1 petek, 18. novembra 2022 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 18. novembra 2022, leto 7, šte­vil­ka 20 Tri vizije o razvoju Ne prezrite! Danes, 18. novembra, si zagotovite svoj izvod časopisa Gorenjski glas z volilno napovedjo o volitvah županov ter kratko predstavitvijo vseh županskih kandidatov na širšem območju Gorenjske. O programih, razvoju občine Kamnik ter domačih podjetij in obrti so kandidati za županjo oziroma župana Občine Kamnik Maja Aleksovska Lesjak, Matej Slapar in Sandi Uršič spregovorili na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Območna obrtno-podjetniška zbornica Kamnik in Podjetniški klub Kamnik. www.gorenjskiglas.si Maša Likosar Gradnja vodovoda do objekta GRS Kamnik Kamnik – Začela se je gradnja vodovoda na severnem delu nekdanje smodnišnice, do objekta Društva GRS Kamnik v dolžini 614 metrov. Investicija vključuje tudi hidrantno omrežje za požarno varnost na tem območju. A. Se. Matej Slapar, Maja Aleksovska Lesjak in Sandi Uršič na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Območna obrtno-podjetniška zbornica Kamnik in Podjetniški klub Kamnik / Foto: Maša Likosar ključen OPPN, za katerim pa stoji zapleten proces.« Matej Slapar: »Verjamem, da bomo kmalu prišli do po­ slovne cone v Motniku, kjer bomo lahko razvijali obrt in podjetništvo. Nadejamo si, da bo OPPN za smodnišnico pripravljen v roku enega leta.« Maja Aleksovska Les­ jak: »Trudimo se za oživitev mestnega jedra. Razmišlja­ mo o odprtju Šutne za eno­ smerni promet, s čimer bi razbremenili obvoznico.« tri, a kjer bo možno, jih bomo namestili.« Vsi trije kandidati v svojih programih naslavljajo ener­ getsko krizo, ki bi jo med drugim reševali z namešča­ njem sončnih elektrarn za samooskrbo. Ključni pro­ blem ob tem je, kot je pou­ darila Jančar Rozmanova, prešibko omrežje in posle­ dično težavno pridobivanje soglasij za priklope. Kandi­ dati so odgovarjali na vpra­ šanje: Kakšna je torej vaša časovnica in kateri so kon­ kretni projekti energetskih rešitev, ki jih boste imple­ mentirali v naslednjem mandatnem obdobju? Matej Slapar: »Na določene javne objekte bomo v roku dveh let namestili sončne elektrarne in jih energetsko sanirali. Velik potencial je na vodni energiji in bioma­ si, zato bomo tudi temu po­ dročju namenili več pozor­ nosti.« Sandi Uršič: »Proračun za leto 2023 bomo prilagodili aktualni situaciji, korak v pravo smer bo nameščanje fotovoltaike in energetska sanacija stavb v občinski lasti, obenem bomo zagotoviti dodatna sredstva za subvencije obča­ nom.« Maja Aleksovska Lesjak: »Sončne elektrarne niso proces od danes do ju­ OBČINSKE NOVICE OBČINSKE NOVICE ŠPORT ZANIMIVOSTI Mamut bo dobil svoje mesto Vračajo se tuji gostje Dišalo je po kolajni Kamniški ponudniki namestitev so zadovoljni s poletno sezono. Optimistično, a hkrati previdno zrejo v prihodnost. Pred časom je minilo petdeset let od olimpijskih iger v Münchnu. Kanuist Janez Andrejašič je Kamnik leta 1972 postavil na olimpijski zemljevid. Lira poje že sto štirideset let stran 4 stran 10 Energetska kriza Začelo se je urejanje območja med avtobusno postajo v Kamniku in Kamniško Bistrico, katerega osrednje mesto bo zavzemala skulptura mamuta, ki jo bodo postavili v začetku prihodnjega leta. stran 3 CRNI PETEK Poslovni prostori Med perečimi temami sta umestitev poslovnih con v kamniško občino in proble­ matika odhajanja podjetij v sosednje občine, ker v ka­ mniškem okolju nimajo pri­ mernega prostora. Kot je de­ jala Jančar Rozmanova, kandidati v svojih progra­ mih med drugim navajajo ugodno geografsko lego me­ sta, idilično okolje – a ko po­ gledamo pobližje, določene lokacije še vedno niso vzor mestu. Gre predvsem za propadajoče tovarne, ki niso videti ravno idilično. »Ka­ kšen pogled imate na po­ slovne cone in degradirana območja, kakšni so načrti za naslednja štiri leta?« jih je vprašala. Sandi Uršič: »Naš program smo razdelili na deset točk in prva je ravno skupna vizi­ ja in strategija. Do nje lahko pridemo le z dialogom z ob­ čankami in občani, tudi kar se tiče zelenih površin in drugih zemljišč ter njihove namembnosti. Ob tem je Turizem Kako kandidati vidijo razvoj turistične destinacije Ka­ mnik z okolico? Matej Sla­ par: »Prizadevamo si za več nočitvenih kapacitet, kar bi pozitivno prispevalo k ra­ zvoju gostinske in druge ponudbe ter podaljševanju turistične sezone. Pomaga­ li bomo vsem, ki bodo žele­ li razvijati turizem, in jih ne bomo omejevali s pro­ storskimi načrti. Sofinanci­ rali bomo promocijo name­ stitev in spodbujali nove podjetniške ideje na podro­ čju turizma.« 4. stran POHITI! ZALOGE OMEJENE! Samo od 21.11. do 27.11.2022. Ad Vita d.o.o., Tovarniška cesta 7 B, Slovenske Konjice Kamnik – Za županski stol­ ček se bodo na nedeljskih lo­ kalnih volitvah potegovali trije kandidati: aktualni žu­ pan Matej Slapar, ki kandi­ dira s svojo Listo Mateja Sla­ parja, podporo volivk in vo­ livcev ter stranke Nova Slo­ venija; aktualni podžupan Sandi Uršič, ki bo na voli­ tvah nastopil kot neodvisni kandidat s podporo volivk in volivcev; prvič pa se v ka­ mniški občini za župansko mesto poteguje ženska, in sicer Maja Aleksovska Le­ sjak, ki je kandidatka stran­ ke Socialni demokrati. Na okrogli mizi v Domu kul­ ture Kamnik, ki jo je povezo­ vala direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Kamnik Barbara Jančar Roz­ man, so imeli kandidati v uvodu priložnost, da se osebno predstavijo in pove­ jo, katere so tiste kompeten­ ce, zaradi katerih bodo do­ ber župan oziroma županja. V nadaljevanju so se pogo­ varjali o izzivih obrti in pod­ jetništva na Kamniškem. Be­ seda je tekla o energetski krizi, problematiki poslov­ nih prostorov industrijske cone, turizmu kot pomemb­ ni gospodarski dejavnosti in kadrovski problematiki. Kandidate so postavili tudi pred poseben izziv: »Zami­ slite si, da ste zaposleni v marketinški agenciji in mo­ rate narediti povabilo podje­ tnikom, da odprejo podjetje v naši občini in tukaj tudi ostanejo.« Ob koncu so ime­ li priložnost še obiskovalci, da kandidatom zastavijo vprašanja. V nadaljevanju navajamo strnjene odgovore kandidatov s poudarkom na ciljih in vizijah v naslednjem mandatu, in sicer v vrstnem redu, kot so jih podajali na vprašanja vsake teme. Trgovina Vitapur Kamnik Supernova Domžalska cesta 3 1241 Kamnik Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si www.pohistvo-dabor.si JESENSKI POPUSTI vgradne omare, kuhinje, spalnice, dnevne sobe Alples V soboto, 12. novembra, zvečer je bil v Domu kulture Kamnik slavnosti koncert ob počastitvi 140-letnice delovanja Pevskega društva Lira iz Kamnika, najstarejšega pevskega zbora na Slovenskem. stran 12 Trgovina Svilanit OUTLET Kamnik Kovinarska cesta 4 1241 Kamnik Dabor d.o.o., Ulica Jakoba Alešovca 7, Kamnik 2 petek, 18. novembra 2022 Občinske novice Za večjo poplavno varnost Začela so se vzdrževalna dela ob strugi Kamniške Bistrice na območju Šmarce in Nožic. Aleš Senožetnik Šmarca, Nožice – Skupaj z Direkcijo za vode se je Občina Kamnik lotila vzdrževalnih del ob strugi Kamniške Bistrice na območju Šmarce in Nožic. Izvaja se sanitarni posek zmerne drevesne, grmovne in druge zarasti iz spodnjih dveh tretjin pretočnega profila vodotoka Kamniške Bistrice v dolžini 2,3 kilometra. Dela izvajata družbi Hidrotehnik in Žurbi Eko in bodo predvidoma zaključena do konca letošnjega leta, projektantska vrednost investicije pa je ocenjena na 218 tisoč evrov. Skupno bo sanitarni posek opravljen na površini slabih dvajset tisoč kvadratnih metrov. Kot pojasnjujejo na kamniški občinski upravi, bodo odstranili le drevesa, ki rastejo v strugi, so poškodovana ali nagnjena v strugo oz. tista, ki so se močno razrasla v pretočni profil. »Posekati je treba drevesa, ki segajo v strugo in z vejevjem oziroma z debli zapirajo profil struge in na katerih se ob povečanih pretokih nabira nesnaga in naplavine. Odstraniti je treba staro, podrto in poškodovano drevje,« so še pojasnili. Vse uporabnike pešpoti ob Kamniški Bistrici na odseku Šmarca–Nožice prosijo, da upoštevajo navodila izvajalca del in ne vstopajo v območje, kjer se izvaja sanitarni posek. Skupaj z direkcijo za vode pa občina pridobiva tudi gradbeno dovoljenje za izvedbo prve etape protipoplavnih ukrepov. Ocenjujejo, da bi dela lahko začeli v zimskem obdobju. Pred kratkim pa se je zaključila sanacija potoka Belščica ob občinski cesti Motnik– Zgornji Motnik–Bela v dolžini 1,8 kilometra. Ocenjena vrednost sanacije znaša 250 tisoč evrov. Asfaltiranje cestišč Kamnik – Družba Resal je prejšnji teden nadaljevala asfaltiranje javne poti na območju Velike Lašne in dela za izvedbo asfaltiranja na območju naselja Klemenčevo. Ta teden je Resal začel asfaltirati tudi lokalno cesto na območju Motnika oz. Bele. Trgograd pa je prejšnji teden nadaljeval dela za asfaltiranje javne poti v Šmarci (območje Bistriške ceste) ter začel dela za asfaltiranje makadamske poti na območju Kršiča v predvideni dolžini sto metrov. Družba Trgograd je prejšnji teden asfaltirala tudi cestišče na Ljubljanski cesti na Duplici, na lokalni cesti Mekinje–Godič pa tri odseke v skupni dolžini dobrih šeststo metrov. Ta teden so začeli tudi izvajati sanacijo dela cestišča proti Jakopičevi ulici. Komunalno podjetje Kamnik je ta teden začelo asfaltirati dva odseka na območju Podgorja v predvideni dolžini 175 in 50 metrov. A. Se. Kako smo volili na Kamniškem Kamnik – V nedeljo, 13. novembra, je potekal drugi krog predsedniških volitev, v katerega sta se uvrstila Anže Logar in Nataša Pirc Musar, ki sta v prvem krogu zbrala največ glasov. V kamniškem volilnem okraju, ki poleg občine Kamnik zajema tudi sosednjo Komendo, je bila po podatkih Državne volilne komisije udeležba 58,2-odstotna, kar je 5,2 odstotka več kot na ravni države. Po skoraj vseh preštetih glasovnicah (99,99 odstotka) je Nataša Pirc Musar prejela 53,96 odstotka, Anže Logar pa 46,04 odstotka glasov. Skupaj je bilo oddanih 16.277 glasovnic, od tega 170 neveljavnih. A. Se. ODGOVORNI UREDNIK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA ODGOVORNEGA UREDNIKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 Za varno oskrbo z vodo Občina Kamnik je bila ena od partneric evropskega projekta MUHA, namenjenega izboljšanju odpornosti sistemov oskrbe s pitno vodo na dogodke, kot so suša, poplava, potres, izredno onesnaženje. Slovenijo je zastopala skupaj z raziskovalci ljubljanske univerze. Ana Jagodic Dolžan Ljubljana – V projektu MUHA, ki se je izvajal od marca 2020, so partnerji iz šestih držav (Slovenije, Italije, Hrvaške, Srbije, Črne gore in Grčije) razvijali pristope za učinkovito upravljanje tveganj pri oskrbi s pitno vodo. »Ko se zgodi nesreča, koraka nazaj ni več. Zato potrebujemo dobre podatke, dobre načrte, predvsem pa ljudi, ki znajo te upravljati ter na podlagi izkušenj in znanj ustrezno ukrepati,« je na zaključni konferenci poudaril poveljnik Civilne zaščite Kamnik Matjaž Srša. »Pravočasno in ustrezno ukrepanje je ključno v vseh nesrečah,« je dodal, »zato smo veseli, da smo bili povabljeni k temu projektu.