po postavi z dne 23. marca 1898 normirane plače in to brez starostnih doklad 600 kron; župnik brez kaplana s J200 in s kaplanom 1-100 kron; če je eden ostal 40 let kaplan, je imel celih 40 let .— 600 kron plače — in župnik ravno tako od prve inštalacije pa do zlate maše. To si dovolimo podčrtavati, ker smo enkrat brali v pokojnem »Avtonomistu«, kako se je v Avstriji duhovnom dobro godilo. — Te plače so ostale do leta 1918, Ko se je vsled krutih razmer res zboljšala plača za kaplana od 600 na 1200 kron, za navadne župnike od 1200 na 2000 oziroma 2200 kron; in ob jednem se je uvedlo 10 starostnih doklad po 200 kron za župnike in kaplane jednako. Tako je prijadral duhovnik ob času rastoče draginje, ko so bile ceno vze znatno višje kakor pred vojsko na približno tisto mesto kakor je bil pred vojsko uradnik X. ali IX. čin. razreda. In na tem mestu jo duhoven s svojo temeljno plačo šo sedaj, vkljub temu, da so faktične cene lahko rečemo povprečno 70-krat višje kakor pred vojsko. Plača za kaplana je 300 Din, za župnika 500 Din na leto! Od tod taka mizerija v duhovniških plačah, kar se grenko občuti posebno, če duhoven zboli ali če stopi v pokoj, ko nima skoraj nobene plače več in tudi ne stanovanja, ker on ne dobi\;a tudi ne stanarino. Vsak delavec od pastirčka do posla in rokodelca se je povspel do plač primernih valuti; še nedavno sem plačal pri cerkvi tesarje po 26 kron na uro in hrano po vrhu —samo za duhovna je izjema. Če je kaj potrebno in pravično, je gotovo nujno potrebno, da se najprej to uredi: »višanje osnovne plačo. Če imajo možje na vladi le trohico pravnega čuta v sebi, bodo to storili. Ako se je v letu 1923 priznala malenkostna drag. doklada, manjša kot jo imajo »zva-ničniki«; ko se je vendar vedelo, da imajo celo »zvaničniki« v L skup. iu ua 1. stopinji 3300 Din plače, duhovnik pa čez 40 let k ve5-jemu 1000 Din s starostnimi dokladami vred, ne moremo reči, da se je ravnalo Sarmantno s katol. duhovščino. — Duhovščina v skrajni stiski je poniževalno drag. doklado akceptirala. Čo bi še dalje za take drobtine morali stegati roke kakor Lazar pred bogatinovo hišo, ko nam po pravici gre več, bi bilo to sta- Slovenski župnik na orožnih vajah ameriške države. Svoj čas smo poročali o slovenskem župniku v Springfieldu, 111., Rev. F. S. Mažirju, ki je rez. stotnik v ameriški armadi in se je tedaj odpravljal na orožne vaje. »Amerikan-ski Slovenec« priobčuje sedaj poročilo stotni- ; ka Mažirja z orožnih vaj. To poročilo je splošno zanimivo za vsakega katoličana, posebej pa še za nas Slovence; zato ga domalega v celoti prinašamo. Župnik Mažir piše; I.ctos Imamo orožne vaje v pravem pomenu besede. Vojaštva je dvanajst tisoč in vsakdo ima svoje delo. Tudi smrt in nezgoda letos ni počivala. Prvi je nepričakovano umrl major Viljem Greaney, doma iz Cairo, 111. Bil je prideljen polkovnemu štabu našega polka kot oficir strojno-puškinega oddelka. Umrl Je na krvavenju želodca. Ker se ni hotel podvreči operaciji, je čez noč izkrvavel v bolnišnici Sv. Antona v Rockford, 111., kamor smo ga večer pred smrtjo prepeljali. Mož je bil iz'oren katoličan. Početkom orožnih vaj se je izv r >no počutil. Ker je imel hčer bolno v neki bolnišnici v Chicago, me je prosil, da bi daroval sv. mašo za ljubo zdravje. Da bi moža tem bolj razveselil, sem sv. mašo čital v njegov m botoru. Z veliko pobožnostjo Je skozi celo sv. mašo klečal ob vhodu šotora moleč sv. rožni venec. Okoli desetih dopoldan dobi p , o nd hčere, v katerem mu naznanja, da se jej je zdravje obrnilo na bolle. Vidno vzra- nje za katol. duhovna — preb«ra8ko, za državo Jugoslavijo pa pred Širnim svetom malo častno I Upamo, da smo e tem odgovorili na stavljeno vprašanje: Ali večje osnovne plače, ali višjo drag. doklado? — Kar hočete; oboje je prenizko! Duhovnik s 40 let dušnega pastirstva. doščen major vzklikne: »Father, molitev je pomagala.« Drugi dan sem bral sv. mašo v mojem šotoru v zahvalo, in spet je stari oficir klečal na golih tleh med sv. daritvijo. Le par dni potem je bil pa že rajni. Štirje oficirji in dvanajst podčastnikov nas je bilo komandi ranili kot pogrebni oddelek, da spremimo truplo našega majorja v i njegov rojstni kraj, Cairo, 111. Ker smo že ob pol treh zjutraj morali biti po koncu, mi ni bilo mogoče maševati, kakor po navadi. Vzel sem tedaj kovčeg z mašno opravo, kelihom itd. seboj, češ, morda bo časa dovolj v Chicagi, da opravim sv. mašo, osobito, ker je bila nedelja. Čas smo imeli le pol ure med vlaki in vojaški oddelek je hitro vstopil v restavracijo na zajutrek med tem ko sem jaz ostal pri puškah in prtljagi v nadi, da se mi bo nudila prilika za sv. mašo. Oficirji in moštvo se hitro nazajtrkujejo in vsi vstopimo v Pullman-karo (železniški voz, ki služi kot spalnica). Razveselilo me je, ko sem videl, da tudi name pri zajutreku niso pozabili. Eden mi je prinesel steklenico kave, drugi je imel belega kruha, tretji breskve in četrti pecivo, a mene je slabela sv. maša. Duhovnik sem, nedelja je, pa bi ne bil pri sv. maši. Zamorski porter nas sprejme z veliko postrež-ljivostjo. Črni obraz se mu je svetil kot mastna Jaterna. Po križcih na mojih ramah me je kmalu spoznal kot vojaškega kurata. Postavil se Je »at attention« ter prav po vojaško salu-tiral. Prosim ga, naj mi postavi mizico ob koncu voza. ker bi rad opravil sv, mašo. S Atentat na svobodo Rim, 6, okt. (Izv.) »Agenzia Štefani« poroča, da se je dne 2. t. m. med zastopniki industrijcev in med zastopniki fašistovskih sindikatov sklenila pogadiba, ki določa: 1. Splošna zveza industrijcev (Confederazione generale dell'Industria) priznava v Zvezi fašistovskih sindikatov (Confederazione delle Corporazioni Fasciste) in njenih organizacijah izključno zastopstvo delavskih strokovnih društev. 2. Zveza faiistovskih sindikatov priznava v Industrijski zvezi in njenih organizacijah izključno zastopstvo industrije. 3. Vse pogodbene zadeve med industrijci in sindikati se morajo obravnavati v organizacijah obeh Zvez. 4. Vsled tega se dosedanji notranji odbori v tovarnah odpravijo in njihove funkcije poverijo krajevnim sindikatom. 5. V desetih dneh se začno pogovori glede splošnih n rm zt _ va-vilnike. Ta pogodba med industrijci in fašisti izključuje od delavskega zastopstva vse druge organizacije, v prvi vrsti socialistično Gene- združevanja v Italiji. ralno konfederacijo dela, ki je 30 let stala na čelu vsemu delavskemu gibanju v Italiji, ka-kor tudi takozvano »Belo zvezo«, ki je zastopala krščansko delavstvo. Fašistovski tisk slavu fašizem, da je prvi na svetu znal spraviti delo in kapital in od-kazati delavskim množicam v narodu tisto važno mesto, ki jim po številu in zaslugi pripada in jih tako navezati na lastni narod v nasprotju s socialističnim internaoionalizmom. Opoziciionalni listi odklanjajo režim, ki ru&i združevalno svobodo. »Popolo« piše med drugim: »Italijanski industrijalci morejo misliti drugače, toda mi trdno verujemo, da se globoki življenjski razlogi nefaši stičnih sindikalnih organizacij ne dajo izbrisati s pogodbami v palači Vidoni. »Beli zvezi«, ki je sedaj oropana svoje zakonite pravice, da zastopa krščanske delavce, izrekamo v imenu načel, ki značijo duha skupne katoliške vere, vso naš«* solidarnost.