Deželni zbor štajerski. Se ta tedon se bo začela v deželnem zboru razprava o proračunu, kajti finančni odsek je dokončal svoje posvetovanje o proračunu< že pretekli teden, Ko bo proračun rešen, pride vprašanje o pokritju v abornioo, in pri tej priliki se bodo gotiovo vneli vro* či boji, kajti vse stranke se bodo branile vsaj tej ali «ai doldadi. Ce!o g,oiovo je, da slovenski poelanci ne bddo nikdar glasovali za doklade na direktne davke. Poslanci Siov. kraečke zveze so v odsekih io javni seji priclno aaslopali koristi in Želje slovenskega Ijndstva. Regulacija Pesnice. V ponedeljek, dne 24. februarja je sprejel dež«Ini zbor zakon, s katerim se sklene regulacija Pesnioe od južno železnice do DraguČeve. To priliko je uporabil deželni odbornik Robift ter predlagal: DeželJii odbor se pooblasti in pozivlja, fta zagotovi regulacijo Pesnice tudi v tretji sekciji drugega oddelka, to je od Gofiovskega mlina gor do Dra#ueeve in sicer ua ta način: 1. Mora se izgotoviti načrt, narediti proračun, izpeljati vodopravno postopanje ter pravočasno izvrMiti pogajanja s c. kr. vlarfo, da ro dosedanjem merilu prispeva. k regulacijskim delonu 2. T.e nredj.riDrfive se morajo izvršiti tako, dai se lahko za&ie zgoraj omenjena regulacija, ako poIrebno, še pred dovršitvijo regulacijskih del v prvi ¦ekciji drugega oddelka od Možganc do Pacinj; naflaJje, da se laiiko denar, določen že za regulacijo prve sekcije drugega oiddelka, izposodi za to regulacijo, in oled|njj6, da se ta regtilajeija sme eačeti, predno so se izpolnile vse formalitete, ki so ustavtno potrebne za zakonito dovoljenje takega podvzetja. Ta predlog je bil v zbornici sprejet, in s tem Je zopet pospešena regulacija Peamice. Nevarnost je namreč bila, da bi se regulacija Pesnioe sicer ust* rila, dokler se ne najde sporazumljenje z občinami med Možgand in Pacinji. Sedaj se tega ni bati! Most v Pobrežju. Občfina Pobrežje in drrkr.e občine Dravskega polja nujno želijo mosta pri Pobrežju, da bi imele na ta način kra;šo pot na sejmišče mi na južni kolodvor. V finanfinem odseku sta to stališče zelo odlo&« no eastopala slovenska poslanca dr. Korošeo in dr. Verstovšek, ter glasovala za to, da se vendar omo goCi zgradba potrebnega mostu. Ntemški poslanci so skraja hoteli celo zsadevo odkloniti, Seie po izvajanjih naših poslancev in spodnještajerskih nemkkih, so se udali in sklenili, da so prošnja pobreške in sosednjih občin podpira,  Meško govori. Poslanec Meško je najprej v slovenskem jezlku utemeljeval svoj predlog in potem v nemškenu Kazal je na veliko škodo, katero dela deroča Drava posestnikom ob njej. Regulacija je sicer slcenjena, vendftr se izvršuje sklep zelo počasi. Vsled tega zah- teva, da se regulacija Drave z ozirtom na škodo tr- pe8e posestnike pospeši. Slovenski deželni Solski svet. Poslanec dr. Verstovšek je stavil predlog, naj se za slovenske in dvojezične šole tistanovi poseben oddelek dež&lnega šolskega sveta. S tem bi se odstrarrilo mnogo prepirov med obema štajerskimia narodnostima. Predlog je bil sprejet, in sicer z glasovi Slovencev, krščanskih. socialcev, veleposestnikov in socialdemokralov. Nemško-narodni poslanci so glasovali proti, ker so videli v tem prvi korak do uresniSenja slovenskega gesla: Pro6 od Gradca. Občlna ljot)e. V seji dne 21. januarja se je dalo deželnemu odboru dovoljenje, da podeli občini Loče po izvršenih poizvedbah za zgradbo savskega broda primerno podporo. Most črez Dravo prl Dnpljoku. Za zgradbo mostu pri Dupljeku se je dovolilo 78.000 kron, katera svota se bo v enakih obrokih izpla6ala y treh letih. S tem je ustreženo dolgoletni že]ji prebivaJstva Sbpnij Vurbeig, Sv. Barbara,, Sv. Ma'fcin pri Vurbergu, in tudi prebivalstva na desnen. bregu Drave. Za vlnogradnlke. Poslanec dr. Jankovič je predlagal, naj s© letos vinogradnikom opusti vračevanje obrestnih posojil in naj so sploli misli na različne olajšave glede povračanja brezobrestniK posojil za prenavljanje vinogradov. Predlog se je odstopil deželnemu odboru v piPetresevanje in uvaževanje. Roškar govori. Poslanec Roškar je dne 25. t. bo. utemelj«ral svoj predlog, da prispeva država 50 odstotkov k šolskim stroškom. Dokazoval ]e potrebo s tem, i4a imajo občine vsled šolskih stroškov že sedaj velike doklade, in da je nemogoče, še nadalje obteževaii naše kmeSke občine. Predlog se je sprejel ki odkazal sestarljenemu finančnemu in šolskemu odseku. Pomanjkanie krme. Dežela bo dala za poškodovance po to2i is suši 43.000 kron. Pri tej priliki se je oglasi! poslanee Roškar ter izrekel svoje obžalovanje, dc je podpora tako majhna. Obecem se je pritožil, da se je pri razdelovamju krine prezrlo \1eCino spodnjeŠtajerskiH krajev, n, pr. Ljutomer i. dr. Govornik vidi v tem oziru za bodo^nost samo ©no uspešno odpomoč, namre8 prisilno zavarovanje za vremenske nezgode.