« Občina Kamnik je bila zaradi pogostih hudourniških poplav ter nevarnosti potresa ali izrednega onesnaženja izbrana za pilotno območje, v tem okviru pa je bila v prizidku pri gasilskem domu urejena štabna soba z najsodobnejšo strojno in programsko IT opremo ter s komunikacijskimi napravami za spremljanje dogodkov in nesreč na vodovodnih sistemih. »Glavna pridobitev so ustrezni prostori z opremo, ki bo omogočila dobro in učinkovito Most v Vrhpolju: zaradi poplav ogrožena cev za pitno vodo / Foto: arhiv projekta MUHA delovanje štaba Civilne zaščite in vseh enot za reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč,« je pojasnil poveljnik. Potreben je celovit pogled Narejen je bil tudi hidravlični model za kamniško vodovodno omrežje, ki predstavlja podlago za izdelavo načrta varne oskrbe s pitno vodo. Kot je povedala Barbara Čenčur Curk z Naravoslovnotehniške fakultete, je možna tveganja, povezana s posamezno nesrečo, treba predvideti na vsaki komponenti vodovodnega sistema, tako na območju zajetja in temov lahko na enoten način pristopijo k pripravi omenjenih načrtov, oblikovali pa so tudi smernice za izvedbo štabnih vaj, ki omogočajo simulacijo odzivanja in odločanja, ko je oskrba s pitno vodo ogrožena. »Odločitve v času krizne situacije so vedno zahtevne,« je poudaril Primož Banovec s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Kot je pojasnil, je vanje vpetih več institucij, »zato je dobro imeti ustrezna orodja, da jih lahko pravilno sprejemaš, ne na pamet in po občutku«. V Kamniku je načrtovana še ena takšna vaja. Gradnja optike V več naseljih v Tuhinjski dolini poteka gradnja optičnega omrežja. Aleš Senožetnik Kamnik – Družbe Telekom Slovenije, Rune in GVO na območju Tuhinjske doline gradijo optično omrežje. Kot so sporočili s kamniške občinske uprave, bo podjetje Rune pokrivalo področja t. i. sivih lis, ki predstavljajo manj oddaljene kraje, GVO pa bo v sklopu projekta OŠO 5 pokrival območja t. i. belih lis, ki predstavljajo bolj od- daljene kraje brez optične povezave. Gradbena in montažna dela, ki jih izvaja Telekom Slovenije, so v Buču, Malem Hribu in Motniku že zaključena, v Cirkušah so zaključena gradbena dela, montažna pa se končujejo v teh dneh. V Češnjicah so gradbena dela v zaključni fazi, montažna pa bodo dokončali predvidoma še ta mesec. V Golicah potekajo še gradbena dela, montažna KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2022 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 2. decembra 2022, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 24. novembra 2022. priprave vode kot na vodovodnem omrežju in hišnem razvodu. Celosten pogled je pomemben zaradi same nevarnosti, ki jo prinašajo dogodki, kot so poplava, potres, izredno onesnaženje in suša, narekuje pa ga tudi prenovljena evropska direktiva o pitni vodi, ki je v veljavo stopila januarja lani. Ob tem je opozorila, da še ni bila prenesena v slovenski prostor. Sodelujoči v projektu MUHA, ki se je izvajal v okviru evropskega programa Interreg ADRION, so razvili spletno orodje, s katerim upravljavci vodovodnih sis- Gradnja optičnega omrežja v Tuhinjski dolini / Foto: Občina Kamnik bodo zaključena ta mesec, prav tako tudi v Lazah. V Lipljah, kjer še potekajo gradbena dela, bodo montažna zaključena do sredine decembra. Na Okrogu pri Motniku bodo montažna dela izvedena decembra, prav tako v Sidolu, na Starih selih in Stebljevku. V Velikem Hribu predvidevajo dokončanje del do sredine decembra, prav tako tudi v Zgornjem Tuhinju. Decembra se bodo gradbena in monta- žna dela izvajal tudi v Špitaliču, v Šmartnem pa bodo dokončana že ta mesec. V Kamniku sicer dodajajo, da so v Buču, Motniku in na desni strani naselja Laze (smer Motnik) že vpisani v informacijski register, tako da že potekajo dograditve omrežja do lastnikov in priključitve na storitve. Vsi naslovi na področju izvajanja del pa imajo že sedaj možnost oddaje prednaročila za priklop na optično omrežje. 3 petek, 18. novembra 2022 Občinske novice Mamut bo končno dobil svoje mesto Vabilo k ogledu slovesnosti ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra Spoštovane občanke, spoštovani občani, tudi letošnje leto bomo 23. november, državni praznik dan Rudolfa Maistra, zaznamovali s ponosom in spoštovanjem do dejanj generala Maistra in njegovih borcev. V tem tednu se je začelo urejanje območja med avtobusno postajo v Kamniku in Kamniško Bistrico, katerega osrednje mesto bo zavzemala skulptura mamuta, na katero so Kamničani čakali petnajst let. Aleš Senožetnik Rudolf Maister / Foto: Občina Kamnik Vljudno vabljeni k ogledu slovesnosti, ki bo potekala v sredo, 23. novembra 2022, ob 19. uri v Domu kulture Kamnik. Slavnostna govornica bo direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar. Kulturni program bodo z besedo in glasbo obogatili kamniški kulturni ustvarjalci. Mamut v delavnici Romana Kamška / Foto: Aleš Senožetnik Komendi. »Postopek je sicer klasičen, glavna posebnost tega kosa pa je bila, da je izredno velik, največji, kar smo jih v naši delavnici izdelali doslej, zaradi česar je bila izdelava logistično nekoliko težja,« nam je o izdelavi dvainpoltonskega bronastega odlitka povedal Roman Takole bo videti prenovljeno nabrežje ob avtobusni postaji. / Foto: Občina Kamnik Kamšek, ki ima s tovrstnim delom precej izkušenj, saj so številna dela priznanih kiparjev doma in v tujini nastala v njegovi delavnici. Skupna vrednost gradbenih del ter zunanje ureditve znaša dobrih 160 tisoč evrov z davkom na dodano vrednost, za skulpturo mamuta pa bo občina namenila še dodatnih 131.760 evrov (z DDV). Za projekt je občina kandidirala tudi za nepovratna sredstva na tretjem javnem pozivu za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino Srce Slovenije. Za investicijo tako pričakujejo dobrih petdeset tisoč evrov nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kot partner v projektu bo sodeloval tudi LAS Srce Slove- nije, ki bo poskrbel za popularizacijo vsebin med lokalnimi prebivalci z dogodkom in objavami v medijih. V Kamniku se namreč nadejajo, da bo atraktivna skulptura obogatila turistično ponudbo Kamnika in doprinesla k večji prepoznavnosti občine. Skulptura, ki bo predvidoma v začetku prihodnjega leta po dolgih letih čakanja in iskanja primernega prostora končno našla svoje mesto, temelji na okostju ledenodobnega orjaka, ki so ga leta 1938 našli v Nevljah in velja za eno najbolje ohranjenih mamutovih okostij v tem delu Evrope. Kamniški umetnik Miha Kač je okostje, ki ga hrani Prirodoslovni muzej v Ljubljani, preučil in pripravil kalup v naravni velikosti. Lokacije defibrilatorjev v občini Kamnik AED (avtomatski eksterni defibrilator) je naprava, ki se uporablja za ukrepanje ob srčnem zastoju. Naprava je namenjena laikom in je varna. Občina Kamnik je v letu 2022 vzpostavila bazo AED-naprav na območju občine. Zemljevid in podatki o napravah so dostopni na uradni spletni strani Občine Kamnik, in sicer na zavihku Lokacije defibri- latorjev. Občani lahko tako preverijo, kje točno se v njihovi bližini nahaja AED-naprava, poleg zemljevida pa je dodan tudi opis vseh naprav (mikrolokacija, dostopnost, slika naprave). Po prejetih podatkih o napravah s strani organizacij, društev, krajevnih skupnosti je v občini Kamnik trenutno štirideset AED-naprav, ki so nameščene na območjih 17 krajevnih skupnostih. Občina seznam posodablja, vsi posamezniki, ki imate v lasti AED-napravo, pa lahko v primeru, da vaše naprave ni na zemljevidu, to javite na elektronski naslov obcina@kamnik.si. Sicer pa je ob tem treba poudariti, da v primeru nujne medicinske pomoči ali katere koli druge nesreče ob klicu na številko 112 operaterju poveste: www.kamnik.si – kdo kliče, – kaj se je zgodilo, – kje se je zgodilo, – kdaj se je zgodilo, – koliko je ponesrečencev, – kakšne so poškodbe, – kakšne so okoliščine na kraju nesreče, – kakšna pomoč je potrebna. Pomemben dejavnik ob nesrečah so poleg pristojnih služb tudi prvi posredovalci, ki v oddaljenih krajih igrajo pomembno vlogo. V občini Kamnik imamo od leta 2019 usposobljenih več kot 130 prvih posredovalcev, ki delujejo v okviru devetih prostovoljnih gasilskih društev. Ob 18. uri bomo na Trgu talcev položili venec k spomeniku generala Rudolfa Maistra in njegovim borcem s Kamniškega. Iskrene čestitke, spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani, ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra. www.kamnik.si Kamnik – Območje med kamniško glavno avtobusno postajo in reko Kamniško Bistrico se je v teh dneh za dva meseca spremenilo v gradbišče. Kot so nam sporočili s kamniške občinske uprave, bodo najprej porušili del tlakovanih in betonskih površin na severnem delu tega območja, saj bodo po dokončanih delih vse pohodne površine urejene v enotni podobi z betonskim tlakom, namestili pa bodo tudi parkovno in urbano opremo. A glavni pečat območju bo dajala skulptura mamuta, ki ga bodo umestili na ploščad nad zakloniščem. Gre za skulpturo, ki jo je leta 2008 izdelal kipar Miha Kač in meri dobre štiri metre v višino in 6,4 metra v dolžino. Bronast odlitek, ki je skorajda že dokončan, pa so izdelali v livarni umetnin Romana Kamška na Gori pri Kamnik – Maistrovo mesto vas pričakuje. Vaš župan Matej Slapar Karierni sejem v Kamniku Aleš Senožetnik Kamnik – Ta četrtek in petek v kamniški športni dvorani poteka Karierni sejem na Kamniškem, ki ga soorganizirajo Podjetniški klub Kamnik, Zadruga KIKštarter in Občina Kamnik. Namen sejma je, da mladim predstavijo možnost zaposlitve in kariernega razvoja v podjetjih, ki svojo dejavnost opravljajo v Kamniku in bližnji okolici. Obiskovalce želijo spoznati s podjetniki, ki vodijo uspešna podjetja, predstaviti njihove dejavnosti in pri Kamničanih vzbuditi zavedanje, da so jim perspektivna delovna mesta na voljo tudi v domačem kraju. Sejem bodo obiskali učenci osmih in devetih razredov, srednješolci in študentje, na dogodek pa so vabljeni tudi starši, iskalci zaposlitve ter druge osebe, ki razmišljajo o spremembi karierne poti. Sejem je odprt med 8. in 18. uro. Podjetno nad izzive Ljubljana – Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je pred dnevi objavila sedmi in hkrati zadnji razpis za vključitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR), ki je namenjen vsem, ki si želijo stopiti na samostojno podjetniško pot. Udeleženci bodo v štirih mesecih osvojili znanja in veščine, ki so nujni za uspešen in učinkovit razvoj ideje ter zagon podjetja. V okviru projekta jih čaka zaposlitev na agenciji ter popolno podporno podjetniško okolje. V projekt se lahko vključijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali začasno bivališče v eni od 26 občin Ljubljanske urbane regije ter da lahko pred začetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. Razpis je objavljen na spletni strani www.rralur.si. Prijave so možne do 5. decembra, udeleženci pa bodo v projekt vključeni predvidoma s 1. februarjem 2023. Dodatne informacije je mogoče pridobiti na spletni strani oziroma na razvojni agenciji, prihodnji četrtek ob 10. uri pa bodo na spletu organizirali tudi informativni dan. A. Se. Izposoja ni možna na avtobusni postaji Kamnik – Občina Kamnik obvešča uporabnike sistema Kamkolo, da od petka, 11. novembra, dalje zaradi gradbenih del na območju avtobusne postaje izposoja koles na tem mestu ni več možna. Izposoja in vračilo koles sta možna na preostalih postajah sistema Kamkolo. A. Se. 4 petek, 18. novembra 2022 Občinske novice, mnenja Tri vizije o razvoju 1. stran Sandi Uršič: »Turizem je zagotovo pomembna gospodarska panoga, a naš pogled je, da moramo gospodarstvo enakomerno razvijati, kar pomeni tudi spodbujanje novih delovnih mest. Za promocijo turizma imamo Zavod za turizem in šport Kamnik, ki ga moramo prevetriti in tako za kulturo kot tudi za šport zagotoviti samostojni javni zavod. Pomembno je tudi oživljanje starega mestnega jedra, ki mora biti zaprto za vse.« Maja Aleksovska Lesjak: »Več pozornosti bomo morali nameniti turizmu v starem mestnem jedru, kjer bi lahko promovirali naše lokalne pridelke, na ta način pa podprli lokalne pridelovalce.« Kadrovska problematika Kandidati v programih omenjajo odpiranje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. »Podjetja potrebujejo nove sodelavce, a jih ne dobijo. Kaj lahko na tem področju storite kot župani?« jih je nagovorila Jančar Rozmanova. Matej Slapar: »Še naprej bomo organizirali Karieri sejem, kjer se predstavijo podjetja iz celotne regije, mladi lahko tako na neposreden način dobijo vpogled v poklice in delovna mesta, ki so na voljo v Kamniku. Drugi način je KIKštarter, s katerim želimo vse občane navduševati nad podjetništvom.« Maja Aleksovska Lesjak: »Delovna mesta so povezana z razvojem gospodarstva, občina pa gospodarstvenikom lahko pomaga s sprejetjem OPN in OPPN ter raznimi subvencijami.« Sandi Uršič: »Pomanjkanje ustreznega kadra je eden glavnih problemov, a kader je ključen, zato smo pripravili nekaj konkretnih ukrepov, med drugim bi povečali proračunska sredstva za pospeševanje zaposlovanja. Naš program vključuje oblikovanje posvetovalne skupine, v kateri bodo predstavnik obrtne zbornice, podjetniškega kluba in predstavniki večjih delodajalcev. Skupen izziv bo tudi kamniški štipendijski sklad, v sklopu katerega bi lahko pripravili kader in tako zagotovili, da ostane v občini Kamnik.