« nar fao ostal v Nemčiji. Nemčija bo poslala v Rusijo industrijske izidelke, Rusija pa žito y Nemčijo. NOVI NAČRTI AMUNDSENA. London, 6. oktobra. (Izv.) Pri svojem odhodu iz Anglije je izjavil Amundsen, da namerava prihodnje leto preleteti severni tečaj z veliko zračno ladjo. Odplul bo od otočja j Spitzbergov prekio tečaja na ameriško obalo, Zborovanje velikena fašistov-skega sveta. V ponedeljek je, kakor poročajo iz Rirain začel zborovati veliki fašistovski svet. Navzoča je bila celokupna vlada. Gen. tajnik Farinacci je podal obsežno poročilo, ki ga je svet vzel z odobravanjem na znanje in izrekel • Farinacciju soglasno zaupnico, pozivajoč ga, ! da z enako vnemo nadaljuje svoje delo za j izpopolnitev strankine organizacije. — Zt tretjo obletnico pohoda na Rim je svet sprejel dalckosežne sklepe. Proslava se bo vršila v največjem obsegu; na narod se izda pro-! glas, vsa Narodna milica sc mobilizira, v Mir j lanu bo smetra vseh lombardskih legij. j Avstrijsko - Italijanski zapletljaj. Povodom razprave o ženevskih skle. i avstrijskem parlamentu jc socialistični p | nec dr. Ellenhogen ostro napadel italija 1 vlado in Mussolinija. Italijanski poslar j vložil protest, nakar je avstrijski zunanji nister takoj poslal posebnega zastopnika, da izrazi italijanski delegaciji obžalovanje av-strijske vlade zaradi Ellcnbognovcga napada. Italijanska vlada je izjavila, da se s tem opravičilom nc zadovoljuje, Kakor poroča Ag. Štefani, utegne imeti dogodek posledice. Za neodvisnost Libanona. Libanonska narodna liga jc poslala Društvu narodov apel, v katerem zahteva, da se prizna Veliki Libanon kot pooolnoma svobodna in suverena država, ki naj se sprejme v Društvo narodov. Apel naglaša, da so v tej zahtevi složni vsi Libanonci brez razlike političnega prepričanja, Apel je podpisal za LNL, Ha bih S. Bustain. se obleči dobro in solidno, tedaj posetite veliko izbiro zimskih oblek in sukenj pri Jos. Repa, Ljubljana. Konferenca v Locarnu. tbORGVALNA DVORANA. — VARNOSTNE ODREDBE. — OTVORITVENA SEJA. BREZ ČEHOV IN POLJAKOV. Locarno, 6. oktobra. (Izvir.) Konferenca -linistrov za vnanje zadeve vseh evropskih velesil — brez Rusije seveda — se je pričela včeraj. Švicarska vlada je dala za konferenco na razpolago justično poslopje z veliko dvorano. Dvorana je za konferenco nalašč na novo preurejena. Sredi dvorane so postavili veliko štirioglato mizo, ki je pokrita z velikim temnordečim prtom. Na mizi stoji lep šop izbranih cvetlic. Edini stenski okrasek je lepa ura. Ob mizi stoji 16 sedežev, štirje na vsaki strani. Tu bodo sedeli glavni delegati petih velesil. Ob stenah pa stoje male mizice za delegate malih držav, za strokovnjake in tajnike. Otvoritvena seja je bila jako priprosta. Ves interes prebivalstva je bil osredotočen na prihod raznih delegacij. Justična palača je okrašena z zastavami Anglije, Nemčije, Francije, Belgije, Češke, Poljske, Italije in Švice. Prvi so prišli na konferenco Angleži pod vodstvom Chamberlaina. Angležem so sledili Italijani s Scialojo in državnim tajnikom Gran-dijum, ki je poseben zaupnik Mussolinija. Za Italijani so prišli Belgijci. Nekaj minut pred 11. uro se je pripeljal Briand v spremstvu Berthelota in svojega pravniškega strokovnjaka Fromageota. Sledil mu je Massigli, ki bo po vsi verjetnosti postal generalni tajnik konference. Točno ob 11. uri se je pripeljala nemška delegacija, V prvem vozu sta sc pripeljala kancler dr. Luther in dr, Stresemann, v drugem pa pravniški strokovnjak dr. GauB. Ker se je bila raznesla vest, da nameravajo nemški nacionalisti napasti nemško delegacijo, je švicarska vlada dala justično poslopje in vse dohode do njega izdatno zastražiti. Tudi na dovozni cesti je bilo za varnost delegatov v izdatni meri poskrbljeno. V konferenčni dvorani se je zbralo ob 11. uri okoli 20 oseb. Čeških in poljskih delegatov na otvoritveni konferenci ni bilo. Udeležence konference je najprej pozdravil locar-niški župan Rusca, kateremu se je za pozdrave zahvalil Chambcrlain s krasnim slavospe-vom na Švico. Nato je Chamberlain predlagal, da konferenca zboruje popolnoma svobodno in neprisiljeno brez izvoljenega predsedstva, da se na ta način še posebej naglasi ravno-pravnost vseh članov. Po Chamberlainovem nagovoru so se člani konference dogovorili, da bodo najprej razpravljali o Porenju. Nato so prvo sejo zaključili. S konference so se najprej odpeljali Francozi, za njimi Belgijci in Nemci in po dolgi pavzi Angleži in Italijani. Locarno, 6. oktobra. (Izv.) Podlago za razprave na konferenci tvori varnostna pogodba, ki so jo sestavili pravniki na konfe- renci v Londonu. Nekaj določb od pravnikov dovršene pogodbe je konferenca brez razprave sprejela. Daljšo razpravo pa pričakujejo o točki, ki se tiče vstopa Nemčije v Društvo narodov. Na konferenci je govoril kancler dr. Luther francosko, minister dr. Stresemann pa nemško. Ostali člani konference so govorili angleško in francosko. Ob štirih popoldne so se pričela posvetovanja pravniških strokovnjakov. Posvetovanja so popolnoma tajna. Chamberlainov optimizem. Locarno, 6. oktobra. (Izv.) Chamberlain jc izjavil časnikarjem: »Število tukaj zbranih časnikarjev dokazuje veliko zanimanje vsega sveta za rezultate te konference. Vsi se trudimo, da najdemo pota in sredstva za sporazum med narodi. Na posledicah vojne trpi danes ves svet. Toda povsod vedno bolj gine sovraštvo preteklosti in vse si želi odkritosrčnega prijateljstva. Med Nemčijo in Anglijo jc bilo po vojni že več konferenc. Toda danes ne prihajamo več na konference z zahtevami in z nasiljem, ampak kot enakopravni člani. Zato upamo, da se bomo našli končno kot prijatelji. Angleška vlada želi samo, da bi konferenca v Locarnu odstranila napake preteklosti in ustvarila podlago za boljšo bodočnost. Tudi druge vlade prihajajo na konferenco polne istega duha. Zato upamo, da bo konferenca ustvarila pravi mir.« Na vprašanje, če bodo tudi druge države sodelovale na konferenci poleg 5 velesil, je odgovoril Chamberlain: »To jc odvisno cd poteka pogajanj.« Zarota proti Stresemanr.u? Locarno, 6. oktobra. (Izv.) Iz Locarna poročajo, da je zavladala med člani konference velika vznemirjenost zaradi govoric o neki zaroti proti dr. Stresemannu. Zaroto je odkrila berlinska policija. Z ozirom na odkritja berlinske policije sta dr. Luther in dr. Stresemann res zapustila v Bcllinzoni posebni vlak nemške delegacije in se odpeljala zvečer z avtomobilom v Locarno. Locarno, 6. oktobra. (Izv.) Konferenca je vzela na znanje poročilo pravniških strokovnjakov v pogodbi glede Porenja, Konferenca je upoštevala vse predloge nemških pravnikov. Danes so se posvetovanja pravnikov nadaljevala. Locarno, 6. oktobra. (Izv.) Vesti, da je bil dr. Stresemann zastrupljen, so neresnične. Dr. Stresemann se je danes že udeleiil vseh sej. DEŽELA POD OBSEDNIM STANJEM. - OGORČENJE PROTI PANGAL0SU. Atene, 6. oktobra. (Izv.) Vlada je proglasila obsedno stanje in strogo cenzuro nad vso Grčijo. Belgrad, 6. oktobra. (Izv.) Po vesteh iz Aten, so tamkajšnje razmere zelo zavozlane. Po razpustitvi parlamenta se je proti Panga-losu dvignilo javno mnenje. Na čelu temu gi- banju proti Pangalosu stoji Papanastazi.oa. Ra-ditega je dal Pangalos Papanastajrija, več časnikarjev lin gen. Kondilisa zapreti. Vsled i tega vlada v Grčiji velikansko razburjenje. Med zaprtimi časnikarji sta celo dva glavna urednika. Pangalosovo postopanje obsojajo celo nekateri člani njegovega kabineta. Izpremembe na višjih diplomatskih mestih. Belgrad, 6. oktobra. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se bodo v najkrajšem času izvršile gotove izpremembe na višjih diplomatskih mestih v inozemstvu. Značilno je, da se govori, da bi imel postati naš zastopnik v Moskvi Zlvojin Balugdžič. Glede drugih mest se govori, da bi z ozirom na izpremenjen^ italijansko zunanjo politiko naš miroljubni poslanik Antonijevič moral oditi, na njegovo mesto pa bi prišel bolj energičen diplomat, baje poslanik v Budimpešti Tiča Popovič. Istotako bi se moral s svojega mesta v Washigtonu umakniti Tresič-Pavičič, na njegovo mesto pa bi naj prišel Branko Lazarevič, po neki drugi verziji celo Stojadinovič, ki bo v kratkem moral zapustiti ministrski stolec. PRED TRGOVINSKO POGODBO S ČEH0-SL0VAŠK0. Belgrad, 6. oktobra (Izv.) Trgovinski minister pripravlja material za pogajanja s Češkoslovaško. Člani delegacije bodo isti kot so bili za pogajanja z Avstrijo. Tudi Češkoslovaška je že določila delegate. Položaj v MiriM Pariz, 6. okt, ('zv.) »Matin« poroča, cla so se približale francoske čete Aidiru na 45 kilometrov. Od španske fronte so oddaljene le še 18 kilometrov. Popolna obkolitev Abd-el-Kri-movih čet je le še vprašanje časa. Madrid, 6. okt. flzv.) General Weyler je odstavljen kot načelnik generalnega štaba. Pariz, 6. okt, (Izv.) Minister za pravosodje Steeg je imenovan za guvernerja v Maroku namesto maršala Lyantheya. čičerin„ Belgrad, 6. oktobra. (Izv.) V politi Pni h krogih se živahno razpravlja o vesti, ki jo je priobčila »Prager Presse«, da se je naš poslanik v Berlinu Balugdžič sestal s čičerinom. Na naših merodajuih meslih ni bilo mogoče dobili nobenih vesti o tej zadevi. Trdi se, da ni o sestanku s Čičerinom nič znanega še ananj pa o kakšnem poskusu zbližanja z Rusijo. RUSKO-NEMŠKA VOJAŠKA ZVEZA. Berlin, 6. okt. (Tzv.) Čičerin je izjavil, da so vse vesti o nemško-ruski vojaški pogodbi neresnične, NEMŠKI KREDIT ZA RUSIJO. Ecrlin, 6. okt, (Izv,) Pogajanja za 100 milijonski kredit bodo v kratkem končana, De- tem je vedel, da sem katoliški duhovnik in kmalu je dobil dovoljenje od sprevodnika in v p tir minutah sem bil pred »altarjem«, med tem, ko je vlak z vso močjo pihal iz Chicago proti jugu. Oficirji in vojaki so odiožili smod-ke in cigarete, in poročnik Coady je pokleknil kot ministrant. Praznična resnoba se je polastila vojaškega oddelka, ko sem jim naznanil, da bom služil sv. mašo za rajnega majorja, kojega truplo smo imeli na vlaku. Stotnik Inspeek, komandant oddelka in polkovnikov zastopnik, nekatoličan, povzame besedo pred sv. mašo in opozori oficirje in moštvo na iz- j redno čast in srečo, da bo njim možno prisostvovati pri katoliški sv. maši in to na železnici. Mnogokrat sem že maševal na morju, pod milim nebom, v vojaških šotorih in privatnih hišah, a to je bilo prvikrat v brzovlaku, ko smo potovali 60 milj na uro. MoJ lajtnant-mi-nistrant je pazil, da svečnika z gorečima svečama nista zdrčala z gladke mize, eden vojak je pazil na mašno knjigo, dva sta stala ob moji strani, da me močni sunki niso podrli na tla, a jaz sam sem držal kelih in skrbel, da sveta hostija ni zdrsnila z mize. Med sv. mašo je moj ministrant lajtnant Coady čital na glas molitve za umrle iz mojega molitvenika. Prebral sem svojim večinoma protestantov-skim poslušalcem tudi nedeljski evangelij in spregovoril par besedi, nakar je bila božja služba končana. Zadovoljen som bil sam, ker sem spolnil krSfarsko svojo dolžnost plcde sv. maše in obenem uridobil tudi mnoco niilosli od Boga za katoliške in nekatoliške svoje »vernike«. Po zahvalni molitvi in mojem za-jutreku smo pa šli vsi spat. Bili smo že blizu Cairo, ko nas jo črni porter zbudil. Ob kolodovoru v Cairu je čakala velikanska množica ljudi. Krsta z mrtvim majorjem je bila pokrita z ameriško zastavo. Vojaški oddelek se postavi v vrsto, oficirji potegnejo sablje, komandant zakliče: »Detail attention, Forward March« — in doli po cesti jo korar kamo proti mnjorjevemu domu. Tam truplo zanesemo v hišo in tiho odkorakamo v kasarno. Podčastniki dobe naročila glede straže itd., jaz sem pa bil »kvartiran« v St. Marys Hospital, kjer so me častite sestre zelo gostoljubno sprejele rekoč: »To je prvikrat, da vidimo katoliškega duhovnika v vojaški uniformi.« Majorjev pogreb je bil nad vse veličasten, kakor je pač katoliška cerkev edina izmed vseh cerkva zmožna povzdigniti srca človeška s svojimi veličastnimi obredi. Ob grobu je za-donela salva osem strelov. Pri prvem strehi je s slovesnim ponosom na glas vzkliknil« najmlajša majorjeva hčerka »That's for Dadyl« — »To je za očeta!« Trobentač je zatrobi' »tnps« — vojaški zadnji pozdrav. Solze p zalile oči stotero prijateljev rajnega častnik Majorjeva vdova mi je izročila njego zlato uro-zapestnico v znak hvaležnosti, < sem mu podelil sv. zakramente za umfrni ter bil ob njegovi strani, ko se je daleč svojih ljubih in dragih ločeval od tega s\ Cairo, 111, je lepo in bogato mesto j Shodi SLS. V nedeljo, 4. oktobra je bila vrsta shodov SLS, ki so vsi povoljno izpadli. Dr. Korošec in dr. Natlačen sta govorila v Kostanjevici in ua Raki, dr. Kulovec v Semiču, poslanec inž. Sernec v Št. Vidu nad Cerknico, poslanec Brodar v Predosljih in poslanec Kremžar na Vačah in na Sv. Gori. Na zadnjih dveh shodih so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Ne bodo nas nasprotniki utrudili. Vztrajati hočemo v zahtevi po avtonomiji, ki je življenjska potreba Slovenije, 2. Izrekamo popolno zaupanje poslancem SLS in odobravamo njihovo delovanje. 3. Protestiramo proti krivični razdelitvi davkov in proti ukinjeriju doklad našim občinam. Velik shod SLS v Vojniku. V nedeljo, 4. t. m. dopoldne se je vršil ob sijajni udeležbi shod SLS v Vojniku. Najprej je tajnik Deužič govoril o organizaciji in njenem pomenu za stranko. Nato je poslanec Eodžar v poldrugournem govoru poročal o političnem položaju, podrobno pretresal razna davčna in gospodarska vprašanja ter podal lanimivo sliko o Radičevi politiki. Njegov govor je izzvenel v klic: Slovenci, ne pričakujte odpomoči od neslovenskih strank, najmanje pa od Radiča, ki išče v politiki samega sebe k Globoko zasnovani iz srca prihajajoči govor g. poslanca je našel poln odmev pri številno zbranih naših možeh, ki so govornika često-krat prekinjali z burnim odobravanjem, ki ob zaključku ni hotelo prenehati. Soglasno in z iskreno navdušenostjo je bila sklenjena zaupnica načelniku dr. Korošcu in vsem poslancem SLS. Z geslom »vztrajati do zmage« se je zaključil krasno uspeli shod. Občinske volitve v Križevclh. Pri občinskih volitvah v Križevcih (Hrvatska) so dobili radičevci 8'odbornikov, zajedničarji 6, dve delavski listi po 2, radikali 1 in Davidovičevci 1 odbornika. Občinske volitve v Slsku. Minulo nedeljo so se vršile v Sisku občinske volitve. Dobili so: radičevci 9, sam. demokrati 5, zajedničarji 4, komunisti 3, socialisti 2, uradniška lista 1 mandat; radikalna lista ni dobila nobenega mandata. i modelov, krasno blago, s kožuhovino j nedvomno dobijo najceneje pri tvrdki ILu&cic ps'«ec3[ Šftcofljo t plašči že od Din 450,— dalje. — Velur plašči od Din 600.