Crna*
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
sci
Kamniški občan
LETO XXV/(.V
KAMNIK, 6. APRIL 1967
SsejeOKZKS
Delo med mladimi, sanacija Planinke, delo Komunalnega podjetja
Člani občinskega komiteja so imeli tokrat pred seboj vsebinsko zelo aktualen dnevni red. Izoblikovati so morali stališča do najpomembnejših vprašanj, o katerih bo tekla beseda na seji vseh zborov občinske skupščine.
Ob tem pa so obravnavali delovno gradivo o vključenosti mladih v zvezo komunistov, ki ga je pripravila komisija za delo med mladimi. Le — ta je v gradivu navedla nekatere teze, za katere je predsednik komisije Janez Markovič že v uvodu dejal, da se bodo verjetno marsikomu zdele sporne in da bodo spodbudile polemiko.
Razprava je res opozorila na nekatere ocene, ki jih ni moč sprejeti, ne da bi jih soočili s prizadevanji za prenovo zveze komunistov, ki so se v organizaciji razmahnile po kongresih ZKJ in ZKS. Mladi bi se morali bolj tvorno vključevati v družbena dogajanja, nikakor pa ni sprejemljivo zanikanje vsega, kar smo doslej v našem razvoju dosegli. Tudi tu velja, da kaže najprej pomesti pred lastnim pragom. Kakšen pomen ima ekološko gibanje šole, če ne moremo vzdržati niti čistih prostorov in okolice šole, ali pa ob razvijanju mirovnega gibanja mirno gledamo na pojave, ki škodujejo mirnemu sožitju s pripadniki drugih narodov.
Vsekakor pa kaže pritrditi aktivu komunistov neposrednih proizvajalec, da bo treba ugled zveze komunistov bolj krepiti z osebnim zgledom, ne pa govoriti eno, delati pa drugo.
Člani komiteja so z nekaterimi dopolnitvami sprejeli predloge komisije za delo med mladimi.
Zelo živahna in delno kritična razprava je stekla tudi v zvezi S predloženimi sanacijskim programom DO Planinka. Potem, ko je predsednik začasnega poslovod-
nega organa Bogo Sest obrazložil sanacijski program, katerega uresničevanje naj bi trajalo pet let, prvi rezultati pa bi se pokazali čez dve leti, so člani komiteja, še zlasti pa komisija za družbenoekonomske odnose pri OK ZKS postavili vprašanje, ali gre v tem primeru za sanacijo Planinke ali pa za celovit program razvoja turizma v naši občini. Ta program v občini imamo, zato kaže sedanji predlog sanacijskega programa razdeliti v dva dela: sanacijo delovne organizacije Planinka in na naloge, s katerimi se bo ta OZD vključila v dopolnitev in uresničevanje srednjeročnega programa razvoja turizma v občini. Ta ko zasnovan program bi nujno morali obravnavati tudi Turistična poslovna skupnost, Turistično društvo, SIS RTC Velika planina in ostali, ki delujejo v turizmu. Postavljena je bila tudi zahteva, da se prouči odgovornost za zastoj v delu SIS RTC Velika planina in Turistične poslovne skupnosti. Člani komiteja so menilir da je treba vso pozornost in skrb nameniti kadrom, kajti brez kakovostne ponudbe tudi nove fasade ne bodo rešile težkega položaja Planinke. Delavci, ki so združili sredstva za sanacijo Planinke pričakujejo, da se bodo v tem pogledu razmere v vseh lokalih Planinke čimpreje izboljšale, je poudaril Bogo Wiegele iz Svilanita.
Takega mnenja je bila tudi komisija za družbenoekonomske odnose, ki je še dodala, da ni mogoče prevzemati odgovornosti za pokrivanje izgub v naslednjih dveh letih, če ne bo vidnih takojšnjih premikov.
Seveda pa vse te pripombe ne pomenijo, da ni podpore prizadevanjem začasnega poslovodnega organa za čimprejšnjo sanacijo razmer. To je poudaril tudi član izvršnega sveta Danijel Artiček, ki je dejal, da je treba začasno organ podpreti na vsakem koraku.
V zvezi s poročilom o delu Komunalnega podjetja Kamnik se je razvila predvsem načelna razprava, zakaj o tem poročilu pred sejo skupščine ni razpravljala skupščina SKICS, zakaj v poročilu ni vključeno gospodarjenje s sredstvi RTC Velika planina, ki jih OZD združuje piek SIKCS in po posebnem sporazumu.
Tone Ipavec, predsednik občinske skupščine je pojasnil, da občinska skupščina tokrat obravnava to poročilo v okviru razprave o problematiki varstva okolja v občini in da bo poročilo o dejavnosti SIS RTC Velika planina obravnavano posebej, ko bodo ugotovljeni vzroki za zastoj v delu te skupnosti.
F. S.
Poslednje slovo od Mirka Jermana
Foto: Ciril Kos
V sončnem pomladanskem dnevu se je na kamniške Žale zgrnila velika množica ljudi od blizu in daleč, da bi se poslednjič poslovili od prvoborca, narodnega heroja Mirka Jermana, našega rojaka iz Šmarce.
Ob žari s posmrtnimi ostanki bojnega tovariša, revolucionarja, hrabrega partizanskega komandanta in družbenopolitičnega delavca so se zvrstile častne straže njegovih sodelavcev in tovarišev iz Ljubljane, občine Ljubljana Bežigrad, kjer je pokojnik živel in deloval ter občin Domžale in Kamnik. Poslednje spoštovanje so mu izkazali njegovi bojni tovariši - Šlandrovci. na zadnji častni straži so se od narodnega heroja poslovili narodni heroji in njegovi soborci Janko Sekirnik - Simon, Franc Avbclj-Lojko, Stane Potočar-Lazar in Drago Flis-Strela. Med udeleženci poslednjega slovesa pa so bili tudi Mitja Ribičič-Ciril, Viktor Avbelj-Rudi, Janez Vipot-nik. Tone Bole in številni drugi družbenopolitični delavci.