« Še dve soočenji Kandidati so se pred volitvami predstavili še dvakrat – v torek na soočenju, ki ga je organiziral Mladinski svet Kamnik, v četrtek pa so volivci in volivke kandidate lahko pobližje spoznali v Eco Resortu. Spominska plošča Paglovcu Aleš Senožetnik Šmartno v Tuhinju – Prejšnji petek je v Šmartnem v Tuhinju potekal blagoslov spominske plošče Francu Mihaelu Paglovcu in maša, posvečena Paglovcu in Ignaciju Škodi. Paglovec (1679– 1759) je bil duhovnik, šolnik, kronist ter prenovitelj in graditelj cerkva v baročnem slo- gu, medtem ko je Škoda (1909–1982) zaslužen za izgradnjo sedanje župnijske cerkve sv. Martina v Šmartnem. Blagoslov je opravil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ploščo pa so pred nedavnim postavili župljani. Po maši je potekal tudi krajši kulturni program, ki ga je vodil slavist Brane Šimenc. Blagoslov plošče Francu Mihaelu Paglovcu / Foto: Občina Kamnik Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni Kamnik – Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga zaznamujemo 14. novembra, je bil na pobudo Zveze društev diabetikov Slovenije in Društva diabetikov Kamnik tudi stražni stolp na Malem gradu obarvan modro. Namen akcije je pritegniti čim večjo pozornost javnosti in opozoriti na problem sladkorne bolezni tudi v naši občini. Svetovni dan v letošnjem letu v ospredje postavlja dostop do zdravljenja sladkorne bolezni. A. Se. Vračajo se tuji gostje Kamniški ponudniki namestitev so zadovoljni s poletno sezono. Optimistično, a hkrati previdno zrejo v prihodnost. Damijan Rifl Kamnik – V začetku tedna so v Laškem potekali Dnevni slovenskega turizma. Rdeča nit letošnjega srečanja so bile razprave o doseganju vizije aktualne turistične strategije zelene butičnosti ter zmerne kvantitativne rasti ob pospešeni rasti kakovosti storitev. Ko v kontekstu turizma govorimo o zelenem, ne moremo mimo Kamnika, ki je del elitne druščine z zlatim znakom Slovenia Green Destination. Kamniški ponudniki namestitev po lanski specifični sezoni – zaznamovali so jo covid-19 in turistični boni – ugotavljajo, da se počasi le vračamo v normalo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo od letošnjega maja do vključno avgusta v kamniški občini ustvarjenih 54.915 prenočitev turistov, kar je nekaj več kot sedem tisoč več v primerjavi z istim obdobjem lani. Zaradi zgoraj navedenih razlogov je bilo lansko leto manj tujcev in več domačih gostov, letos pa je slika obrnjena. »Pred korono, leta 2019, je pri nas prenočilo 70 odstotkov tujih gostov, v naslednjih dveh letih se je njihov delež zmanjšal na 10 odstotkov. Letos so se začeli vračati sosedje ter tudi Čehi Med majem in avgustom je bilo v kamniški občini skoraj 55 tisoč prenočitev turistov. / Foto: Aleš Senožetnik in Nizozemci. Predvidevamo, da bo ob koncu leta delež tujcev dobrih 40 odstotkov. Še vedno torej prevladujejo domači gostje. Mnogi so nas zaradi turističnih bonov obiskali prvič, a se že vračajo,« ugotavljajo v Termah Snovik, ki so že dve desetletji glasnik zelenega in vztrajno sledijo viziji energetsko učinkovitih in okolju prijaznih turističnih namestitev. Tuhinjci pozdravljajo tudi vrnitev organiziranih skupin, ki prihajajo prek turističnih agencij, in optimistično vstopajo v zadnji del leta. Zaključili ga bodo z zdaj že tradicionalnim silve- strovanjem v kopalkah in dogodki, ki jih pripravljajo v sodelovanju s TD Tuhinjska dolina. Medtem ko se v Snoviku pripravljajo na zaključek leta, pa v kamniškem kampu Resnik že razmišljajo o naslednji sezoni. »Odpremo 1. maja, dotlej pa bomo poskrbeli za ureditev številnih, še zdaleč ne nepomembnih malenkosti. Glavni adut kampa ostaja narava. Zeleno v kampu in okolici. Na tem bomo gradili tudi v prihodnje,« zeleno usmeritev napoveduje Jure Resnik, ki je s poletno sezono zelo zadovoljen, saj so presegli celo številke iz predkoron- skega leta 2019. Tudi najbližji sosedje kampa, ki tržijo sobe in apartma, so zadovoljni z vrnitvijo v predkoronske čase. »Vseeno opažamo nekaj razlik. Letalskih gostov iz neevropskih držav poleti ni bilo. So se pa, kar je seveda razveseljivo in obetavno, vrnili oktobra,« je zadovoljen Blaž Resnik iz B&B Pod Skalo. Glede na trenutne rezervacije napoveduje solidno zimsko sezono, a hkrati previdno opozarja na številne dejavnike (podražitve in posledična inflacija, razvoj pandemije), ki bi vse skupaj znova utegnili postaviti na glavo. Priznanje vrtne odličnosti V začetku letošnjega novembra je Svetovna zveza društev ljubiteljev vrtnic podelila Arboretumu Volčji Potok priznanje vrtne odličnosti (WFRS Award of Garden Excellence). Prejmejo ga rožni vrtovi z najboljšim vzdrževanjem in predstavitvijo vrtnic. Arboretum bo od Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic prejel še plaketo, ki je namenjena temu, da se vgradi ob vhodu v vrt. Javno predstavitev in odkritje plakete pa načrtujejo javno in slavnostno, najverjetneje v času cvetenja vrtnic prihodnje leto. Alenka Brun Volčji Potok – Podelitev priznanja vrtne odličnosti se je zgodilo v avstralskem mestu Adelide na kongresu Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic. Kongres je vsako tretje leto in na njem med drugim preučijo kandidature za omenjeno odličnost. Priznanj podelijo največ deset, saj morajo predlagani rozariji zadostiti številnim pogojem svetovne zveze. Rožni vrtovi Arboretuma Volčji Potok so bili za priznanje predlagani s strani visokih funkcionark svetovne zveze iz nacionalnih društev Italije in Luksemburga. Pogojev oziroma kriterijev, da rozarij sploh lahko kandidira za priznanje odličnosti, je kar nekaj in Arboretum Volčji Potok je povsod dobil dobro oceno: odlično ali prav dobro. S tem priznanjem je tako vstopil v družbo najboljših rožnih vrtov na svetu. Priprave na večerni sprehod med lučkami Arboretumove vrtnice so se znašle v družbi najboljših na svetovnem nivoju. / Foto: Arboretum Volčji Potok Do letos je priznanje vrtne odličnosti v Evropi prejelo 27 rozarijev, vendar to ne pomeni, da Arboretum priznanja v prihodnosti ne more izgubiti. Namreč, če pade kakovost vzdrževanja pod pričakovano mejo, svetovna zveze priznanje odvzame. Trenutno pa se v Arboretumu pripravljajo na tradicionalno praznično vzdušje, ki ga s seboj prinaša december: na sprehod med lučkami. Priprave nanj sicer začnejo že sredi oktobra. Med lučkami se boste lahko sprehodili od 19. novembra, predvidoma med tretjo uro popoldne in deveto uro zvečer. Večerni sprehod med lučkami bo mogoč vsak dan, tudi ob koncih tedna in praznikih, trajal pa naj bi vse do 8. januarja 2023. 5 petek, 18. novembra 2022 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA S KANDIDATI Aktualno ZA LOKALNE VOLITVE – GRADIMO KAMNIK #ZATE Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova ulica 8, Ljubljana; OO Kamnik Kandidati Slovenske demokratske stranke podpiramo: • razvoj okolja za mlade družine • razvoj cestne in kanalizacijske infrastrukture • razvoj kmetijstva in turizma • razvoj gospodarstva in obrti • razvoj športne infrastrukture • oskrbo s pitno vodo v vseh naseljih občine • gradnjo dodatnih vrtin in zavarovanje vodnega vira Iverje • gradnjo in obnovo šol • gradnjo parkirne hiše • gradnjo otroških igrišč • ureditev dnevnega centra za starostnike • ureditev področja Utokove jame in oživitev Šutne • investicije za nakup opreme in objektov za gasilce in reševalce • nabavo lokalno pridelane hrane za javne zavode RIFEL Bojana 1 Anton 2 preferenčni glas vpiši Jerneja ISKRA OSOLNIK 1 preferenčni glas vpiši Matjaž Boštjan 4 preferenčni glas vpiši Matejka PIVEC ZAGOŽEN PANČUR preferenčni glas vpiši 3 preferenčni glas vpiši 2 preferenčni glas vpiši Helena 3 preferenčni glas vpiši Andrej 4 preferenčni glas vpiši Monika KOČAR OMOVŠEK 3 preferenčni glas vpiši Domen 4 preferenčni glas vpiši Vesna 5 preferenčni glas vpiši Vojko 6 preferenčni glas vpiši Cvetka TONIN SLAPNIK 5 6 preferenčni glas vpiši preferenčni glas vpiši SPRUK GOLOB Jože 5 preferenčni glas vpiši Andraž Kristina 6 Šport in pros� čas Odpadne vode Ustanovitev zavoda za šport. -> v letu 2023. Sela pri Kamniku, Golice Češnjice, Špitalič, Motnik, Bistričica. Rekonstrukcija športne dvorane -> do 2026. Varne šolske po� Prenova Športnega parka Virtus-> 2023. Ukrepi za umirjanje prometa, nadstrešnice na avtobusnih postajah, izgradnja pločnikov in prehodov cez cesto. Pumptrack, skatepark, trim poligon -> 2024. Kamnik.... zate, zame, za vse Javna infrastruktura Gradnja novih stanovanj - K6 Utok, Ljubljanska cesta. Prenova javnih cest - po�. Obnova vodovodnega omrežja, izvedba vr�n na Iverju. Prenova Medvedove ulice, širitev pokopališča Žale. Izgradnja OŠ Frana A. Prenova Knjižnnjice FB Dostop v javne zavode brez arhitektonskih ovir. preferenčni glas vpiši Barbara Ivanka UČAKAR 2 preferenčni glas vpiši Martin GORENC 3 preferenčni glas vpiši dr. Marjeta 4 preferenčni glas vpiši Janez 5 preferenčni glas vpiši Marta HUMAR REPANŠEK Lavrič Tomšič 6 preferenčni glas vpiši Andrej PREGL 1 7 preferenčni glas vpiši Spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani, predstavniki Nove Slovenije končujemo prvi mandat na čelu vodenja Občine Kamnik. V zadnjih š�rih le�h smo dokazali, da zmoremo in znamo prevze� najbolj odgovorne funkcije v lokalni poli�ki in zaupanje ljudi tudi upraviči�. Z ZNANJEM IN IZKUŠNJAMI BOMO začeto delo nadaljevali, da Kamnik popeljemo Odločno naprej! Bogdan Pogačar 7 preferenčni glas vpiši Nina PAVEC 8 preferenčni glas vpiši Simon 9 preferenčni glas vpiši 10 preferenčni glas vpiši Veronika dr. Jernej KLEVŽE Perko Ukmar MARKELJ Za kandidata glas oddate tako, da najprej obkrožite številko liste NSi in nato v kvadratek vpišete številko kandidata. OBKROŽITE 1 preferenčni glas vpiši 3. Volilna enota Naročnik oglasa: Nova Slovenija - KRŠČANSKI DEMOKRATI, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana ŠPORAR KREGAR VIRANT JANEŽIČ DOLAR ČERNETIČ 4. Volilna enota dr. Janez 2 preferenčni glas vpiši KAMNIK GLASOVNICA ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA 20. NOVEMBER 2022 Zap. št. Naziv liste 1 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI NAPIŠITE 1 preferenčni glas vpiši 8 3. Volilna enota 2. Volilna enota 1. Volilna enota Na lokalnih volitvah 20. novembra 2022 izberite kandidate Slovenske demokratske stranke, saj gradimo Kamnik #zate. Preferenčni glas 6 petek, 18. novembra 2022 Volitve Za listo obkroži 1. Volilna enota Za ŽUPANA obkroži 2. Volilna enota 3. Volilna enota 4. Volilna enota Vanja Flis Gričar Aleksander Sandi Uršič Robert Prosen Rok Novak Jože Goltnik Karmen Drgan Urška Petek Evelina Štefin Nina Semprimožnik Simon Golob Dragan Panić Goran Završnik Rifet Tabaković Jelka Golob Blaž Pirnat Tina Vesna Novak Lista Sandija Uršiča, Črna pri Kamniku 5, Stahovica Gregor Poljanšek www.sandiursic.si / info@sandiursic.si / 030 746 580 Slovenska ljudska stranka gre z novim predsednikom Markom Balažicem optimistično na letošnje lokalne volitve. Kandidati in kandidatke si bodo prizadevali za uravnotežen razvoj Občine Kamnik. V dosedanjih mandatih smo prevzemali odgovornost na vseh področjih (gospodarstvo, kmetijstvo, komunala, turizem) in s tem prispevali k enakomernemu razvoju občine. Prioriteta stranke na lokalnem nivoju je usmerjena predvsem v povezovanje in delo v korist vseh občank in občanov. Kandidatke in kandidati na naši listi vam zagotavljajo, da si bodo prizadevali za ohranjanje tradicionalnih vrednot našega območja in se zavzemali za uresničljive predloge, programe in investicije na vseh področjih dela in življenja v Občini Kamnik, ki bodo izboljševali kakovost življenja in usmerili občino na odgovorno pot trajnostnega razvoja. Hvala za vaš glas in vaše zaupanje. Na volitve odhajamo z geslom: Volilna enota 1 Jože KOROŠEC Janja URANKAR Matic HRIBAR Maja HRIBOVŠEK Boštjan ŠTUPAR Jožefa HRIBAR Pomoč obrti, podjetništvu in kmetijam. Volilna enota 2 Gregor MLAKAR Tatjana KOŽELJ Franc POGAČNIK Milena ROMŠAK Janez KOSIRNIK Marija POTOČNIK Volilna enota 3 Blaž RODE Marija OREŠNIK Marjan JERMAN Leopoldina PREŠEREN Franc OREŠNIK Drejc BROJAN Urša CAPUDER Volilna enota 4 dr. Anton SVETLIN Marjana CVIRN Janez JERETINA Janja Pirš DOLNIČAR Vid KORITNIK Marija PLAHUTNIK Bodi človek ljudem. Vsako dejanje šteje. NAROČNIK: Slovenska ljudska stranka, Gospodinjska 8, 1000 Ljubljana Šemso Mujanović Glasujte za: Vrtec vsem otrokom. Optiko v vsako vas. Čisto pitno vodo (zajetje Iverje). Varne šolske poti. Ureditev parkirišč. Pokritje bazena, kolesarske in pešpoti. Vsi občani do izbranega zdravnika. Starejšim varnost, mladim zaposlitve in stanovanja. Lokalne volitve 2022 Lista Dušna Papeža, Podjlše 2, 1241 Kamnik Slovenska ljudska stranka 6 David Šućur 7 petek, 18. novembra 2022 Lokalne volitve 2022 Naročnik oglasa: Lista Mateja Slaparja, Vegova 4, 1240 Kamnik 7 8 petek, 18. novembra 2022 Kultura Svete rastline Na razstavi z naslovom Rastlinske celice v Galeriji Pogled akademska slikarka Barbara Kastelec predstavlja slike rastlin. To niso običajne, ampak svete rastline, ob katerih zaužitju je pogled na svet drugačen. Igor Kavčič Kamnik – Kadar vstopimo v galerijo na razstavo slik Barbare Kastelec, nekako vemo, da si ogledujemo likovna dela iz enega njenih ciklov, naj bodo to veliki formati v tehniki akril na platnu ali pa manjše skice, pri katerih se avtorica poslužuje gvaša. V svojem več kot dvajsetletnem ustvarjalnem opusu je postala prepoznavna – tako po motivnem svetu, ki izpolnjuje njena dela, kot po močni intenzivnosti barv, ki nas privabljajo k njenim platnom. Skozi likovno govorico raziskuje tematiko hrane, predvsem z vidika doživljanja razmerij med vizualnim, spominom in okusom, obenem pa raziskuje tudi večplastno pomenskost predmetov. Zadnja leta v svojem umetniškem ustvarjanju tematizira znanosti o življe- nju, predvsem s stališča manipulacije znanosti z rastlinami in živalmi. Na svojih slikah upodablja življenjsko soodvisnost ljudi in hrane ter posledično rastlin in živali. Veliki cvetovi Ali je mikroskop tokrat pustila na polici, stoječ ob velikem platnu s cvetovi havajske drevesne rože, povprašam umetnico. »Niti ne, saj cvetovi vendarle stopajo iz ozadja, ki ga tvorijo rastlinske celice. Te tako kot pelode in sluzavce, ki sem jih slikala v prejšnjih ciklih, opazujemo pod mikroskopom,« odgovarja Barbara Kastelec, ki je idejo za cikel, ki ga tokrat predstavlja v Kamniku, začela razvijati leta 2018. Zanimal jo je izvor življenja, raziskovala pa ga je z opazovanjem rastlinskih celic, ki so se ji zdele kot nekakšne mandale, kjer vznikne življenje in so zato nekaj svetega. »Kot rečeno, deli rastlinskih celic še vedno na slikah služijo kot ozadja.