— dnlje. m al I i r Radi ne baš lepega postopanj s s i rani nredništva »Jutra«, kakor tudi tajništva SDS napram mojemu sinu Francu izjavljam, da izstopam v sporazumu s svojimi sinovi iz Demokratske stranke, kakor tudi preneham biti z današnjim dnem naročnik »Jutra« in »Domovine«. Glede dopisov v >Jutru« pa bo zadevo uredilo sodišče. — Anton Škerjanec, posestnik in gostilničar. V Šmarju, dne 5 oktobra 1925. OSTANKE teškega in angleškega sukna za moške obleke, damske kostume in plašče po 2-50 do 3-20 m dobite po neverjetno nizki ceni, in sicer od 250 dinarjev naprej v razpošiljalnici JOSIP IVANČIČ — LJUBLJANA Miklošičeva cesta 4 (naspr. frančiškanske cerkve). Oglejte si izložbe ! Prepričajte se t Dnevne novice, Koroški dan v Ljubljani. Dne 10. in 11. oktobra obhajamo peto obletnico nesrečnega koroškega plebiscita. Po celi Sloveniji, da po celi državi se bodo v teh dneh vršile manifestacije za koroške Slovence, ško zahtevanje po »Anžclilussu« mora posebno resoluoijo zunanjega ministra dr. Nin-čiča, da z vso pažnjo in z vsem povdarkom spremlja naše koroško vprašanje in zahteva za koroške Slovence vse pravice, ki so jim zajamčene v mirovnih pogodbah. Vsako nemško zahtevanja po »Anschlussu« mora podvojiti našo zahtevo, da se združi koroška Slovenija z Jugoslavijo in da zgine naša državna meja s Karavank. V Ljubljani se bo obhajal »Koroški dan< sledeče: v soboto ob 8 zvečer bo v veliki dvo. rani Uniona akademija, na kateri govori naš peenik-prvak Olon Zupančič. Sodelujejo še operni tenor Banovec, kons. prof. Janko Ravnik, Zora Zarnik in pevski zbori Glasbene Matice, »Ljubljane« in »Ljubljanskega zvona«. V nedeljo 11. oktobra se vrši ob 11 dopoldne zborovanje pred univerzo iu nato obhod po mestu. Popoldne ob treh pa se vprizori v dramskem gledališču izvirna mladinska igra: M- Grošelj »Pravljica bodočnosti«, pri kateri sodeluje tudi mešan zbor državnih učiteljišč v Ljubljani pod vodstvom skladatelja E. Adamiča. Dne 10. in 11. oktobra pa se otvori »Koroška razstava«, na kateri bodo razstavljeni razni predmeti, ki se nanašajo na Koroško Slovenijo in na plebiscitno delovanje. Razstavljene bodo narodne noše, slike s Koroške, razni plakati, časopis', oklici, skratka celoten naš propagandni material. Razni diagrami pa bodo nazorno pojasnevnli naše nekdanje in sedanje stanje na Koroškem. Dolžnost nas vseh je da se v največjem številu udeležimo teh prireditev in tako pokažemo vsemu svetu, da sočustvujemo s koroškimi Slovenci in da je naša odločna zahteva, da se združi koroška Solvenija z Jugoslavijo. Vsaka zahteva za Koroško, naj bo obenem zahteva za Primorje. Manifestacija za naše zasužnjene brate naz bo sveta dolžnost za vsakega pripadnika naše narodnosti! — Jugoslovanska Matica. Koroški dan v Mostah. Manifest cdbor priredi pod pokroviteljstvom Jugos!. Matice v soboto, dne 10. oktobra 1925 točno ob 7 v šolski telovadnica manifestacijsko zborovanje v spomin 5 letnice nesrečnega Koroškega plebiscita. Sodeluje Slov. pevsko društvo Moste. Vsi brez razlike strank in stanu udeležite se tega obče narodnega zborovanja. Volitev župana v Križali pri Tržiču je odložena, ker je bila med tem vložena pritožba radi vlaganja list. Dve listi sta bali en dan prezgodaj vloženi, čeprav je bilo pravilno in zakonito razglašeno, kdaj se morajo vlagati kandidatne liste. Za obrtnike. Zagrebške »Novosti« poročajo, da je upravni odbor Narodne banke sklenil zvišati sedanjo stopinjo kredita za obrtnike, ki je znašala kvečjemu 5—10.000 dinarjev, na 40.000 dinarjev. Za posojilo morajo jamčiti trije zanesljivi poroki. Opozarjamo na koledar Kmietske zveze, ki izide v nekaj dneh in prosimo, naj naši kmetski posestniki ne kupujejo drugih koledarjev. — Tajništvo JKZ. Iz Lese. Ponesrečenje ali samomor? — V ponedeljek dopoldne se je zastrupil tu trgo-! vec in najemnik Kokrinekove gostilne Štefan. Spil je večjo množino oetove kisline. Domači so že nezavestnega našli v ledenici. Poklicali so zdravnika, ki mu pa ni mogel več pomagali. Proti več eni je po te živ i h mukah umrl. Zapušča ženo in hčerko. skrajno južnem koncu naše države, na »delta« ob izlivu reke Ohio v Mississippi, kjer tri države mejijo ena od druge: Illinois, Missouri in Kentucky. Ljudje so prijazni, gostoljubni in postrežljivi, kakor v starodavnih zelenih slovenskih goricah. Slovencev menda v Cairo ni. Vožnja od Cairo čez izliv obojih rek do misurskega brega vzame 35 minut in je zelo zanimiva. Nekateri parobrod nabaše do 40 avtomobilov z ljudmi in prtljago vred. Tam najdeš potnike iz vseh delov Amerike. * Danes zjutraj sem prvikrat imel priložnost obiskati naše »sosede«, springlieldske kavalariste. Ravno so se pripravljali na »hite« — marš za celi dan. Prvi oficir, na katerega sem naletel, je bil Squardron Adjutant nad poročnik Crookstone. Vprašam ga po našem slovenskem fantu, Tony Sergelu. Malo-kedaj sem bil tako vzradoščen in ponosen kot v'ojak, Slovenec in duhovnik, kakor danes. Adjutant se ni mogel dovolj pohvalno izraziti o našem brhkem iu mladem dragoncu. Rekel mi je: »Father, dobite nam sto takih Vaših fantov. To je nad vse izvrsten dečko. Po orožnih vajah bo transferiran k »headquarlers Troop« in postane narednik (sergeant). Na 'o ?em se še seznanil z njegovim stotnikom iu 'udi ta je bil poln hvale glede izvrstnega obešanja, šolanja in vse stranske uporabnosti našega dečkota. Povabil sem kavalerijskega častnika in našega mladega narednika k ofi-rirski menaži nnšega regimenta. (Tony Sergel je v civilnem poklicu uradnik pri veliki zavarovalnici v SDrinefieldu.). V Drama. Začetek ob 8 zvečer. Ijani. Sreda 7. okt.: »Periferija«. Premijera. I'.ven. Četrtek 8. okt.: »Pegica mojega srca*-, komedija. — Red E. Petek 9. okt.: Zaprto. (Generalka.) Sobota 10. okt.: »Zimska pravljičar, premijera. — ].; ven. Opera. Začetek ob pol 8 zv Sreda 7. okt.: Zaprto. Četrtek. 8. okt. »Manon«. Red D Petek 9. okt.: sAida«. Red F. Sobota 10. okt.: Zaprto. Gledališki list Narodnega gledniišfa v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani izdaja po možnosti tudi v sezoni 1925—20 svoj Gledališki list, ki bo v prvi vr3ti prinašal Članke, tičoče se repertoarja našega Narodnega gledališča. Izhajal bo 1„ 10. in 20. vsakega mesca ter stane izvod 5 Din. Izšla je prva številka Gledališkega lista ter prinaša sledečo vsebino: Urednik Fran Albrecht je napisal članek o »Ifigeuiji na Tavridi«, klasičnem Goelhejevem delu, ki ga je prevedel za naš oder. O istem delu piše tudi režiserka Marija Vera. Za premijero Langerjeve »Periferije,- je napisal članek višji režiser Osip šest. Ravnatelj Mirko Polič pa je priobčil v tem listu dva daljša članka o »Mrtvih oieh< in pa o operi »Manon«. Poleg teh člankov prinaša Gledališki list sestavek Danila, razne krajše notice in pa repertoar Narodnega i gledališča. Gledališki list. se dobiva pri dnevni I gledališki blagajni v operi in pri biljelcrjih na ! večer predstave. Zunanjim naročnikom ga pošilja ! gledališka uprava. Na premijero Langerjeve »Perilorije« vnovič opozarjamo. To dramo so vprizoriti prvikrat lani v vinogradskem gledališču v 1'rrgl. Tnm io je ve-žirul slavni Kvapil, insccniral pa slikar Feuerstein. Nesreča. V soboto dne 3. t. m. je posestnik Nosunek iz Prezrenj pri Podnurtu popravljal žleb pri strehi; na lestvi mu je spodrsnilo in je padel kakih 5 m globoko, za njim pa žleb, kateri mu je prebil Črepinjo. Rana je težka in smrtno nevarna, ponesrečenec bo težko okreval. Dobrova pri Ljubljani. Tu se je v nedeljo poročila odlična članica tukajšnje podružnice Jugosl. Matice gdč. Minka Trobec iz ugledne družine Trobčeve iz Kozarij. Ženin je g. Anton D o 1 d n a r, napreden in ugleden posestnik iz Kozarij. Novi motorni čolni za finančno kontrolo. V Hnančno-stražni službi na morju in jezerih (Skaderskem in Ohridskem) so se izkazali motorni čolni kot zelo uspešno sredstvo za preganjanje tihotapcev. V kraljeviški ladjedelnici so izdelali že celo vrsto takih čolnov, a finančno ministrstvo jih je sedaj naročilo še več. Zgradba čolnov je odlična. Tehnična visoka šola v Zagrebu. Profesorski svet zagrebške tehnike je tod al »Irvje-štaj i pregled predavanja za školsku godinu 1925-26.«, obsegajoč 123 strani. Knjiga obsega izčrpno vse podatke o tehnični visoki šoli v Zagrebu: o njenem postanku, o akademičniih oblasteh in uradih, o redu in ustrojstvu tehnike, predpise o polaganju izpitov in habilitaciji pri v. docentov, podatke o sedanjih učiteljih in pomožnem osobju, o znanstvenih zavodih, laboratoriju in knjižnici, o podpornih ustanovah za dšjake, podroben predled predavanj in vaj naučne osnove. Tehnika Ima 8 oddelkov: arhitektonski, stavbeno-inženerski, geodetsko- in kulturno-inženerski, elektro-inž., ladjedelsko-iinž., ladiestrojno-inž. hi ke-mično-inženerski. Število dijakov na tehniki se je doslej gibalo sledeče: Na vseh oddelkih je bilo 1. 1919-20 184, 1. 1920-21 226, 1. 1921-22 434,1. 1922-23 442, 1. 1923-24 407 in 1.1924-25 419. Smrtna nesro?a na železnici v Zagrebu. Na železniški progi blizu papirnice v Zagrebu je vlak povozil 55 letno delavčevo ženo Kat. Premuš. Odtrgal ji je obe nogi. Ubogo ženo so našli že mrtvo. Gospodinje, ali se zavedate svoiih dolžnosti? Ali veste, da je zdravje Vaše družine v Vaših rokah? Nesnaga in umazanija sta največja sovražnika zdravja, pobijete pa jih uspešno le, ako uporabljate za pranje in čiščenje samo milo »Gazela«. 5402 Iz Ljubljane. Karol in Frančiška Pollak — zlato-poročenca. Danes obhaja zlato poroko znani ljubljanski industrijec Kari Pollak s svojo soprogo Frančiško. Gosp. Pollak je ena najmarkantnej-ših oseb med slovenskimi industrijci. 11. III. leta 1875 je ustanovil firmo Carl Pollak, ki so je iz malih početkov razvila v sedanje sve-tovnoznano usnjarsko velepodjetje. Pa ne samo v svojem podjetju, tudi v slovenski katoliški javnosti je bil do zadnjih let pomemben sodelavec na gospodarskem in kulturnem polju. Med svoje soustanovitelje ga šteje na pr. »Ljudska posojilnica« in delniška družba »Union«. Aktivno je sodeloval pri bivši kato-liško-narodni stranki, predhodnici sedanje SLS, nastopal na njenih shodih, zlasti pa na prvih katoliških shodih. Veliko je slavljenec prijateljsko občeval z ranjkim dr. Krekom. — Pomagal mu je pri ustanovitvi Slovenske krščansko-socialne Zveze, udeleževal se je njegovih socialnih tečajev dijaštva na Sv. Jo-štu. Lahko rečemo, da teh tečajev in v njih vzgojenih sedanjih delavcev v katoliški akciji ne bi bilo, če ne bi bilo podpor g. Pollaka. Z vprizoritvijo v Ljubljani prestopi Periferija prvič češke meje. V svoj repertoar pa jo je sprejel tudi Reinhardt ter jo vprizori v Berlinu Se tekom te sezone. Masseneiova opera »Manon« pride po parlet-ne presledku zopet na oder unšega Narodnega gledališča v četrtek, dne 8. t. m. Letošnjo vprizoritev je pripravil v vseh ozirih tako režijsko kakor umetniško operni ravnatelj g. Mirko Polič. Glavne vloge so v rokah ge. Lovšetove ter gg. Betetta, Banovca in Šublja. Natančnejšo zasedbo vseh vlog priobčimo v jutrajšnji številki. Danes pa opozarjamo občinstvo na to krasno opero, ki je polna musikalnih lepot in sočnih melodij. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja dne 11. oktobra 1925 ob pol osmih zvečer: i;OZNA POMLAD. Ljudski igrokaz v petih dejanjih.' (Noviteta. Prvič na odru.) Knjige li\ revije. »Vrhbosna«, mesečnik za katoliško prosveto; izdaja kapitelj vrhbosane-ki v Sarajevu, urejuje dr. Marko Alaupovič. 9. štev. prinaša članke: Grad-janslca i vjerska sloboda; Svečenik — abstinent; Duša apostolskog djelovanja; Potreba osnutka Teološke lige; dalje »Vestnik« o dogodkih doma in v tujini ter prosvetni pregled. »Viprcik. Izšla je 10. številka z bogato, pestro vsebino. Šv. Frančišek — Slovensko srce — Še o prijateljstvu med moškim in žensko — Od srca do srca — O lepotnem okusu — Bratje, in sesire — in mnogo drugih krajših sestavkov Sedanji urednik »Vigredtr se preseli v Ameriko ter preide uredništvo v ženske roke. Spominki jugoslovanske literaturo v Italiji. Reklur belgrnjjljcgu vseučilišča Pavle r"opovid je zbral povodom svojega študijskega potovanja po Jtuliii več izvodov redkih izdaj Njegoša. Dosi.eia, Vuka Karadžita in drugih srbskih pisateljev. Koliko je sicer prejel dijak v njegovi hiši, o tem se ne da pisati v širii javnosti, ker je znano tistim, ki so prejemali na tihem in pa njemu samemu, ki ni o tem rad govoril. Gotovo pa je, da mnogo hvaležnih src ob današnji zlati poroki priznava, da ne bi bili to, kar so, brez dobrotljivosti slavljenca. Njegovo dobrohotnost so v veliki meri čutili tudi reveži in zlasti cerkve in cerkveni redovi. Njegova pobožnost se je kazala v dejanju. — Četudi v zadnjih letih ni več sodeloval v naši katoliški javnosti, je vendar vedno pazljivo spremljal vse dogodke javnega življenja. — Ob njegovi petdesetletnici poroke želimo, da mu Bog dodeli še mnogo zadovoljnih let in mu povrne, kar je storil v svojem življenju dobrega. Sv. maša zadušnica za pokojega dr. Kreka se bo darovala ob osmi obletnici njegove smrti v frančiškanski cerkvi dne 8. oktobra (četrtek) ob 7. uri zjutraj pri glavnem oltarju. Dr. Ivanu šušteršiču, o katerem smo poročali, da ga je zadela kap, se je stanje zelo poslabšalo. Švicarski pevci. Eno najboljših švicarskih pevskih društev, »Basler Liedertafel«, bo v nedeljo 11. t. m. potovalo skoz Ljubljano. — Pride z mariborskim brzovlakom ob 16.41. Ker ne more prekiniti vožnje, bo odpelo med prihodom in odhodom vlaka na kolodvoru nekaj švicarskih pesmi. Društvo je pred nekaj dnevi zelo prisrčno sprejelo zagrebško pevsko društvo »Kolo« na poti skozi Basel. Va-bimOb-zorov« kritik piše tem povodom: »Solistični orkester je bil odlično izbran izmed naših najboljših pevcev: ge. Zaka, Pospišil in Radoboj ter gg. Ši-mene, Križaj in Hržič so dalj sekstet prekrasnih svežih glasov, kakršnih daleč naokolu ne bo najti skupaj.