« Slikarka je sprva načrtovala, da bo slikala hrano oziroma rastline, ki so namenjene na primer za čaje ali pa očiščevanje zemlje in podobno. Kot pove, je njen ustvarjalni tok najprej spremenila epidemija, nato pa še vojna v Ukrajini. Napovedi o pomanjkanju hrane leta 2050 so se premaknile v bližnjo prihodnost. »Prebrala sem, da živali v času lakote to premostijo z nabiranjem halucinogenih rastlin, v tem smislu pa me je presenetilo, da je glede na krizo v ZDA opazno povečana poraba naravnih LSD-jev,« poudarja umetnica, ki je za kamniško razstavo uporabila cvetove rastlin, ki jih najdemo tudi v naših vrtovih in se morda sploh ne zavedamo njiho- 1 Barbara Kastelec ob sliki Hawaiian Baby Woodrose (havajska drevesna roža) / Foto: Igor Kavčič To potrjuje tudi kustosinja razstave umetnostna zgodovinarka Saša Bučan z besedami, da rastline, ki jih upodablja Barbara Kastelec, lahko zdravijo, omamijo ali pa v trenutkih pomanjkanja postanejo zavetje, nado- Srečanje klap Vodenje po razstavi Kamnik – V Domu kulture Kamnik bo jutri ob 19. uri potekalo 16. srečanje klap, mednarodni festival klapske glasbe, ki ga organizirajo člani Klape Mali grad. A. Se. Kamnik – V četrtek, 17. novembra ob 17. uri v razstavišču Zadnja postaja (na območju nekdanje Barutane) poteka vodenje po razstavah dveh kamniških slikarjev, Dušana Sterleta in Tomaža Schlegla. O avtorjih in njunih delih bo spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna analitičarka Anamarija Stibilj Šajn. A. Se. Pogled k naravi 2 krnjenja narave in ne nazadnje skrb za človeka samega slikarko potiska naprej, da izrazi in zapiše svoje strahove. In zapiše jih s črto in barvo in postavi na vpogled kot megafon gledalcu,« še dodaja Saša Bučan. Na ogled so štiri platna večjega formata, na neki način jih dopolnjujejo skice, ki deloma razbremenijo naše uživanje rastlin, ki jih predstavlja slikarka. Tudi zato, da bi bil naš pogled drugačen. mestki, s katerimi lahko pomanjkanje premostimo, kot se to pogosto dogaja v živalskem svetu. »Reprezentativna platna, ki se tako ali drugače dotikajo hrane, spregovorijo o slikarkinem doživljanju in o spoštljivem in predvsem nesamoumevnem odnosu do te. Skrb, da proti človeštvu stopa čas, ko bo premalo najbolj osnovnih dobrin – hrane in vode, skrb zaradi neumornega izkoriščanja in vih učinkov. »Ljudje očitno bolj kot to, kaj in kako bomo jedli, potrebujemo neko videnje v prihodnost in izhod iz krize.« Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Več branja – manj sovražnega govora Za Kamnik s perspektivo! Breda Podbrežnik Vukmir Redkokatero mesto ima toliko potenciala, kot ga ima Kamnik. Da bo ta potencial izkoriščen bomo Kamniku zagotovili: Delovna mesta z dodano Uravnotežen razvoj vrednostjo mesta in podeželja Izobrazbo, ki nikogar ne pusti zadaj Mladinsko infrastrukturo, ki bo ustvarjena po željah mladih Neprofitna stanovanja Dnevno starejše občane varstvo občanke Turizem, ki se bo razvijal z lokalnim okoljem Infrastrukturo, služila vsem ki za in bo Le tako bomo ustvarili okolje, v katerem bodo mladi ostajali, podjetniki prihajali in starejši uživali, zato na volitvah obkrožite 1 za prvo kamniško županjo in 2 za svetniško listo z izkušnjami in vizijo. Socialni demokrati, Levstikova 15, 1000 Ljubljana Učinkovit sistem javnega prevoza Če bi brali samo Twitter, bi lahko menili, da živimo v svetu sovražnega govora. Vlada mu napoveduje vojno. A ker smo na splošno proti vojni in sovražnemu govoru, vas vabimo, da se vsaj trikrat na dan nasmejete, čim pogosteje berete dobre knjige in da ste spoštljivi do bližnjega. Če sta to zmogla don Camil- lo, župnik v zakotni padski vasici, in komunistični župan Peppone, lahko tudi mi. Lika je ustvaril pisatelj Giovannino Guareschi v istoimenski knjižni seriji. Humorno je prikazal prepire političnih nasprotnikov, z empatijo pa, kako se povežeta v skrbi za druge ljudi in kako se spoštujeta. Priporočamo v branje in razmislek. Akeli Jaatinen iz knjige Arta Paasalina Srečni človek (MK, 2013) je delavce na gradbišču takole nagovoril: »Zgradil sem že več kot trideset mostov in precej kilometrov cest, torej imam dovolj izkušenj. Ubogajte me zlepa, sicer jih boste dobili na gobec.« Možje, ki so poslušali ta sovražni govor, so govorca prepoznali kot poštenjaka, sploh pa je Jaatinena čakala srečna usoda, tudi na lokalnih volitvah. Nikakor ne velja izgubiti upanja, da lahko premagamo svojega notranjega sovražnega govorca. J. Jonasson nam v duhoviti knjigi Morilec, ki je hotel v nebesa (MK, 2017) predstavi bivšega morilca, ki je srečal Jezusa in prenehal izvajati vsa grda in sovražna dejanja, s čimer je zafrknil svoje naročnike, ki so od njega pričakovali umore ali vsaj lomljenje kosti. Na koncu so celo naročniki nehali sovražiti svet, ker so vmes doživeli veliko lepega. Nekaj naslednjih naslovov ima dobre stranske učinke, med katerimi je zagotovo pomanjkanje volje so sovražnega govora: C. Mackesy: Fant, krt, lisica in konj (Učila, 2020); Anja Štefan: Štiri črne mravljice: od jutra do jutra (MK, 2022); A. de Botton: Tok ljubezni (MK, 2022); M. Zusak: Kradljivka knjig (Sanje, 2010) in Fant, ki je postal most (Sanje, 2019). Prvi in drugi naslov sta posrečeni kombinaciji ilustracij in besedila. Naslednji trije naslovi pa nas prepričujejo, da je na svetu veliko dobrote. Dobrih ljudi in dobrih knjig ni nikoli preveč. 9 petek, 18. novembra 2022 Kultura Kreativna tihožitja Kotlovniško zidovje so ponovno polepšale razstavne fotografije, ustvarjalni imaginarij domačinke Nike Medved, ki na ta način na ogled postavlja najrazličnejše starine. Alenka Brun Kamnik – Nika Medved živi v Mekinjah, fotografija ji je blizu od srednješolskih let, resnično pa jo je vzljubila pred desetimi leti, ko se je začela ukvarjati z lomografijo. Minuli teden je v MC Kotlovnica razstavila osem svojih del: sedem fotografij v formatu sto krat sto centimetrov ter enega sto krat 125 centimetrov. Dela so posneta s t. i. tehniko light painting, o čemer spregovori v svoji recenziji razstave tudi Anže Slana. Umetnica razloži, da gre v bistvu za tehniko svetlobnega slikanja. »Kar pomeni, da slikamo predmete v temi, z odprto zaslonko in jih obsvetljujemo z manjšo lučjo. S takim načinom dosežemo, da fotografije pridobijo čarobnost, saj delujejo naslikane.« Slana jo v svojem zapisu dopolni: »Tako nastale fotografije zaradi izbrane tehnike po- Nika Medved razstavlja prvič, dela pa bodo na ogled slab mesec, do 16. decembra. / Foto: Alenka Brun strežejo z edinstveno barvno podobo, ki deluje nekoliko arhaično.« Zapiše tudi, da je že na prvi pogled jasno, da so pred nami tihožitja. »Kompozicije objektov so sestavljene iz najrazličnejših predmetov, pa naj bodo ti namenjeni zgolj okrasju ali pa imajo uporabno funkcijo.« Tako na fotografijah vzbujajo neko simboliko: recimo ura, ki se je ustavila, ponazarja minljivost. Nika Medved pojasni, da so vse razstavljene fotografije del kreative njene spletne starinarnice Raro antiques. Moti- vika je tako pravzaprav odvisna od kategorij, ki so v starinarnici predstavljene – svetila, pohištvo, dekor ... Avtorica razstave obožuje zgodovino, starine jo privlačijo od nekdaj. »Občudujem spretnosti mojstrov, ki so živeli pred desetletji in so vse svoje življenje namenili majhnim podrobnostim v pohištvu in drobnih dekorativnih predmetih. Podrobnosti, ki jih v današnjem svetu nikakor ne moremo več najti,« pravi. Slana v svojem zapisu meni tudi, da se posameznikova ustvarjalnost za časa njegovega življenja materializira v podobi predmetov, po zaključku njegove eksistence pa vendar nekaj ostane. »To je ideja, ki biva v objektu in preživi svojega avtorja. Predstavljena tihožitja tako nosijo sporočilo memento mori, obenem pa gledalcu dajejo vedeti, da bodo naše ideje žive, tudi ko nas ne bo več.« Ritual v znamenju Janka in Metke Alenka Brun Kamnik – Predstava Ritual 2022 nosi naslov Janko in Metka – Ritualke in prijatelji. V novi plesni zgodbi so koreografinje in plesalke združile plesno kreativnost z gledališkimi elementi. Plesna pravljica je doživela premiero na odru Doma kulture Kamnik. Znana zgodba jim je v veliki meri služila le za okvir. »Predstava je projekt oziroma skupek idej posameznikov in skupin, ki delujemo na področju plesne zvrsti tribal fusion,« pove vodja Ritualk Nadia Džamastagić. »V predstavi nastopata tudi otroka, in sicer v vlogah Janka in Metke (na fotografiji, op. p.), imamo pa še eno moško vlogo: očeta,« nadaljuje. »Še vedno smo v neke vrste epidemiji negativnih čustev, bitki med spoloma, otroci so prepuščeni lakoti iskrenih čustev ... « našteva sporočila zgodbe. Nastaja kaos čustev, ki jih gledalec lahko zazna pod površino predstavljenih plesnih slik oziroma točk. TRIKRAT PROTI ŠKODLJIVIM ZAKONOM IN UNIČUJOČIM UKREPOM AKTUALNE VLADE Na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o vladi bomo glasovali PROTI, saj je absurdna in nepotrebna, ker: • nepremišljeno povečevanje števila ministrstev s 17 na 20 pomeni višje stroške in breme za davkoplačevalke in davkoplačevalce, zato ne drži navedba Roberta Goloba in koalicije, da zakon nima finančnih posledic na državni proračun in druga javnofinančna sredstva; • ker predlagano število ministrstev ne sledi mednarodni ureditvi držav, ki so navedene v obrazložitvi zakona (Republika Slovenija bi bila v primeru sprejetja novele absolutni rekorder po številu ministrstev v Evropski uniji); • ker tako oblikovano in povečano število ministrstev ne prinaša učinkovitosti, temveč le večjo možnost nastanka nesoglasij; • ker številnost ministrstev prinaša še več birokracije v državi, ki se že tako ali tako duši pod grmado različnih predpisov; • ker je takšen zakon tudi na podlagi mnenja Zakonodajnopravne službe Državnega zbora sporen z vidika pravne varnosti, ki zahteva notranjo skladnost, jasnost, preglednost in konsistentnost pravnega sistema. Na zakonodajnem referendumu o ukinitvi zakona o dolgotrajni oskrbi bomo glasovali PROTI, ker se s to novelo ukinja: • vzpostavitev enotne vstopne točke z namenom, da se čim bolj centralizirajo informacije s področja zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe ter se postopki za upravičence naredijo čim preprostejši; • uvedba enotne ocene upravičenosti z namenom, da se poenoti način ocenjevanja in da posledično upravičenci s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic; • uvedba novih storitev, da bi upravičenci v vseh okoljih, tako na domu kot v instituciji, lahko dostopali do primerljivih storitev in da se zagotovijo tudi storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe; • vzpostavitev učinkovitega nadzora kakovosti in varnosti storitev dolgotrajne oskrbe in pa višji delež sofinanciranja pravic na področju dolgotrajne oskrbe iz javnih sredstev, kar pomeni, da posameznik za potrebne storitve plača manj, načrtovano pa je tudi zmanjšanje finančnih obremenitev za lokalne skupnosti; • izboljšanje načrtovanja, upravljanja in zagotavljanja kakovosti, varnosti in učinkovitosti opravljanja dolgotrajne oskrbe kot javne službe; • opravljanje dolgotrajne oskrbe tako v institucijah kakor tudi v skupnostnih načinih opravljanja dolgotrajne oskrbe; • možnost, da upravičenec ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju. Za razpis zakonodajnih referendumov je podpisalo 157.138 državljanov in državljank, za kar se vam tudi najtopleje zahvaljujemo. Vendar smo šele na polovici poti. Ljudje smo sedaj dobili možnost, da se sami izrečemo na referendumih o tem, kakšno politiko želimo, in dobili smo možnost, da to napačno, za Slovenijo uničujočo, protirazvojno in protislovensko politiko zavrnemo. ZATO VAS VABIM, DA SE 27. NOVEMBRA UDELEŽITE REFERENDUMOV IN TRIKRAT OBKROŽITE PROTI. Jože Mežan, Predsednik OO SDS KAMNIK PR SPOROČILO / SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, TRSTENJAKOVA ULICA 8, LJUBLJANA V Slovenski demokratski stranki bomo na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o RTV glasovali PROTI, ker ji nasprotujemo iz več razlogov: • ker se s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja Programski in Nadzorni svet, ki zagotavlja nepristranskost in uravnoteženost; • ker se s sprejemom zakon po nujnem postopku onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude; • ker se s sprejemom zakona po nujnem postopku zlorablja postopek za doseganje političnih ciljev vladajoče koalicije, ki skupaj z nekaterimi sindikati že dlje časa načrtuje politični prevzem javnega zavoda RTV Slovenija; • ker s tem ne zagotavlja spoštovanja načela resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij; • ker s tem ne zagotavlja spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva, načela uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma, kar bi kot bi javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena moral zagotavljati. 10 petek, 18. novembra 2022 Šport Med najboljšimi tudi Kamničani Damijan Rifl Ljubljana – V začetku meseca je Atletska zveza Slovenije (AZS) na slavnostni prireditvi v ljubljanskem Grand Hotelu Union za dosežke v pretekli sezoni nagradila najboljše atlete in atletinje, trenerje ter druge posameznike, ki so prispevali pomembne koščke v mozaik sezone presežkov. Ob prisotnosti predsednika Evropske atletike Dobromira Karamarinova je na prestižni, za to priložnost »diamantni oder« stopilo pet Kamničanov oziroma predstavnikov kamniškega kluba. Sprinter Jure Grkman, ki nastopa za ljubljanski AD Mass je prejel nagrado za deset nastopov v državni reprezentanci ter državni rekord, ki ga je v začetku leta v Zagrebu postavil kot član štafete 4-krat 400 metrov. Tudi njegova klubska kolegica Maruša Mišmaš Zimšek je bil nagrajena za državni rekord (tek na eno miljo) in nastope v reprezentanci, zbrala jih je trideset. Ob koncu prireditve so podelili še nagrade najboljšim atletinjam in atletom od pionirskih do članskih kategorij. V kategoriji starejših mladincev je drugo mesto osvojil kamniški metalec kladiva Jan Emberšič, ki pod vodstvom očeta Danila nastopa za domžalski klub. Dijak kamniške gimnazije je zaostal le za Maticem Ianom Gučkom iz Celja, za katerim je izjemna sezona in je nagrado (2. mesto) prejel tudi v članski konkurenci, kjer je bil seveda nedotakljiv svetovni prvak Kristjan Čeh. Prestižni kipec za tretje mesto v moški članski kategoriji je osvojil 26-letni Medvoščan Timotej Bečan, ki je prvo ime kamniškega KGT Papež. Timoteju in tretjeuvrščeni atletinji (Lia Apostolovski, AD Mass) je kot član upravnega odbora AZS in predsednik Združenja za gorske teke priznanje podelil Dušan Papež. »Le nekaj ur pred prireditvijo sem zasledil, da sem v ožjem izboru, in šele takrat sem po tihem začel upati, da se morda uspem uvrstiti med najboljše tri. V trenutku, ko je bil za podeljevalca med člani na oder poklican naš predsednik Dušan, pa mi je postalo jasno, da je nagrada moja,« je bil po prireditvi zadovoljen simpatični atlet. Timotej Bečan v družbi sina in ljubljanske atletske kolegice Lie Apostolovski / Foto: Peter Kastelic Dišalo je po kolajni Pred časom je minilo petdeset let od olimpijskih iger v Münchnu. Kanuist Janez Andrejašič je Kamnik leta 1972 postavil na olimpijski zemljevid. Damijan Rifl Kamnik – Nedavno je minilo pol stoletja od poletnih olimpijskih iger v bavarski prestolnici, ki jih je zaznamoval predvsem teroristični napad na izraelsko moštvo v olimpijski vasi. Starejši ljubitelji športa se dvajsetih poletnih iger zagotovo dobro spominjajo tudi po kar sedmih zlatih kolajnah ameriškega plavalca Marka Spitza. Te igre pa so bile prelomne tudi za kamniški šport. Del več kot stočlanske jugoslovanske reprezentance, v kateri je bilo 24 slovenskih športnikov, je bil namreč tudi kanuist Janez Andrejašič. Takrat 29-letni učitelj športne vzgoje na Osnovni šoli Stranje je s Petrom Guzeljem v slalomu dvosedih kanujev osvojil šesto mesto. »S Petrom sva na igre prišla zelo dobro pripravljena. Forma je bila prava. Lahko bi rekel, da je dišalo po kolajni. Pa se nama je ta na koncu izmuznila. Zlato sta osvojila Vzhodna, srebro Zahodna Nemca, bron pa brata Olry iz Francije. Za razliko od naju so bili vsi omenjeni kanuisti profesionalci. Sam sem bil celotno kariero amater. Dopoldan šola, fakulteta in kasneje služba, popoldan trening,« se tekme na prvi umetni progi za kajakaše in kanuiste na divjih vodah v Augsburgu ter celotne olimpijske izkušnje spominja danes 79-letni upokojenec, ki je otroštvo preživel v Kranju, ob Savi. Tam se je tudi srečal s športom, ki je olimpijsko premiero doživel prav na igrah leta 1972. »Tri leta pred igrami smo izvedeli, da bomo sprejeti v olimpijsko družino, kar športniku seveda da dodaten zagon. Tudi pri meni je bilo tako. Igre in olimpijsko vas imam kljub incidentu, ki je močno zaznamoval dogodek, v lepem Janez Andrejašič v družbi veslaških kolegov Toneta Hočevarja in Petra Guzelja na jesenskem sprejemu v Slovenskem olimpijskem izobraževalnem centru v Ljubljani / Foto: Aleš Fevžer spominu. Organizacija je bila izvrstna. Do prizorišča veslaških tekem v Augsburgu smo se vozili z vlakom, sicer pa smo bivali v olimpijski vasi. Potem ko sem vseh vrhunskih športnikih v naši ekipi vseskozi nekako izpostavljali. Tudi na kasnejšem sprejemu olimpijcev pri predsedniku Titu v Beogradu. Tega smo se udeleži- Olimpijske igre v Münchnu so bile prelomne tudi za kamniški šport. Del več kot stočlanske jugoslovanske reprezentance, v kateri je bilo 24 slovenskih športnikov, je bil tudi kanuist Janez Andrejašič. opravil nastop, sem si lahko ogledal nekaj tekem drugih športnikov in tako še skozi oči gledalca začutil olimpijski utrip. Najbližje vasi je bil stadion, tako da sem spremljal predvsem atletiko. Seveda smo se družili tudi s preostalimi športniki naše takratne reprezentance. Prvo ime ekipe je bil hrvaški boksar Mate Parlov, ki je ob rokometaših Jugoslaviji priboril olimpijski naslov. Zelo prijeten fant je bil, prav nič zvezdniški, čeprav so ga ob li reprezentanti, ki smo se uvrstili do šestega mesta. Izmed Slovencev sta bila poleg mene in Petra na sprejemu tako še atletinja Nataša Urbančič in košarkar Vinko Jelovac. Zanimivo doživetje. V takratno glavno mesto smo se v lastni režiji odpravili z vlakom, nazaj pa smo povsem po naključju leteli. Slovenski politik Stane Dolanc, ki je bil eden tesnejših Titovih sodelavcev, je namreč po zaključku sprejema povprašal, če je prisoten Uspešno zaključili jesenski del Damijan Rifl Kamnik – Z neodločenim izidom proti trboveljskemu Rudarju je NK Anton Meso Kamnik v začetku meseca zaključil jesenski del regionalne nogometne lige. Članska ekipa je v enajstih krogih vknjižila pet zmag in dva remija, kar pomeni, da bo »prezimila« na petem mestu. Na prav tem mestu je na lestvici strelcev s sedmimi zadetki tudi kamniški golgeter Kristjan Kovačevič. »S prvim delom sezone smo zadovoljni. Fantje bodo trenirali še do konca meseca, nato pa jih do začetka februarja čaka nekaj aktivnega počitka. V zimskem prestopnem roku bomo po vsej verjetnosti okrepili svojo obrambno vrsto, tako da zelo optimistično pogledujem proti drugemu delu sezone,« nam je po prvoligaškem derbiju Domžale – Olimpija povedal domžalski nogometaš in hkrati predsednik kamniškega kluba Slobodan Vuk. Janez Andrejašič se rad vrača v Kamnik, kjer je živel več kot štirideset let. / Foto: Damijan Rifl kakšen Slovenec. Pa smo se oglasili in z njim odleteli v Ljubljano, s posebnim letalom,« se nasmeji Andrejašič, ki ima na zalogi ogromno zanimivih anekdot iz športne kariere, katere vrhunec v rezultatskem smislu so bile olimpijske igre in pa svetovno prvenstvo leta 1965 v avstrijskem Špitalu. Tam je bil s Petrom Gerkmanom del ekipe, ki je osvojila bronasto kolajno v moštveni vožnji. Kariero je zaključil na svetovnem prvenstvu v Makedoniji leta 1975. »Prvenstvo je bilo organizirano na enem izmed pritokov reke Vardar v bližini Skopja. Z Guzeljem sva se od tekmovalnega športa nameravala posloviti z naslovom svetovnih prvakov ali vsaj kolajno. V času priprav sva angažirala celo psihologa. Danes je to v vrhunskem športu nekaj povsem običajnega, takrat sva bila med prvimi. Žal se nama ni izšlo. Bila sva 17. Pri 32 letih sem, tudi zaradi poškodbe kolena, končal veslaško kariero,« razloži prvi kamniški olimpijec, ki pa v veslaškem športu kasneje ni ostal kot trener ali funkcionar. Kmalu po zaključeni športni karieri je na Osnovni šoli Stranje postal ravnatelj, bil je tudi predsednik Športne zveze Kamnik, tako da je v kamniški občini pustil sled na področju športa in rekreacije. »V Stranjah smo prvi od kamniških osnovnih šol vpeljali zimsko in poletno šolo v naravi, na Športni zvezi sem bil kot predsednik aktiven tri mandate. Seveda sem še danes vesel vsakega uspeha kamniških športnikov,« nam je ob klepetu v kamniški mestni kavarni še zaupal Andrejašič, ki zadnjih pet let znova živi v Kranju. 11 petek, 18. novembra 2022 Šport Odločitev na Tenerifu Trikratne zaporedne slovenske državne prvakinje, odbojkarice Calcita Volleyja, bodo v sredo na Tenerifu igrale odločilno tekmo za uvrstitev v ligo prvakinj. Miha Štamcar Kamnik – Če jim bo uspelo, bodo prva slovenska ženska ekipa, ki se bodo v najmočnejše klubsko tekmovanje uvrstile iz kvalifikacij. Do zdaj so Kamničanke že dvakrat igrale v ligi prvakinj. Prvič v sezoni 2015/16, ko so bile vanjo uvrščene neposredno, drugič pa predlani, potem ko je ruska ekipa Uraločka Jekaterinburg svoj nastop odpovedala in so kamniške odbojkarice dobile posebno povabilo. V tej sezoni so osvojile tudi svoja prva niza v tem tekmovanju. Lani so varovanke Gregorja Rozmana izpadle v kvalifikacijah, zaustavil jih je ukrajinski Prometej iz Dnipra, letos pa so bile v prvem krogu kvalifikacij boljše od zagrebške Mladosti, v drugem pa so morale v obeh tekmah priznati premoč Crveni zvezdi iz Beograda. »Ne glede na izid s prve tekme v Kamniku se bo o ligi prvakinj odločalo na Tenerifu. Španska ekipa je vsekakor bolj izkušena od naše, v primerjavi z lansko ekipo, ko je v pokalu Challenger igrala v finalu, so zamenjali le podajalko, vendar imamo tudi mi svoje prednosti, ki jih bomo skušali izkoristiti,« je pred sredinim gostovanjem na Kanarskih otokih Kamniške odbojkarice se borijo za ligo prvakinj. / Foto: Klemen Brumec dejal Rozman, trener ženske ekipe Calcita Volleyja. V domačem prvenstvu Kamničanke po prvi tretjini rednega dela tekmovanja vodijo brez poraza, svoj edini niz so izgubile na derbiju z Novo KBM Branikom. Po porazu v tretjem krogu v ljubljanski dvorani Tivoli so v zmagoviti seriji tudi kamniški odbojkarji, ki so od takrat v domačem prvenstvu izgubili le en niz. S tremi zmagami na domačem turnirju so začeli tudi srednjeevropsko ligo, brez izgublje- nega niza pa so v prvi tekmi prvega kroga pokala CEV v svoji dvorani premagali nizozemsko ekipo Lycurgus Groningen. Pred to tekmo je njihove vrste okrepil še mladi hrvaški korektor Tomislav Mitrašinović, tako da je tudi Nik Mujanović na svojem igralnem mestu dobil konkurenco. Vse pohvale si zaslužita tudi obe drugi članski ekipi Calcita Volleyja. Kamniške princeske so po uvodnem porazu z Luko Koprom, v katerem so vseeno osvojile točko, preostalih šest tekem dobile in na lestvici po prvi tretjini tekmovanja v 1B. DOL za Koprčani zaostajajo le za točko. Prav jutri jih čaka nov obračun s Koprčankami v gosteh. Brez poraza pa so v 2. DOL varovanci Gašperja Ribiča, ki po petih odigranih krogih tudi vodijo. Svojo prvo točko so izgubili minulo soboto v Kranju. V bolj ali manj isti zasedbi Kamničani igrajo tudi v prvi mladinski ligi, v kateri so do zdaj dobili obe tekmi. Veterani odlični Kamniški veterani so se udeležili strelskega državnega prvenstva. Roman Radej Ljubljana – Konec septembra je na Dolenjski cesti v Ljubljani v organizaciji Mestne strelske zveze Ljubljana potekalo strelsko državno prvenstvo. Kamniški strelci smo se ga udeležili s tremi tekmovalci in tremi tekmovalkami. Konkurenca je bila močna, saj je nastopilo 113 moških in 33 žensk v vseh kategorijah. Tekmuje se glede na starost. Kamničani smo tekmovali v kategoriji nad 60 let in en tekmovalec nad 80 let. Kamniške strelke so imele celo boljši ekipni rezultat od kamniških moških. Razlog več za še boljše treninge. Nekaj naših veteranov čez leto strelja tudi v članski konkurenci na ligaških in drugih tekmovanjih. V ženski konkurenci je v stre- ljanju s puško ekipa v sestavi Hribar, Smrekar, Radej zasedla prvo mesto in s tem naslov državnih prvakinj. Med posameznicami prvo mesto osvojila Jana Smrekar, drugo Marija Hribar in peto Irena Radej. V moški konkurenci je bila v streljanju s puško ekipa v svoji kategoriji nepopolna, zato je za ekipo nastopil naš veteran, ki je v konkurenci posamezno nastopal med strelci nad 80 let. Moška ekipa v sestavi Serša, Radej, Baronik je osvojila tretje mesto. Med posamezniki je Pavel Serša osvojil tretje mesto, Roman Radej pa deveto. V kategoriji nad 80 let je Jožef Baronik zasedel tretje mesto. Roman Radej je nastopil kot posameznik v svoji kategoriji tudi z zračno pištolo, kjer je osvojil peto mesto. Roman Radej, Jana Smrekar, Irena Radej, Pavel Serša, Marija Hribar, Jožef Baronik / Foto: arhiv društva Porazi, a tudi zmage V 6. krogu v državnih ligah najbolj boli nesrečen poraz prve ženske ekipe proti neposrednim tekmicam za prvaka. Prva moška ekipa je izgubila v Mariboru, tretja moška ekipa pa v Novi Gorici. Obe drugi ekipi sta zmagali doma. Štefan Flerin Maribor, Nova Gorica – Prva moška ekipa je gostovala pri KK Konstruktor, ki v tej sezoni še ne pozna poraza. Za Calcit so igrali Igor Zamljen, Matej Turk, Gašper Burkeljca, Peter Jantol, Štefan Flerin in Franci Grubar. Že po prvih setih je bilo jasno, da je nasprotnik premočan. V prvem delu so vsi trije naši izgubili, v drugem