< * * » Kulturno-jsgodovinska razstava mesta Zagreba se otvori dne 11. t- m. Glavni del je nameščen v Umetniškem paviljonu, dokumenti in tiskarska dela v logiji Jugosl. akademije, kamenih spominki pa v 'apkiariju arh. muzeja Jugosl. Ak: i:::ir'je Glasba. Olasbena šola ▼ Kranju. Vpisovanje v glasbeno šolo v Kranju (podruž> | niča Glasb. Matice) bo v sredo, dne 7. oktobra od 18. do 20. ure in v četrtek, dne S. oktobra 1925 od 13. do 15. ure, vsakokrat v pevski dvorani v Narodnem domu. — V šolskem letu 1925-26 se bo poučevalo na tej šoli: klavir, vijolina, mladinsko pelje in glasbena teorija. — Celoletna vpisnina znaša 5 Din samo za one, ki so priglase za pouli v ldavirju oziroma v vijolini; za pouk v glasbeni teoriji in mladinskem petju nI vpisnine. Učnina za klavir in za vjjoiino jo po 40 Din mesečno, učnina za mladinsko petje in za obvezno glasbeno teorijo je 10 Din mesečno. — Pouk se vrši v vseh glasbenih predmetih po dvakrat na teden. Učne ure va posamezne glasbene predmete se določijo v pondeljek, dne 12. oktobra t. 1. isto-tam od 18. do 20. uro. — S poukom se prične dne 16. oktobra 1025. Podrobnejša navodila glede glasbenega pouka se dobe ob vpisovanju. fenčno po predpisih na postaji Prijedor. Pred odhodom dotičnega vagona je perutnino pregledal živinozdravnik in izdal tudi izpričevalo, da je perutnina v redu naložena. V Zagrebu pa je železniška uprava vso perutnino preložila v zaprt vagon, ki nI imel notranjega okna in je bil tudi plombiran. Pred preložitvijo v drug vagon v Zagrebu je bik vsa perutnina živa in zdrava. Med vožnjo iz Zagreba v Ljubljano pa se je vsled pomanjkanja zraka, ker je bil vagon popolnoma zaprt, res zadušilo skoro polovico perutnine. Očividno je tedaj, da krivda ne zadene dotične družbe, kakor to namigava >Jutro« pač pa železniško upravo, ki bo tudi morala povrniti vso škodo. Umrli so: Gojmir Verbič, praktikant, 21 let — Franc Caharija, sin kamnoseka, 5 let. i- Marija Tavčar, kolarjeva žena, 63 let. — Ivan Mencinger, posestnik, 55 let. — Katarina Herič, žena uradnika, 51 let. — Alojzij Šinkovec, tob. delavec, 51 let. — Karel Franke, or. stražm. v pok.. 82 let. — Vinko šuligoj, posojil, uslužbenec, 60 let — Ludvika Borštnik, zasebnica, 50 let. — Georgij Maslikov, montanist, S| let. — Kobalj Katarina, užitka-rica, 78 let. — Marko Šentjurc, rudar, 57 let. — Ernesiina Krisper, zasebpica, 68 let — Jernej Urbar, pek. pom., ?i let. — Marija Vidmar, posestnica, 33 let. — Antonija Volk, hči fin. podpregl., 1 leto. — Ludvika Škapin, šol. učenka, 11 let. — Ivan Battolinl, delavec, 29 let. — Hermina Pavšek, zasebnica, 36 let. Volika tatvina v hotelu. — V ponedeljek med tretjo in četrto uro pt, poldne je bila vi-sokošolcema Božidarju Popoviču in Vladimir-jn Sergejevu iz njunega stanovanja v hotelu ■Tratnik ukradena obleka, zapestna nikelnasta ura, par čevljev, nadalje potni kovčeg, razno perilo, zlat prstan z briljantom in več zlatih gumbov za srajce, ura budilka, 90 Din gotovine, dve veliki ženski fotografiji in razni drugi dokumenti. Skupne škode trpita Fopo-vič in Sergejev okoli 5700 Din. Po izjavi nekega hotelskega uslužbenca, so se za časa tatvine nahajali v veži trije mladeniči in se med seboj razgovarjali. Med njihovim pogovorom je prišel še eden moški s kovčekom v roki, šel takoj pred hotel, ogledoval naokoli, se sumljivo vedel in izginil. — Za ajim so tudi ostali trije odšli iz hotela. Tatvino je brez dvoma s pomočjo ostalih treh mladeničev izvršil tisti s kovčekom, kajti po opisu ie bil kovčeg last visokoSolcev. Do sedaj so vse poizvedbe za storilci ostale brezuspešne. Tatovi na delu. — V ponedeljek je bilo ukradeno tudi Mariji Juhart, tovarniški delavki iz njenega zaklenjenega stanovanja na Poljanskem nasipu št. 40 v času njeno odsotnosti par čevljev. Največjo predrznost so pa pokazali tatovi pri Francu Čabraniču, čuvaju, j stanujočem v baraki pri novih zgradbah sta- i novanjskih hiš društva »Hera« na Kodeljevem j poleg vojnega skladišča. V nedeljo pozno v ; noč so se priklatili štirje nepoznani moški ' pred barako in kričali: >Vahtar vstani, kaj ;yahtaš po dnevi, vahtaj po noči.« Nato so s silo odprli vrata, dva sta ostala zunaj na straži, dva pa vstopila v barako. Eden izmed njih je Čabraniču žugal, da ga ubije, če se gane, drugi pa je opravil med tem svoje >delo< in odnesel visečo tehtnico (takozvano Schlauch-vvasserwage). Po storjenem opravilu so vsi štirje voščili Čubraničr lahko noč in odšli s plenom. — Ne samo pritličja, barake in druge prizemske kote, temveč celo tretja nadstropja so pričeli >vizitirati« tatovi. — Tako >vizita-cijo« je tat opravil pri Ivanu Maheru in mu Odnesel iz predsobe njegovega stanovanja v tretjem nadstropju v Beethovnovi ulici suknjič vreden 500 Din. — Antonu Šolarju na Vodnikovem trgu pa 875 Din vredno cizo. — Kakor Be razvidi iz teh mnogih vlomov in tatvin, mora zopet obstojati v Ljubljani dobro organizirana tatinska družba. Policija jo pridno išče in upajmo da tudi kmalu polovi. šaljapin in Gorkij. Slavni ruski operni pevec Šaljapin je prebil letošnje svoje počitnice v francoskem kopališču Biarritz. Tam je pripovedoval svojim znancem zanimiv svoj doživljaj iz mladih dni. Šaljapin in Gorkij sta si, kakor znano, najboljša, zvesta prijatelja. Njuno prijateljstvo datira še iz mladeniških let, ko sta oba bila bosjaka siromaka, ki sta menjavala najrazličnejše poklice in opravljala tudi najnižja dela, samo da si prislužita vsakdanjo skorjico kraka. Nekega dne sta se oba priglasila kot pevca za zbor cesarske opere. Gorkij je tudi imel srečo, da so ga sprejeli, Šaljapina pa so odbili. Rekel mu je kapelnik: Vi imate slab glas, ne poznate niti najelementarnejših stvari iz giasbe in iz Vas ne bo nikoli pevec. A kljub temu slabemu proroštvu je šaljapin ven-fj a r »-osla! eden največjih pevcev in igralcev i : . .clu. Socialni vestnik. - VSKA ZBORNICA ZA SLOVENIJO. V i.r . -ljo dne 4. t. m- se je v dvorani mest-r. v; i. j-Arota vršila VI. redna skupščina Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani. Skupščino je otvoril predsednik zbornice g-M. Ccbal. ki je po ugotovitvi sklepčnosti takoj podal svoje poročilo. Poročilo je bilo kratko, vendar je vsebovalo glavne momente in najvažnejše točite dela upravnega odbora od zadnje skupščino. Iz ri;c70ve — O o CD S Ih « S => rC ~ 2 0 C „ -rm 1 g 2 Q Z A ti 0 £> O o, . > >«■« 1 i 00 N f" -> - * Co S "S O bi > •: "o > S ON« o< o5 > -a V "5 X: N > N S o £ (D 0 h 0 a •c sr s A ► 2 ™iiS=SSi 111=1113 Gospodarstvo. Srbske poljedelske zadruge. Kakor smo že poročali, 6e je koncem preteklega meseca vršil kongres srbskih poljedelskih zadrug. Iz referatov na tem kongresu posnemamo, da je štela zveza srbskih poljedelskih zadrug, ki je včlanjena v Glavni zadružni zvezii, na koncu lanskega leta 1.993 napram 2.006 na kraju leta 1923. Vendar pa je treba upoštevati, da to zmanjšanje ni reelno, ker so izstopile zadruge, ki tako niso več poslovale. Zadruge so se razdelile sledeče: 1.220 kreditnih, 709 nabavljalnih, 4 strojne, 17 mlekarskih, 2 mlinarskd, 10 vinogradniških, 2 sadjarski, 1 živinorejska, 1 čebelarska, 1 ribar-ska, 1 oljarska, 1 žitarski zadruga ter 24 oblastnih zadrug. Iz tega je razvidno, da se srbsko zadružništvo nahaja še v dobi, ko je kreddt neobhodno potreben. Produktivne zadruge so šele v povojih in v zelo slabih prilikah. V lanskem letu je zvfeza izvršila 809 revizij, M so ugotovile med drugim 56 zlorab in pri 108 revizijah so bile spravljene na dan večje nepravilnosti. Primanjkljaj so konstatirali pni kreditnih zadrugah v znesku 6.643 dinarjev, pri 36 nabavljalnih zadrugah in pri 3 oblastnih zadrugah v znesku 739.589 dinarjev. Pri teh dveh zadružnih oblikah je prišlo torej do največjih poneverb. Poslovni promet zveze je znašal lana 936 milijonov dinarjev, čisti dobiček je dosegel vsoto 733.681 dinarjev, ki se je razdelila, kakor sledi: rezervnemu fondu glavne zadružne zveze 343.631 dinarjev, fondu za zadružno izobrazbo 24.000 dinarjev, fondu za kulturo vasi 24.000 dinarjev, fondu za mladinski list 13.200 dinarjev, fondu za potovanje zadružnikov 16 tisoč 800 dinarjev, fondu za povzdig zaostalih krajev 54.000 dinarjev, fondu za amortizacijo zgradb 180.000 dinarjev, penzdjskemu fondu za uradnike 72.000 dinarjev dn penzijskemu fondu za sluge 6.000 dinarjev. » * * Cene sladkorja. Ze v nedeljski številki smo javili c nameri kartela tvornic sladkorja prilagoditi cene novemu železniškemu tarifu. Po novem tarifu je vozarina za sladkor znatno nižja, ker se računa po specialnih postavkah. .Tako se je n. pr. dosedaj plačalo za 300 km prevoznine Din 9.640 za vagon, sedaj pa samo 2.395 (po razredu A); ta diferenca je zelo velika, saj znaša 72 par za kg. Zato je kartel 1. oktobra dalje znatno izpremenil cene. Tako so n. pr. znatno reducirane cene v obdonav-skih mestih in v bližini madžarske meje, ker sedaj prihaja najmočnejša konkurenca iz Mad-žarske. Preje so bile najnižje cene v bližini Trsta, odkoder je prihajala huda konkurenca, tako tudi n. pr. v Ljubljani. Sedaj je cena kristalnega sladkorja za Ljubljano (za kg) 12.30 Din. Najvišja cena je v Skoplju. Din 12.50, najnižja v obdonavskih mestih Din 12. Sladkor v kockah je dražji za Din 1.50 za vsa mesta. Veliki kupci uživajo tudi nadalje prejšnje ugodnosti pri cenah. Konkurzi v Sloveniji. Po naknadnih podatkih je bilo razglašenih v mesecu avgustu t. 1. v Sloveniji 14 konkurzov napram 7 v mesecu juliju t. 1.; skupaj je bilo otvor-jenih v prvih 8 mesecih 1.1. v Sloveniji 63 konkurzov, medtem ko jih je bilo v istem razdobju lanskega leta samo 19. V.redna glavna skupščina Zveze indu-strijcev. Predsedstvo zveze industrijcev je skli calo V. redno glavno skupščino Zveze indu-strijcev za poslovno leto 1924 in 1925 za sredo dne 14. oktobra 1925 ob 15 popoldne v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. odobritev zapisnika IV. redne glavne skupščine od 28. oktobra 1923. 2. Poročilo o poslovanju Zveze industrijcev v poslovnih letih 1924 in 1925. 3. Računski zaključek za poslovni leti 1923 Ln24 in proračun za leto 1925. 4. Volitev v odbor Zveze industrijcev in volitev računskih preglednikov. 5. Davčne zadeve. — Carinske zadeve. — Železniške zadeve. 6. Socialna zakonodaja in socialno zavarovanje. Samostojni predlogi. 8. Slučajnosti. Povabljena so na glavno skupščino vsa pristojna oblastva ljubljanske in mariborsko oblasti kakor tudi zastopniki stalili gospodarskih korporacij, »Ze-maljski savez industrijalaca« iz Zagreba in Centrala industrijskih korporacij iz Belgrada. Iz skopljanske trgovske-industriske zbornice. Dne 30. septembra t. 1. in 1. oktobra t. I. se je vršila plenarna seja skopljanske trgov-sko-industrijske zbornice. Na seji je bilo skle- njeno zahtevati od vlade čimprejšnjo sklenitev trgovske pogodbe z Albanijo in da se upoetavi naša 6vobodna cona v Solunu. Nadalje naj se ustanovi v Skoplju filijalka Poštne hranilnice in poštna carinarnica. Hudi očitki so padali tudi glede nerednega poslovanja železnic in predložen je bil program za gradbo najvažnejših železnic v Macedoniji. Zagrebška avtomobilska, lovska in športna razstava. Avtomobilne razstave se je udeležilo 33 inozemskih avtomobilnih tvornic. Uspela je tudi radio izložba. Ofioielni komunike uprave zagrebškega sejma javlja o 150.000 obiskovalcev samo iz tuzemstva. Pasivnost romunske zunanje trgovine narašča. Romunska zunanja trgovina izkazuje za 1. četrtletje 1925 pasivnost v znesku 618 milijonov lejev; skupno je znašala pasivnost za 1. polletje nad 800 milijonov lejev. Industrializacija Ogrske. Iz Budimpešte poročajo, da je bilo v lanskem letu registriranih 3046 obrtnih obratov in 180 novih tvornic. Največ ustanovitev šteje tekstilna industrija, potem hranilna, kemična, stroj-" S železna industrija. Borze. 6. oktobra 1925. Denar. Zagreb. Pešta 7.89—7.99, Berlin 13.42—13.52, Italija 2.2665 — 2.2905 (2.2595 — 2.2835), London 272.70—274.70 (272.60—274.60), Newyork 56.1750-56.7750 (56.13-56.73), Pariz 260.50- 264.50 (260— 264), Praga 166.56-168.50), Dunaj 7.9280—8.028 (7.919—8.019), Curih 10.8650—10.9450 (10.865— 10.945), dolar 55.45-56.05 (55—56). Curih. Belgrad 9.1875 (9.195). Pešta 72.60 (72.45), Berlin 123.50 (123.45), Italija — (20.825), London 25.1075 (25.10), Newyork 518.75 (518.50), Pariz 24 (24), Praga 15.35 (15.35), Dunaj 73.15 (73.15), Madrid 74—75, Sofija 3.79 (3.775), Atene 7.60 (7.60), Varšava 87 (86), Amsterdam 208.45 (208.25), Bruxeles 23.20 (23.25). Vrednostni papirji. Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 81—87, voj. i odškodnina 350 den., zastavni listi 20—25, kom. j zadolžnice 20-25, Celjska 201—202, zaklj. 201, i Ljublj. kreditna 223-240, Merkantilna 101—104, : Praštediona 1002 den., Kred zavod 175—185, Stroj-;' ne 123—127, zaldj. 125, Trbovlje 365—367, zaklj. ! 125, Trbovlje 365-367, zaklj. 365, Vevče 120 den., Slavbna 165—180, šešir 120—150. Zagreb. 7 odstot. invest. posoj. 80 zaklj., vojna odškodnina 344—344.50, za okt. 350 bi., za nov. 354 bi., Hrv. esk. 131.75-135, Kred. 135—136, Hipobanka 72—73, Jugobanka 112—113, Praštediona 1000—1005, Ljublj. kreditna 220 den., Slavenska 45 bi., Srpska 144—144.50, Narodna banka 4000 zaklj., Eksploatacija 49—52, Šečerana 515—520, Nihag 40 den., Gutmann 425 bi., Slavex 145—155, Slavonija 54-54.50, Trbovlje 360 bi., Vevče 120 do 135. Dunaj. Don.-savska-jadr. 624.500, Zivno —, Alpine 276, Greinitz 138, Kranj, industrijska 320, Trbovlje 410, Hrv esk. 169, Leykam 173, Jugobanka 139, Hip. banka 92.500, Avstr. tvornice za dušik —, Gutmann —, Mundus, 100,800, Slavex 172, Slavonija 63. Dunaj. Devize: Belgrad 12.53, Kodanj 169.80, London 34.2725, Milan 28.42, Newyork 707.75, Pariz 32.70, Varšava 116.45. — Valute: dolarji 707.50, angleški funt 34.22, francoski frank 32.65, Ura 28.38, dinar 12.51, češkoslovaška krona 20.95. Praga. Devize: Lira 136.3375, Zagreb 60.05, Pariz 156.25, London 163.375, Newyork 33.75. Blago. Ljubljana. Les: Bukovi hlodi poljubne dolžine, od 25 cm prem. naprej, fco nakl. post. 1 vag. 225—225 zaklj. 