delu pa je zelo dobro igral Franci Grubar, ki je s 592 podrtimi keglji tudi edini osvojil ekipno točko. Solidna sta bila še Igor (580) in Peter (567), ostali (Štefan 529, Gašper 519 in Matej 516) pa se niso izkazali. Prva ženska ekipa je gostovala v Postojni pri neposrednih tekmicah za naslov prvaka, KK Proteus. Tekmo sta začeli Noemi Živković (539) in Irena Koprivc (533). Obe sta izgubili in nabrali velik zaostanek v kegljih. V drugem delu sta precej bolje nastopili Tadeja Kokalj (592) in Tia Schatz (551). Po hudem boju sta obe osvojili ekipni točki, a žal pridobili le osem kegljev. V boj za vsaj eno točko sta šli Lea Drnovšek in Tea Repnik. Tea je s 564 podrtimi keglji zmagala, Lea (560) pa je dobila prvi set, nato pa dva z obilo smole izgubila in domačinke so zmagale s 5 : 3. Druga ženska ekipa je doma igrala z ekipo KK Kočevje. V zelo napeti končnici so bile bolj zbrane in zmagale s 5 : 3. Najboljše pri Calcitu so bile Štefka Flerin (543), Marija Ravnikar (533) in Nika Progar (511). S 503 podrtimi keglji je bila zelo dobra mlada Kristina Mihelčič. Ljuba Babnik je podrla 482, druga mladenka v ekipi Manca Progar pa 447 kegljev. Druga moška ekipa je doma gostila ekipo KK Vodnjak, ki cilja v sam vrh lestvice. Za Calcit so začeli Branko Progar (536), Matic Babnik (579) in Igor Alpner (552). Branko je po odličnem začetku popustil in izgubil za 2 keglja, Matic in Igor pa sta gladko osvojila ekipni točki. V drugem delu so za Calcit igrali Miha Uršič (577), Andraž Babnik (551) in Brane Potočnik (545). Kazalo je, da bodo imeli lahko delo, toda gostje so se odlično upirali. V zadnjih lučajih so le obdržali prednost in slavili s 6 : 2. Tretja moška ekipa je gostovala v Novi Gorici pri ekipi KK Gorica. Doživeli so drugi zaporedni poraz. Najboljši je bil Gašper Pirman (544), ki je tudi edini osvojil ekipno točko. Igrali so še: Mirjan Mlinarič (529), Rudolf Vidic (522), Pavel Serša (515), Tone Klemenc (496) in Franci Poljanšek (485). Občinska trim liga v kegljanju S tekmami tretjega kroga se je nadaljevala Občinska trim liga. Letos prerojeni Mesi Sports so premagali DU Kamnik s 7 : 1. Dosegli so odličen ekipni rezultat 3444 podrtih kegljev, najboljši pa so bili: Jakob Jančar (618), Franci Grubar (587) in Rok Jantol (582). Pri DU Kamnik sta bila najboljša Miro Homar (553) in Majda Lužar (544). V drugi tekmi je ŠD Policist premagal Ambrož team s 5 : 3. Pri zmagovalcih sta bila najboljša Primož Pintarič (590) in Igor Zamljen (561), pri poražencih pa Štefan Flerin (588) in Štefka Flerin (544). V zadnji tekmi kroga je ŠD Soteska premagala Calcit s 6 : 2. Najboljša pri ŠD Soteska sta bila Lidija Pirman (581) in Grega Bajželj (574), pri Calcitu pa Peter Hafner (556) in Branko Progar (503). Po treh krogih sta ŠD Soteska in Mesi Sports v vodstvu brez izgubljene točke, ŠD Policist je tretji, prav tako brez poraza, a z eno manj odigrano tekmo. Sledijo Calcit, Ambrož team in DU Kamnik. Mladi kegljači v vrstah kamniškega kluba / Foto: Arhiv Društva Na šestem turnirju DP za najmlajše naši še naprej odlično Na predzadnjem turnirju državnega prvenstva za najmlajše je nastopilo devet članov in članic Calcita. Domen Bodlaj, Kristina Mihelčič in Manca Močnik Čevka imajo pred zadnjim nastopom, ki bo na kegljišču v Celju, praktično že medalje. Ostali so predvsem zaradi manjkajočih nastopov nekoliko slabši. Šesti turnir je bil na našem kegljišču v Kamniku. Vsi naši so zelo dobro opravili svoje nastope. Domen Bodlaj prepričljivo vodi v svoji kategoriji in je praktično že prvak, Kristina Mihelčič je na tretjem mestu in si v zadnjem nastopu še lahko pribori srebro, Manca Močnik Čevka pa že ima zagotovljeno tretje mesto. Nastopili so še: Manca Progar (5. mesto v 4. kategoriji), Aljaž Vehovec (7. mesto v 3. kategoriji) ter Žiga Anžin, Maruša Cerar, Gaja Ivančič in Matej Zupančič, ki so šele dobro začeli in imajo le en oz. dva nastopa. V KK Calcit Kamnik smo zelo veseli, da poleg uspehov članskih ekip in posameznikov tudi najmlajši že dosegajo odlične rezultate. 12 petek, 18. novembra 2022 Zanimivosti Danetova četrta pesniška zbirka Tempus fugit oziroma Čas beži je naslov zadnje zbirke Daniela Artička - Daneta, kamniškega vsestranskega ustvarjalca. Klara Mrak Kamnik – Najnovejšo pesni­ ško zbirko kamniškega pe­ snika, kantavtorja, glasbeni­ ka in multimedijskega ustvarjalca Daniela Artička Daneta so minuli torek predstavili v Knjižnici Fran­ ceta Balantiča, z avtorjem se je pogovarjala direktorica knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir. Njegove pesmi je interpretirala Barbara Božič, povrstnice, leto kasneje dru­ ga z naslovom Sanjal sem, tretja Kako si lepa je luč sve­ ta ugledala leta 2019. Kar nekaj navdiha mi je dalo tudi delo v prostovoljskem centru Štacjon v Kamniku in leta 2016 sem izdal zgoščen­ ko Slep, na kateri je 16 avtor­ skih skladb. Po tej sicer nove plošče še nisem izdal, se je pa v zadnjih petih, šestih le­ tih nabralo že več kot 60, 70 novih skladb, ki so dostopne Breda Podbrežnik Vukmir in Daniel Artiček - Dane / Foto: Brigita Artiček prvič pa so bili javno razsta­ vljeni tudi megakoloriti nje­ gove žene in muze Brigite Artiček. Kako bi opisali svojo zadnjo pesniško zbirko Tempus fugit? Tempus fugit je nekakšen odraz časa. Ne maram kriti­ zerstva, rad pa imam kritiko. Veliko ljudi na večeru v knji­ žnici mi je povedalo, da jim je pri branju mojih pesmi všeč, da ko predstavim neki problem, po navadi sprego­ vorim tudi o možni rešitvi. Pa ne da bi hotel ljudi podu­ čevati. Se mi pa zdi fino, da lahko vidimo tudi kak poziti­ tudi na YouTubu. V času epidemije covida-19 sem prvi zbirki izdal kot zvočni knjigi, ki sta objavljeni na spletu in v NUK-u. Kje najdete navdih? Prvi navdih je bila služba v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Naslov ene od mojih pesmi je Od štange do duše – o »štangi«, ki se je vr­ tela v 8-metrskem CNC-stro­ ju. V resnici je navdih vse, kar se mi je zgodilo in se mi dogaja: ljudje, zgodbe, tudi zgodbe drugih ljudi, značaji, stiske, marsikaj je bilo sliša­ nega v Štacjonu. Kar se tiče osebnih izpovedi, pa je moja »Veliko ljudi mi je povedalo, da jim je pri branju mojih pesmi všeč, da ko predstavim neki problem, po navadi spregovorim tudi o možni rešitvi. Pa ne da bi hotel ljudi podučevati. Se mi pa zdi fino, da lahko vidimo tudi kak pozitiven izhod iz česa. Da se ne pogovarjamo samo o strahotah, krizah, polarizaciji in politizaciji.« ven izhod iz česa. Da se ne pogovarjamo samo o straho­ tah, krizah, polarizaciji in politizaciji. Izid zadnje pesniške zbirke je sofinancirala Občina Kamnik, pred tem ste tri izdali v samozaložbi? Pesmi sem začel pisati, ko sem iz oblikovalskega pokli­ ca presedlal na proizvodnjo na CNC-strojih v Centru sle­ pih in slabovidnih v Škofji Loki. Tam sem na zidu videl napisane pesmi, pa sem še jaz eno napisal. Tisto leto sem jih nato napisal še 80, 90. Leta 2012 je izšla moja prva knjiga Vilibaldove muza žena Brigita in njeno slikarstvo: abstraktno slika svoja razpoloženja. Velik navdih je narava. Pa še kaj bi se našlo. Vaše glavno sporočilo bralcem – kot človeka in kot umetnika – je ... Ljudje naj gredo ven, na žive prireditve, naj gredo poslu­ šat recitacije, muziko, kjer je to le možno. Splet oziroma elektronika niti približno ne dasta tistega, kar dajo živi nastopi. In še: ne iščite v tu­ jini, doma imamo bisere: iz­ jemne pisatelje, pesnike, glasbenike in umetnike vseh sort. Lira poje že sto štirideset let V soboto, 12. novembra, zvečer je bil v Domu kulture Kamnik slavnosti koncert ob počastitvi 140-letnice delovanja Pevskega društva Lira iz Kamnika, najstarejšega pevskega zbora na Slovenskem. Katja Dolenc Kamnik – Pevski zbor Lira je skupaj z gosti, Ansamblom rogov Akademije za glasbo HoRORn, Slovenskim okte­ tom in nazadnje še z Mestno godbo Kamnik, poslušalcem preko pesmi zgoščeno in predano predstavil zbor, nji­ hove začetke, ljubezen do petja in druženja, raznolik repertoar ter številne pevske vrhunce. Njihov 140 let dolg obstoj je zavidanja vreden. V tem času se je zamenjalo več generacij pevcev, ljubezen do petja, glasbe in druženja pa ostaja rdeča nit, ki je in še vedno povezuje člane zbora ter privabljala nove pevce. Pevsko društvo Lira so usta­ novili 4. novembra 1882 kot nadaljevanje Pevskega zbora Narodne čitalnice v Kamni­ ku, saj so pevci želeli peti v slovenskem jeziku in biti re­ gistrirani kot slovenski pev­ ski zbor. »Bili so prvi primer slovenskega pevskega društva na Slovenskem, ki je bil registriran kot samostoj­ no društvo,« ob tej prilož­ nosti pojasnjuje Marjan Ple­ meniti, predsednik društva, in dodaja: »Njihov namen je bil pospeševati petje, podpi­ rati slovenske glasbene pu­ blikacije ter spodbujati naro­ dno prebujanje. Zaradi tega je bilo njihovo delo kmalu opaženo.« Pesnik Simon Gregorčič jim je kmalu napisal spodbudno pismo: »Vzbujajte, dramite, vnemajte narod! Vi imate v svojih čistih grlih veliko orožje: pevaje lahko ljudi tujcu izvijete in slovenstvu pridobite. Bodite v Kamniki narodni dramniki …« To be­ sedilo je prof. dr. Andrej Misson, slovenski skladatelj, dirigent in glasbeni peda­ Ena najstarejših fotografij zbora iz leta 1885 / Foto: arhiv društva gog, ki je od leta 2000 tudi njihov zborovodja, predelal v pesem lirašem, s katero so ponosno začeli slavnostni koncert. »Prvi predsednik je bil Alojz Vremšak, prvi zborovodja pa, z manjšimi prekinitva­ mi, Anton Stele,« pojasni Plemeniti in doda: »Steletu so sledili Ciril in Samo Vremšak, Marjan Ribič ter prof. dr. Andrej Misson, ki je napravil več priredb za zbor.« To je bil sprva moški pevski zbor, nato nekajkrat mešani, potem zopet in vse do danes moški. Deloval ni samo v času obeh svetovnih vojn, število članov pa se je spreminjalo. »Liraši so si vselej prizadeva­ li ohranjati kulturno dedišči­ no tako slovenske narodne pesmi kot tudi umetne pe­ smi slovenskih in tujih av­ torjev,« je strnil Plemeniti. »To so delali in delamo še danes s koncerti, tekmova­ nji, sodelovanji na revijah, turnejami po Sloveniji in Evropi ter s priložnostnimi nastopi na državnih in ob­ činskih proslavah, komemo­ racijah.« Imajo nabor pesmi, ki se kot železni repertoar prepeva že vsa leta. V arhivu imajo okrog 1200 notnih za­ pisov in nekateri so že zelo stari. Pojejo tudi dela klasič­ nih avtorjev, katoliške in pra­ voslavne maše, operete, na­ pitnice, odlomke iz muzikalov, priredbe popevk … Repertoar se je razširil po drugi svetovni vojni, ko so zaradi pobratenj in tekmo­ vanj začeli nastopali po tuji­ ni (Nemčija, Avstrija, Nizo­ zemska, Poljska, Italija, Češkoslovaška …) in Jugosla­ viji. Z veseljem se spominja­ jo tekmovanj v Rivi del Gar­ da in Arezzu v Italiji ter Naše pesmi v Mariboru, ki je eno najpomembnejših v Sloveni­ ji. Prejeli so veliko pokalov in priznanj, najbolj ponosni pa so na srebrno, ki so ga osvo­ jili leta 2006 na tekmovanju Evropa Cantar v Pragi. V veliko čast si štejejo sode­ lovanje na treh festivalih vel­ ških pesmi v Royal Albert Hallu v Londonu (2004, 2008 in 2012), ki so potekali pod pokroviteljstvom takra­ tnega princa, danes kralja Združenega kraljestva Karla III. Kot edini zbor iz celinske Evrope so peli skupaj z osemsto pevci, ki so večino­ ma prihajali iz držav Britan­ ske skupnosti narodov. Najbolj ponosni pa so na to, da zbor še vedno deluje. Tre­ nutno jih je od dvaindvajset do petindvajset. »Ob tej pri­ ložnosti se zahvaljujemo vsem zborovodjem in pred­ sednikom v preteklosti, zbo­ rovodji prof. dr. Missonu, vsem pevcem lirašem, Obči­ ni Kamnik in vsem ostalim sponzorjem, ki nas podpira­ te,« se ob koncu zahvaljuje Plemeniti, ki še pojasni, da ima društvo zdaj status društva v javnem interesu, zaradi česar jih lahko Pevsko društvo Lira so ustanovili 4. novembra 1882 kot nadaljevanje Pevskega zbora Narodne čitalnice v Kamniku. podpremo s prispevkom od dohodnine, saj so finance vedno večji problem, ter doda: »Rad bi povabil vse, ki imate radi zborovsko pesem, tudi mlajše, da se nam pri­ družite. Vaje imamo ob po­ nedeljkih in četrtkih zvečer v prvem nadstropju Doma kulture Kamnik.