225; breza, od 10—30 cm, fco meja 400 bi.; jamski les po uzaneah ljublj. borze, fco naklad, post. 170 den.; hrastovi hlodi, od 30 cm prem. napr., fco nakl. post. 480 bi. — Žito in polj. pridelki: pšenica domača, fco Ljublja. na 255 den.; koruza nova, umetno sušena, par. sremska post. 1 vag. 162.50—162.50, zaklj. 162.50; koruza činkvantin .umetno sušena, par. baranjska post. 2 vag. 215—215, zaklj. 215; koruza nova, par. slav. post., okt., nov., dec., 100 odstot. kasa pri sklepu 122.50 bi.; fižol ribničan, fco Ljubljana 325 den.; fižol mandolon, fco Ljubljana 300 den.; fižol prepeličar, fco Ljubljana 350 den.; fižol beli, z roko zbran, b-n, fco Postojna trans. 300—310. jte srečke . društva v Ljubljani! Orlovski vestnik. Odseke ljubljanskega okrožja opozarjam ns tehnični tečaj, ki se vrši v nedeljo dne 11. oktobra v telovadnici Ljudskega doma v Ljubljani. Snov, ki se bo obdelovala, je zelo važna. Udeležba za 2. vaditelja iz odseka obvezna. Pričetek ob pol 9. dopoldne. Bog živi. — Načelnik. Mefeoroiogično poročim. Ljublinnn ID K m n. m. viš. Normalna barometerska višina 736 mm. t; as opuzo-van ia i-iaio-mote: v mm iortno-muttsi v (; L^biuron. ditoroncfi v C •N ebo, vetrovi f n« »Tine v mm 5./10. 21 h 742-3 15-0 05 dj. j 6./10, 7 h 7439 12-1 0, megla ' - 6./10. 24 ti 742-8 151 0-8 jasno MALI OOiA: Vsaka drobna vrstica Din 1'50 ali Tsaka beseda SO par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I vm IŠČE SE trezen in zanesljiv "^C šofer ki razume izvršit sam vsa poravila, za tri nove osebne automobile na deželi v Sloveniji. Zmožen naj bo tudi nemškega jezika. Točne pisni, ponudbe na upravo lista pod: »IZURJEN ŠOFER* St. 6750. INŠTRUKTOR se tiče za irancoičino; pouk dve uri na teden. — Prednost imajo dijaki iz 5 — 6 gimnazije. — Naslov v upravi lista pod St. 6792. MEDIČARSKI POMOČNIK vešS popolnoma svoje stroke ter beajzanja, trezen in pošten, se takoj sprejme. — Stalna služba. Drugo po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Medičar-ski pomočnik« itev. 6791. Spreten ln trezen starejši . mlinar g dobrimi spričevali, se takoj sprejme pri F. S. SKRABAR — Višnja gora. Najnovejšo iznajdba! Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek AHT0N BOC, LJUBLJANA Salenburgova ut. 6/1. Gltnte-Vi£ 48 Boljšo osebo ki zna dobro kuhati, sploh samostojno gospodinjiti, in zmožno nekaj nemščine, iiče ravnaieljeva soproga brez otrok na deželi, blizu Ljubljane, za takoj. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Skrbna in zanesljiva«. Naprodaj < sobna kredenca, hrastova, spalnica iz trdega lesa. — Škofja ulica 13, dvorišče. Boljša šivilja bi hodila šivat na dom in se cenj. damam toplo priporoča. Naslov v upravi pod it. 6634. žimniee modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke — dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg itev. 7 (poleg Mestnega doma). 6551 Umetni mlin. Iiče se DRUŽABNIK za dobro vpeljan umetni mlin v industr. kraju in industrijski dolini z glavnico 100 do 200 tisoč dinarjev, oziroma se ves kompleks tudi ugodno proda. — Poizvedbe daje uprava »Slovenca« pod šifro »Umetni mlin« št. 6648. Lesni trgovci pozor! Prevzamem v nakup in komisijsko razprodajo vsakovrsten rezan, okrogel, tesan, trdi in mehki les, drva proti 2% provizije ter oskrbujem najboljše inozemske kupce ter dobre plačnike. Obvezne ponudbe z navedbo cene, nalag. postaje ter konsigna-cije se naj pošljejo na naslov D. Koroiec, Rečica ob Paki. baržunasti KLOBUKI kakor tudi FILCI v vseh modnih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri MINKI HORVAT Ljubljana, Stari trg it. 21. Popravila se sprejemajo. Žalni klobuki v zalogi! Preklic. Podpisana Antonija Grabnar iz Nevelj št. 18 izjavljam, da nima moj sin Ivan Grabnar pravice ničesar od mojega posestva prodajati in da nisem plačnica za nobene dolgove, ki bi jih moj sin na moje ime napravljal. - Ncv-lje, dne 6. oktobra 1925. Antonija Grabnar. U]čo s štirimi stanovanji niOu in 2 lokaloma, v Ljubljani, se po nizki ceni takoj preda. - Naslov pove uprava lista pod štev, 6776. DOBER ZASLUŽEK Sprejme se upokojen železničar kot POTNIK proti proviziji. Ponudbe pod »Trezen in resen delavec« 6754 na upravo »Slovenca«. Lokal. Radio - klub išče primeren lokal. - Ponudbe na Radio-klub, Dunajska cesta St. 9 — Ljubljana. 6793 Ca| & c. Popofi se zopet dobiva v vseh boljših trgov.nah Generalno zastopstvo: C. C. Latipah S. C.. Zagreb Vlaška u . 46 a. Telefon 2—73. P. n. baninlm ia¥odoivi ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času. Knjigoveznka SC. T. D, v Kopitarjeva ulica 6/19. je, da denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar ni zavržen, zato ker ima reklama za Vas veliko korist, te io naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in strojkov ter zagotovi vedno uspehi •■■■■■■BBIBIBailBIIBBSISSBBHBlHIlin Nobena STARA LJUBEZEN ne more biti tako vstrajna in trpežna, kot je aluminijasta posoda, ki jo v nedosežni kvaliteti dobite edino-le pri staro-znani domači tvrdki FR. STHP-ICA v LJUBLJANI Gosposvetska cesta št. 1 Ista ni le v okras vsaki kuhinji in v veselje gospodinji, je tudi higijenična, lahka in praktična, se da dobro čistiti ter NIKOLI NE ZARJAVI. — Največja zaloga vseh ostalih v železninsko stroko spadajočih potrebščin in gradbenega materijala. Mlatilnico, slamoreznice, vitlji, čistilniki, reporez-nice, kosilnico, posnemalnibi za mleko, železne blagajne gonilni jermeni itd. —Zaloga smodnika in drugih razslreljiv, vžigalnih kapic in vrvic. Ustanov. 1. 1893. Tel. štev. 179. i ■ ■ ■ S ■ BI ■ ■ ■ ■ K ■ BSBSBBBBSRSBBBHBBIflBBBBBSBBflBSBBBBflBBBBB Moderno urejena in najboljše vpeljana tiskarna f Sloveniji ee vsled rodbinskih razmer ugodno proda Upoštevajo se le resni reflektanti z gotovino. Dopise posreduje: Poštni predal 41, Maribor I. Pijanost ozdravi brzo brez vednosti klijenta »ABSTINENTOLc. Cena steklenici Din 50.—, 70-, 100.—, in 160.—. Dobi so v lekarnah, kjer ne, obrnite se na samoizdelo-valko »Gesellschaft fiir chemische und metallur-gisclie Industrien, \VIEN 89/aa, VVissgrillgasse 5/6. Vzorci in prospekti proti povrnitvi stroškov Din 10. rOPNIKA Vs2n-, k; so ga poznali, naznanjamo, da je gospod Viktor Dornik dne 4. oktobra v Ljubljani preminul, — Truplo pokojnika se prepelje v Tržič, kjer se v sredo, dne 6. oktobra, ob 11 dopoldne položi k večnemu počitku. — Priporočamo ga v molitev, Tržič, dne 6. oktobra 1925. ANA DORNIK, mati. - ANA, sestra. - FRANCI, nečak. ZA PRODAJO MOKE IŠČE PRVOVRSTNI MLIN. — PONUDBE NA UPRAVO TEGA LISTA POD »ZASTOPNIK« ST. 6757. tftBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBf, i ■ Sukno in velour za plašče ® 2 Ooubi za površne suknje « 0 Ksmgarn in modni šerijot ■ H za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča obče znana tvrdka B B f! iu" Lini Za Jugoslovansko tiskarno v Liuhliani. Karal flaA. Izdaiateli: dr. Fr. Kulovec. H Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na , htevo poštnine prosto.