« Za njihovo dolgoletno delo­ vanje, pevsko ustvarjanje, številne uspehe in kulturni prispevek občini pa se jim je na slavnostnem koncertu v imenu Občine Kamnik za­ hvalil tudi župan Matej Sla­ par in jim podelil posebno priznanje s čestitkami. Utrinek s slavnostnega koncerta – člani Ansambla rogov AG HoRORn s profesorjem Boštjanom Lipovškom in pevci zbora Lira z zborovodjo prof. dr. Andrejem Missonom v ospredju / Foto: Gorazd Kavčič 13 petek, 18. novembra 2022 Zanimivosti Festival Novi val Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_kam_22_20 NALOGA LAŽJI SUDOKU 7 9 5 8 4 6 7 4 2 4 1 5 8 1 6 4 7 8 9 3 3 5 8 2 2 3 6 5 6 4 2 1 9 5 7 sudoku_TEZJI_kam_22_20 8 Gre za dvodnevno butično glasbeno poslastico, ki je prejšnji teden doživela svojo prvo edicijo. Festival je trajal dva dneva, gostil ga je Mladinski center Kotlovnica. REŠITEV 1 7 9 6 2 5 8 4 3 8 4 6 3 9 1 5 7 2 6 8 1 5 3 7 4 2 9 4 2 7 9 6 8 1 3 5 3 9 5 4 1 2 6 8 7 NALOGA TEŽJI sudoku_LAZJI_kam_22_20 SUDOKU sudoku_LAZJI_kam_22_20 5 8 7 9 5 8 4 6 7 4 2 4 1 5 8 1 6 4 7 8 9 3 5 8 2 6 2 9 5 7 8 6 4 1 9 1 3 5 REŠITEV 2 8 77 9 51 2 12 8 6 4 3 1 38 6 54 77 42 8 2 9 4 2 8 3 9 6 1 7 5 8 1 2 79 63 38 5 92 4 5 4 7 8 29 9 35 6 16 3 6 9 4 5 13 74 8 2 21 75 3 92 8 5 47 1 6 9 5 1 6 4 7 2 3 8 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_kam_22_20 se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem 6 8 4 1 3 2 9 5 7 izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. REŠITEV 3 2 3 sudoku_LAZJI_kam_22_20 NALOGA Rešitev: 8 5 7 6 2 4 3 9 1 6 3 4 8 9 1 2 7 5 9 2 1 3 7 5 4 8 6 7 8 3 4 5 9 1 6 2 4 6 2 7 1 3 9 5 8 1 9 5 2 6 8 7 3 4 2 1 8 9 3 6 5 4 7 3 7 6 5 4 2 8 1 9 5 4 9 1 8 7 6 2 3 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_22_20 1 5 8 7 8 2 9 3 8 2 9 5 6 3 4 7 9 1 2 8 1 2 4 7 2 3 5 sudoku_TEZJI_kam_22_20 NALOGA industrije. Tako Kosec kot Selko želita, da bi se v naslednjih edicijah poudarek namenil tudi izobraževanju mladih glasbenikov in ustvarjalcev. »Novi val raziskuje primere dobrih praks novih pristopov k ustvarjanju glasbe, v naše konce pa želi pritegniti ustvarjalce, ki s svojim delom prinašajo svežino v slovenski glasbeni prostor. Z močnim konferenčnim programom želimo 2 5 3 7 8 4 9 6 1 ne, žanre, obenem pa poiskati možnosti vzpostavitve okolja za sodelovanja. Za primer dobre prakse sva vzela t. i showcase festivale (kot je npr. MENT v Ljubljani), ki skrbijo za pretok in promocijo novih izvajalcev, obenem pa še za mreženje in izmenjavo informacij med glasbenimi profesionalci in občinstvom,« je pojasnil Selko. Ideja pa ni namenjena samo profesionalcem iz glasbene 5 6 8 2 7 9 3 1 4 Jaka Berger / Foto: Alenka Brun Rešitev: 9 3 2 1 4 6 7 5 8 Kamnik – V dveh dneh so tisti, ki jih je zgodba festivala zanimala, našli nekaj zase, obenem pa je festival ponudil tudi dve delavnici, kjer sta svoje izkušnje in znanja prenašala in delila naprej eden najdejavnejših ustvarjalcev, skladateljev in improvizatorjev slovenske glasbene krajine Jaka Berger in Dominika Maša Kozar, ki deluje na več področjih slovenske glasbene scene. Novi val je postregel tudi z nekaj koncerti. Nastopili so The Canyon Observer, banjaluški kantavtor Igor Božanić, ki trenutno živi v Beogradu in je znan tudi pod imenom Sir Croissant, ter dvojec Not Exactly Lost, ki je v živo predstavil ravnokar izdani prvenec. Ideja o festivalu se je rojevala v glavah Gašperja Selka in Roka Kosca. »Butični festival tovrstne oblike je eden izmed načinov, kako lokalnemu občinstvu ponuditi nove vsebi- omogočiti tudi izobraževanje glasbenikov v katerikoli smeri glasbene industrije – vse od produkcije do menedžerstva, iskanja možnosti koncertiranja, promocije ipd.« V Kamniku ostajajo in ustvarjajo številni glasbeniki. Prav Kotlovnica je dokaz, da je scena zelo živa in pestra, je še menil Selko. »Število samozaposlenih v kulturi in drugih profesionalnih umetnikov ter producentov je vsako leto večje, kar je spet dokaz, da periferija ni podhranjena in da je treba vlagati v kraje zunaj Ljubljane. Kamnik je moderno mesto, ki potrebuje moderno umetnost. Novi val je odlična platforma, ki si lahko privošči in upa več od drugih, obenem pa želimo vzpostaviti tudi mednarodna sodelovanja s podobnimi butičnimi festivali. Verjameva, da je tudi to lahko pomemben del delovanja in aktivnosti Kreativne četrti Barutana,« je zaključil. 7 1 4 8 5 3 2 9 6 Alenka Brun N OVO 8 5 7 6 2 4 3 9 1 6 3 4 8 9 1 2 7 5 9 2 1 3 7 5 4 8 6 7 8 3 4 5 9 1 6 2 4 6 2 7 1 3 9 5 8 168 strani, trda vezava 1 2 3 5 9 1 7 4 Bi radi sami izdelali 5 Nič8lažjega6s 9 milo? pomočjo knjige, v 2 boste 9 dobili 5 1 kateri napotke o izdelavi 6po hladnem 3 4 8 mil postopku, z lugom 8brez.6Ta mila2so še7 ali posebej primerna za 7 5ki se bodo 8 6 otroke, zabavali ob izdelavi. za mila2 360 receptov 4 1 s slikami in nasveti, 4kaj narediti, 7 9če gre3 kaj narobe. Knjiga vsebuje tudi video posnetek poteka izdelave mila po hladnem postopku. 24 EUR Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. + po št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: roman Melanda Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do ponedeljka, 28. novembra 2022 na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. 14 petek, 18. novembra 2022 Prireditve Prireditve v novembru in decembru Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Nedelja, 20. novembra, ob 8.30, Arboretum Volčji Potok Ornitološki sprehod po Arboretumu Plača se vstopnina v park. Vstop prost JSKD OI Kamnik Sobota, 19. novembra, ob 19. uri, Župnijska cerkev na Šutni Festival Musica Aeterna: In na zemlji mir Klasična glasba. Vstop prost KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Petek, 18. novembra, ob 17. uri, Knjižnica Komenda Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger Vstopnina: brezplačno MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 23. novembra, ob 11. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Predstavitev novega geolova MAISTER NA POTI Vstop prost Sreda, 23. novembra, ob 10. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Dan Rudolfa Maistra, muzejska razstava Vstop prost Vstop prost Torek, 22. novembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Predavanja za starše – Družinska e-pravila Torek, 22. novembra, ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Enajsta šola o antiki z ddr. Vereno Perko Vstop prost Sreda, 23. novembra, ob 17.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Pravljična urica s pravljičarko Damjano Pirc Vstop prost Vstop prost Petek, 25. novembra, ob 21. uri, MC Kotlovnica Tengsl – predstavitev albuma | koncert X.U.L Predstavitev albuma in pogovor z ustvarjalci Vstopnina 5 evrov Sobota, 26. novembra, ob 20. uri, MC Kotlovnica Kotlovniški standup: Open mic Polna doza smeha Vstop prost Sreda, 30. novembra ob 18. uri, MC Kotlovnica Večer družabnih iger: Catan Vstop prost Petek, 2. decembra, ob 20. uri, MC Kotlovnica Tvoja zasebnost je moja pravica! Prvi debatni spopad! Vstop prost. DOM KULTURE KAMNIK Sobota, 19. novembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Klapa Mali grad 16. Srečanje klap, mednarodni festival klapske glasbe v Kamniku Vstopnina: 20 evrov Sreda, 23. novembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK, Občina Kamnik Proslava ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra Vstop prost Petek, 25. novembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK, MepZ Odmev Koncert klasične zborovske glasbe različnih zvrsti Vstop prost Celje – Pod tem sloganom je 72. brigada Slovenske vojske, ki je pretežno stacionirana v Celju, skupaj z Direktoratom za obrambne zadeve MORS na celjskem sejmu med 9. in 11. novembrom organizirala pestro in privlačno dogajanje, na katerem je bilo predstavljenih več kot 30 različnih enot Slovenske vojske in vojaških poklicev. Prvenstveno je bila ta prireditev namenjena dijakom srednjih šol, a je bila zanimiva tudi za druge obiskovalce, ki se tako ali drugače srečujemo z obrambnimi zadevami, bodisi profesionalno ali zgolj ljubiteljsko. Območno združenje Slovenskih častnikov Kamnik - Komenda ima v svojem vsakoletnem programu tudi načrtovano strokovno ekskurzijo in dogodek na Celjskem sejmu je bil kot naročen za naš obisk. Na osnovi vabila 72. brigade iz Celja, s katero smo že v preteklosti navezali stike prek našega člana polkovnika Jožeta Arka, smo našim članom omogočili ogled te prireditve v sredo, 9. novembra. Odziv na razpis sicer ni bil tolikšen, da bi organizirali avto- busni prevoz, zato je bilo članom ponujen plačan prevoz z osebnimi vozili, kar je bilo najceneje glede na to, da nismo imeli nobenih drugih stroškov, ne z vstopnino ne s parkiranjem in ne s prehrano. Na sejmu si je bilo možno ogledati vojaško opremo, oborožitev, bojna vozila za različne namene, posebno privlačen je bil dinamični prikaz streljanja s puško za airsoft na poligonu, zračno puško, uporabo raznih simulatorjev Slovenske vojske, prikaz borilnih veščin, plezanje po umetni steni, delo vojaškega psa, vožnjo z vojaškimi vozili svarun in valuk, nastop Gardne enote Slovenske vojske in celo nastop vojaškega orkestra. Obiskovalcem je bil v Modri dvorani Kongresnega centra še na posebno zanimiv, nazoren in strokoven način prikazan poklic slovenskega vojaka. Pohvale vredno in za prihodnost obetavno pa je dejstvo, da je bila sicer velika dvorana nabito polna mladih poslušalcev. Po ogledu vsega predstavljenega in videnega smo se gostitelju zahvalili in se obloženi z izdatnim reklamnim materialom vrnili domov. Ponedeljek, 28. novembra, ob 18.30, Klub Kino dom, Zavod za kulturo Kamnik in Glasbena šola Kamnik A me slišiš? – Te domače viže Sreda, 30. novembra, ob 17.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Pravljična urica s pravljičarko Damjano Pirc Vstop prost Petek, 18. novembra, ob 19. uri, Osnovna šola Šmartno Tuhinjska dolina v pesmi in besedi Vstop prost ZADRUGA KIKŠTARTER Četrtek, 24. novembra, ob 18. uri, Zadruga KIKštarter Delavnica: Prodaja s pomočjo TIK TOKa Policijska kronika Vlom Neznani storilec je na neugotovljen način vlomil v prostore Stadiona prijateljstva v Mekinjah, vendar iz notranjosti ni ničesar odtujil. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. Kršitev javnega reda in miru Policisti so v Mostah obravnavali kršitev javnega reda in miru. Občan je na svojem dvorišču verbalno napadel uslužbenca pošte. Zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru je bil kršitelju izdan plačilni nalog. Samouk na vožnji Policisti so imeli v postopku voznika osebnega vozila, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in še pod vplivom alkohola. Zaradi navedenega mu je bilo osebno vozilo na podlagi zakona o cestnem prometu zaseženo in odpeljano v hrambo. Zoper voznika sledi obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Prometna nesreča med kolesarjema V Mengšu je prišlo do prometne nesreče med najstniškima kolesarjema. Vzporedno sta se peljala s kolesi, ko se je prvi kolesar preveč približal drugemu. Posledično sta se s krmilom zapela in eden od kolesarjev je pri tem izgubil nadzor nad kolesom, padel po vozišču in se poškodoval. Ker se je dogodek zgodil na cesti, ki ni kategorizirana, bo zadeva zaključena z uradnim zaznamkom. Pijan preblizu roba vozišča Na Neveljski poti je prišlo do prometne nesreče, ker je vinjen voznik osebnega vozila vozil preblizu desnega roba vozišča. Pri tem se je vozilo prevrnilo na streho in obstalo na sredini vozišča. Povzročitelju prometne nesreče je bil izdan plačilni nalog, za vožnjo pod vplivom alkohola pa sledi obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Pes trčil v vozilo Na Ljubljanski cesti je prišlo do prometne nesreče, ker lastnik psa ni nudil varnega spremstva, tako da je pes stekel na cesto in trčil v vozilo, ki se je pripeljalo po mestni ulici. Lastniku psa je bil izdan plačilni nalog po zakonu o cestnem prometu. Vlom v vozilo Glasbeni abonma Glasbene šole Kamnik Vstop prost. Število mest je omejeno. Neznani storilec je na Križu pri lovski koči z razbijanjem stekla na voznikovih vratih vlomil v vozilo in odtujil denarnico z vsebino. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na tožilstvo. SAMOSTAN MEKINJE Sobota, 19. novembra, ob 10. uri, Samostan Mekinje, Javni zavod za kulturo Kamnik Vodeni ogled Mekinjskega samostana Zaseg prepovedane snovi Vstopnina: 5 evrov V Kamniku je policist kršitelju zasegel alu folijo z neznano snovjo rjave barve v grudi, za katero se sumi, da gre za prepovedano drogo. Po opravljeni analizi za sledi hitri postopek po zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Sobota, 26. novembra, ob 10. uri, Samostan Mekinje, Javni zavod za kulturo Kamnik Vodeni ogled Mekinjskega samostana Vstopnina: 5 evrov Prijeta pri tatvini ARBORETUM VOLČJI POTOK Sobota, 19. novembra–nedelja, 8. januarja 2023, med 16. in 21. uro, Arboretum Volčji Potok Večerni sprehod med lučkami Plača se vstopnina v park. Vstop prost. Informacije in prijave na: 031 761 810. Vstop prost V službi domovine Marjan Schnabl Sreda, 30. novembra, ob 17. uri, Knjižnica Motnik Pravljična urica s pravljičarkami iz skupine Me4 KULTURNO DRUŠTVO SREDNJA VAS MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Sobota, 19. novembra, ob 10. uri, MC Kotlovnica Izmenjevalnica oblačil #22/ Clothing Exchange Petek, 25. novembra, ob 17. uri, Knjižnica Komenda Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger Sprejem na Celjskem sejmu / Foto: arhiv društva Policisti so bili obveščeni o tatvini artiklov zaposlene v podjetju. Storilka je izvršila tatvino artiklov, ob izhodu iz službe pa jo je ustavil varnostnik. Policist je izdelke zasegel in vrnil podjetju. Zaposlena si je za svoje početje prislužila kazensko ovadbo. 15 petek, 18. novembra 2022 Prireditve Zahvale Izvolite (v) knjižnico MOŽNOST BIVANJA V DRUŠTVENEM STANOVANJU. INFORMACIJE IN RAZGOVOR V ČASU URADNIH UR DRUŠTVA: VSAK TOREK IN PETEK OD 8. DO 12. URE NA SEDEŽU DRUŠTVA UPOKOJENCEV KAMNIK, KOLODVORSKA UL. 5. Nagradna križanka, ki je bila objavljena v časopisu Kamničan-ka 19, glavno nagrado, bon za trgovino OBI v vrednosti 20 evrov, prinaša Jožici Zorman iz Komende, drugo in tretjo knjižno nagrado, roman Melanda, prejmeta Barbara Pezdirc iz Radomelj in Zdravko Berlic iz Kamnika. Geslo je bilo Doma se najboljše kuha. Nagrajencem čestitamo! ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre ... Le daleč, daleč je ... (Tone Pavček) Prekmalu nas je zapustil naš dragi Marjan Vrhovnik Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijate­ ljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku in pevcem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi KOTEL PEČ na drva za centralno ogrevanje, od 14-50 kW, na zalogi različni modeli in moči, 1 km od SLO mejnega prehoda Metlika, cena od 1315 evrov naprej. KIP KOP Žakanje, t. +385 91 6039 747 24 urna dežurna služba Kamnik - Komenda 041 634 948 KIP KOP D.O.O., GRADAC 104, 8332 GRADAC DRUŠTVO UPOKOJENCEV KAMNIK IŠČE MLAJŠI UPOKOJENSKI PAR ALI MOŠKEGA ZA OPRAVLJANJE HIŠNIŠKIH DEL. knjižnice kot tudi tiste, ki v knjižnico ne zahajajo. Do­ godki letos potekajo pod slo­ ganom Izvolite (v) knjižnico. V kamniško knjižnico, ki je za svoje delo v preteklosti prejela že več nagrad in pri­ znanj, je sicer vključenih 23 odstotkov prebivalstva. Kra­ jevne enote ima v Motniku, Šmarci in Komendi, po va­ seh pa kroži tudi potujoča knjižnica, ki ustavlja na 22 postajališčih. Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si Kamnik – Ta teden, od 14. do 18. novembra, knjižnice po vsej Sloveniji praznujejo Te­ den splošnih knjižnic, ki ga zaznamujejo s srečanji z av­ torji, razstavami, brezplač­ nim vpisom, promocijo do­ moznanskega gradiva in drugimi dejavnostmi. V Knjižnici Franceta Balantiča ob tej priložnosti pripravlja­ jo likovno razstavo Andreje Gregorič in Kristine Krhin iz knjige Tisoč imenitnih, ljudske in avtorske pravljice: Bela krajina, Dolenjska in osrednja Slovenija, praznič­ ni teden pa bodo zaključili z brezplačnim vpisom v knji­ žnico. Zaradi bolezni je žal odpadel pogovor s Samom Trnikom, avtorjem knjige NePovezani. Nagovoriti želijo vse prebi­ valce lokalne skupnosti, tako zveste obiskovalce kamniške www.gorenjskiglas.si Aleš Senožetnik ZAHVALA ZAHVALA Ljubila si zemljo, bila njej si predana, zdaj v njej počivaš in nam lučke spomina prižigaš. Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (Tone Pavček) V 75. letu nas je zapustila naša draga žena, mami, stara mama, tašča, sestra in teta V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Frančiška Spruk Marija Brezovački po domače Blažunova Francka s Hriba pri Kamniku Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste zadnje dni z nami delili žalost. Iskrena hvala za izrečena sožalja, sveče, cvetje in darove ter hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnjo pot in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni November 2022 ZAHVALA Živeti – umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posajen! Glej to drevo: za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen ... (Oton Župančič) Ob boleči izgubi moža, brata, očeta in dedija Mirana Jereba 19. 9. 1953–24. 10. 2022 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu s svojo navzoč­ nostjo, besedami in pesmimi izrazili spoštljiv poklon, njegovim najbližjim pa sočutje in tolažbo. Posebna za­ hvala ob podpori dr. Slavku Novaku, dr. Mateju Vrabcu in dr. Juditi Trunk. Tvoji: Magdalena, Žiga, Ana, Lejla in Luan ter bratje Dragan, Igor in Ivo z družinami iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče in cvetje. Zahvala vsemu zdravstvenemu osebju ZD Kamnik. Hvala gospo­ du župniku Luki za opravljen obred. Žalujoči vsi njeni November 2022 ZAHVALA ZAHVALA Hvala za tvoje veselje, tvoj smeh, objeme in optimizem. Hvala za tvoj zgled velikodušnosti in hvala za tvoje veliko srce. Življenje naše je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan … Nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran. V 87. letu se je poslovil V 90. letu starosti je zaprl oči naš dragi Rihard Tisaj z Duplice Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi Anton Vider po domače Martinov Tone z Županjih Njiv Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijate­ ljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, sveče in sv. maše. Hvala gospodu župniku. Posebej hvala gasil­ cem PGD Kamniška Bistrica za lep govor in sosednjim gasilskim društvom. Hvala vsem za spremstvo na njego­ vi zadnji poti. Vsi njegovi Oktober 2022 16 petek, 18. novembra 2022 Zadnja Špitavska literarna transverzala Kamničan Savinšek Na prvo novembrsko soboto je kakih sedemdeset raziskovanja željnih obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice odkrivalo zgodovino in skrivnosti Špitaliča. Kipar Jakob Savinšek se vrača v rojstno mesto Kamnik. Ob stoti obletnici njegovega rojstva so v Galeriji Miha Maleš odprli razstavo okrog dvajset njegovih del, kiparskih portretov in malih plastik. Klara Mrak Špitalič – Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je pred enim letom prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic za najboljši projekt na področju dela za uporabniki, in sicer za Kamniške literarne transverzale, ki jih pripravljajo že od leta 2019. Tokrat so udeleženci, kakih sedemdeset jih je bilo, s pomočjo Marinke Mošnik spoznavali bogato zgodovino Špitaliča. Kraj, ki leži pod prelazom Vranskega, ki je s svojimi ljubljanskimi prijatelji, med katerimi je bil tudi pisatelj Ivan Cankar, še posebno rad zahajal v Špitalič. Privlačnost cerkve svetega Antona Puščavnika Zanimivo je že samo pročelje cerkve: na steni je ob vhodu vzidan kamnit kropilnik iz leta 1638, rezljana cerkvena vrata pa so iz leta 1864. Oprema v cerkvi je pretežno iz 19. stoletja. Orgle iz leta Igor Kavčič Kamnik – Zagotovo so med Kamničani mnogi, ki sploh ne vedo, da se je eden najpomembnejših slovenskih kiparjev 20. stoletja Jakob Savinšek (1922–1961) rodil v Kamniku. Poleg zaznamovanja stote obletnice kiparjevega rojstva je v bila v Medobčinskem muzeju Kamnik in Galeriji Miha Maleš tudi želja z razstavo Kamničane spet opozoriti nanj. »Morda bo prav tokratna umetnikova predstavitev spodbudila mesto, da se umetniku pokloni z doprsnim kipom ali vsaj napisom, ki bi meščanom in širši javnosti sporočal, da je ob Rudolfu Maistru, Ivanu Vavpotiču, slikarski rodbini Koželj in številnih drugih pomembnih meščanih na teh ulicah tekal tudi mladi Savinšek,« med drugim poudarja kustosinja razstave umetnostna zgodovinarka Saša Bučan. Štirinajst del podarjenih Kamniku Prisluhnili smo zgodbam o graščini v Špitaliču. / Foto: Klara Mrak Kozjak, je leta 2019 praznoval 790 let od prve pisne omembe. Udeleženci tokratnega pohoda so tako z vodnico in domačini odkrivali posebnosti in izročilo teh krajev. Sprehod je potekal mimo nekdanje šole, udeleženci so izvedeli, kje je Zjala peč, se 1915 so delo mojstra Ivana Naraksa iz Petrovč, obnovili so jih leta 2019. Kako mogočno zvenijo, je zbranim na Špitavski literarni transverzali pokazal Toni Semprimožnik. Ena od zanimivosti Špitaliča je denimo tudi predvojna tovorna žičnica za prevoz oglja Ob stoti obletnici rojstva Jakoba Savinška pa želijo v muzeju širšo javnost opozoriti tudi na to, da galerija v svoji zbirki ponosno hrani kar 14 umetnikovih del, večinoma nastalih v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Galeriji in mestu Kamnik jih je nekoliko pred svojo smrtjo v oporoki podarila Savinškova življenjska sopotnica, slovenska igralka in pesnica Mila Kačič (1912–2000). Ministrica za kulturo Asta Vrečko v družbi kustosinje Galerije Miha Maleš Saše Bučan in direktorice Medobčinskega muzeja Kamnik Zore Torkar / Foto: Primož Pičulin darjen Moderni galeriji v Ljubljani, del pa umetnikovemu rodnemu mestu. »Štirinajst kipov v merah male plastike vsebinsko obravnava figuro in portrete v mavcu, patiniranem mavcu, patinirani žgani glini in bronu. Vsa dela zajemajo obdobje štiridesetih in petdesetih let, ki s svojo raznovrstnostjo pri obravnavi materialnosti orisujejo Savinška kot umetnika, ki je s svojim delom stilno posegal tako na klasičen kot tudi modernističen stilni izraz, ki je jemal slogovne prvine tako v domači kot tudi širši evropski in neevropski umetnosti. Poleg kipov Galerija Miha Maleš hrani tudi umetnikov avto- kaj del iz Narodne in Moderne galerije ter Dolenjskega muzeja Novo mesto. Tovrstno medmuzejsko sodelovanje je pozdravila tudi tokratna gostja na odprtju razstave ministrica za kulturo Asta Vrečko: »Povezovanja med muzeji, podobnimi galerijami, kot je Maleševa, in drugimi institucijami kažejo pot naprej. To spodbujamo in krepimo tudi na ministrstvu, saj tako umetnost lahko vidi več ljudi, nastajajo pa tudi kvalitetni katalogi in seveda tudi nova spoznanja za prihodnost.« Ministrica, tudi poznavalka Savinškovega življenja in dela, kiparja prepoznava kot enega ključnih slovenskih Orgle v cerkvi v Špitaliču so iz leta 1915 in so delo mojstra Ivana Naraksa iz Petrovč, obnovili so jih leta 2019. Kako mogočno zvenijo, je zbranim na Špitavski literarni transverzali pokazal Toni Semprimožnik, ki je zaigral nanje. ustavili ob razvalinah špitala, graščine, kjer so bivale pomembne plemiške družine. Graščina je bila v obliki črke L. Vhod je bil nasproti graščinskega vrta. V spodnjih prostorih sta bili velika gostinska soba in kuhinja, proti pokopališču pa klet. Desno od graščine je stalo gospodarsko poslopje, včasih ju je vezal prehod z baročnim portalom. Grajsko gostilno so že v prejšnjih časih radi obiskovali lovski in drugi pomembni gostje, ki so se pripeljali s kočijo. Med njimi je bil tudi založnik in urednik Lavoslav Schwentner z izpod Menine do Špitaliča. Oglje so žgali v kopah pod Banovino na Menini in ga z žičnico, ki so ji rekli »dratcapon«, vozili v dolino. Skladišče je bilo na Katrni njivi blizu šole. Tam so ga naložili na vozove in s konji vozili na železniško postajo v Šempeter in druge kraje. Slišati je bilo tudi zgodbe o steklarni, ki ni nikoli stala, o tržaških najdenčkih, prisluhnili smo legendi o tem, kje se skriva zaklad turškega paše … Potep po kotičkih Špitaliča se je zaključil s prijetnim druženjem ob dobrotah domačih gospodinj. Na ogled je okrog dvajset del, ki jih je Savinšek ustvaril v komaj nekaj več kot desetletnem obdobju. / Foto: Primož Pičulin Z njo se je mladi Savinšek spoznal leta 1944 v krogu pisatelja Ivana Mraka in od takrat dalje sta ostala sopotnika na poti življenja. Po Savinškovi prezgodnji smrti – star je bil komaj 39 let – so dela ostala v njeni zbirki vse do leta 2000, ko je bil umetnikov opus večinoma po- portret iz leta 1948 in dokumentarno gradivo,« pojasnjuje Saša Bučan. Eden pomembnejših slovenskih kiparjev Kot rečeno, je na tokratni razstavi na ogled vseh 14 kipov iz zbirke galerije, za razstavo pa so pridobili tudi ne- umetnikov 20. stoletja: »V komaj nekaj več kot desetletju je Savinšek ustvaril izjemen kiparski opus. Skupaj s profesorjem Borisom Kalinom sta našla pot iz za predvojno obdobje značilnega monumentalnega kiparstva v novo smer, ki se je kasneje odrazila v slovenskem oziro- ma jugoslovanskem modernizmu.« Jakob Savinšek se je leta 1945 vpisal v prvi semester Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, na smer kiparstvo (poučevali so ga Boris in Zdenko Kalin, Frančišek Smerdu in Peter Loboda). Leta 1949 je diplomiral in istega leta se mu je rodil sin David. Leta 1950 je najel nekdanji atelje kiparja Frančiška Smerduja. Petdeseta leta so bila za umetnika leta potovanj, odkrivanja umetnosti in druženja s številnimi akterji slovenskega in širšega evropskega kulturnega prostora, prinesla pa so mu tudi prvo samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani ter tudi prva naročila za kiparske spomenike (Celje, Novo mesto, Ptuj, Trenta). Sledila je večja samostojna razstava v Jakopičevem paviljonu in nagrada Moše Pijadeja, ki mu je omogočila študijsko potovanje v Anglijo in Francijo. Med najbolj znanimi javnimi naročili sta zagotovo kipa Ivana Tavčarja na Visokem v Poljanski dolini in Simona Gregorčiča v Kobaridu. S kiparjem Janezom Lenassijem je po vzoru podobnih simpozijev v tujini spodbudil tudi kiparski simpozij v Seči, kjer so še danes na ogled dela iz kamna številnih umetnikov z vsega sveta. Savinšek zaradi prezgodnje smrti ni mogel uživati sadov svoje ideje. Vrnimo se k razstavi v Galeriji Miha Maleš. V prvi sobi so na ogled njegovi portretni kipi, v drugi risbe in skice, v tretji pa mala plastika. Na stenah dela spremlja tudi Savinškova poezija. Kot je še povedala direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik, gre za najpomembnejšo letošnjo razstavo v galeriji, ki bo na ogled do pomladi prihodnjega leta, v pripravi pa je tudi spletna razstava.