V imenu občanov naše občine se je od Mirka Jermana, soorganizatorja vstaje na Kamniškem v letu 1941, poslovil Anton Ipavic, predsednik
občinske skupščine, kije orisal njegovo življenjsko pot in dejal, da smo kljub bolečini lahko ponosni, da smo poznali in sodelovali s človekom pogumnega srca, velikim a hkrati tako preprostim.
Nato so žaro ob spremstvu narodnih herojev, častne čete pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade in igranju žalnih koračnic godbe JLA prenesli iz mrliške vežice na pokopališče. Tu seje od pokojnika poslovil soborec Adolf Jevšnik-LVOV, poslednji politični komisar Šlandrovc brigade.
Kratko, vendar prisrčno je bilo slovo učenke osnovne šole Kamniškega bataljona iz Stranj. V imenu vseh mladih se je zahvalila hrabremu vzorniku za njegovo prizadevanje, ki ga je pokazal pri prenašanju izročil narodnoosvobodilnega boja na mladino.
V poslednji pozdrav je izzvenela pesem pevcev Solidarnosti ROŽ, Podjuna, Žila. salve častnega voda JLA in ob žalostinki godbe so se neuklonljivemu komandantu Šlandrovc brigade poklonili prapori na čelu z bojno zastavo Slan-drovcev. FRANC SVETELJ
Poraba porasla, akumulacija nižja
Podatki o poslovanju kamnišKe-   industrija pa je proizvodnjo pove-   slovanja je bil zabeležen tudi v SR      K takemu povečanju sre
ga gospodarstva v lanskem letu, ki so izkazani v zaključnih računih, kažejo, da so bili vsi doseženi rezultati pričakovani, na sploh pa boljši od rezultatov slovenskega gospodarstva.
Industrijska proizvodnja je porasla za 4%, medtem ko je bilo načrtovano le 2% povečanje, slovenska
čala le za 1,9% glede na predhodno leto. /
Zaposlovanje se je v globalu povečalo za 2,3%, kar v absolutnem znesku predstavlja 258 več zaposlenih. Največji porast je bil pri obrtnikih (10,8%), združeno delo pa je število zaposlenih povečalo za 1,9%. Približno enak porast zapo-
Turistični nagelj za Idejo
Turistični nagelj sicer ni neznana stvar, je pa res, da v Kamniku bolj poredko slišimo zanj. No, tokrat lahko napišemo bolj veselo novico. Turistični nagelj, ki ga podeljuje Turistična zveza Slovenije za posebne pridobitve na področju turistične- privlačnosti kraja, je tokrat priromal v Kamnik. Prislužila pa si ga je delovna organizacija, kar je še posebna redkost. Ideja je z obnovo »Krištotove hiše* (pri kateri so imeli sicer nekaj preprek) zagotovila sebi nove, dodatne, predvsem pa lepe delovne in razstavne prostore. Kar pa je še važnejše, prebila je led pri obnavljanju mestnega jedra, ki je spomeniškozaščiten. Pokazala je poti in rešitve za začetek revitalizacije starega dela Kamnika in tako rešila pred propadanjem »staro Eto«, kije več let kazila izgled na vstopu v mestno jedro. Predstavnik zavoda za spomeniško varstvo, arhitekt Bojan Šlegel,je oh tem povedal, daje v Kamniku še mnogo zanimivih objektov, opuščenih podstreh, zanemarjenih pročelij hiš, ki pa kar čakajo, da se jih bo kdo usmilil. Zato je Ideja, kise je samoiniciativno lotila tako zahtevne naloge, lahko zgled za vse ostale. R. GRČAR
Sloveniji (1,7%).
Investicijska vlaganja so v letu 1986 znašala 6,5 milijarde din, kar je približno 13% vrednosti družbenega proizvoda, vendar nekoliko manj, kot so delovne organizacije načrtovale.
Zaradi premalo konkretnih ukrepov, ki bi spodbujali delovne organizacije v izvoz, DO niso dosegle planiranega 5% povečanja izvoza, pač pa so izvozile 0,2% manj, kot so uspeli izvoziti v predhodnem letu, kar vrednostno predstavlja 5,5 milijarde din blaga in storitev.
Tudi pri uvozu so bile DO daleč od zastavljenih ciljev, saj je uvoz lani znašal 4,4 milijarde din oz. 8% manj kot predlanskim.
Gospodarstvo SR Slovenije je skupni izvoz povečalo le za 0,4%, uvoz pa se je povečal za 7%.
Gospodarstvo občine je lani sicer doseglo ugodno rast celotnega prihodka (IND 206), kije znašal 136,7 milijarde din, vendar je k takemu porastu poleg povečanja industrijske proizvodnje in izboljšanja ekonomičnosti pomagalo zlasti visoko povečanje cen.
Zaradi počasnejše rasti materialnih stroškov je dohodek porasel za 138% in je znašal 43,8 milijarde din, slovensko gospodarstvo pa je dohodek povečalo za 121%. Na račun podcenjenih materialnih stroškov je ustvarjeni dohodek na celotnem jugoslovanskem prostoru nekoliko precenjen, na kar je skozi vse leto 1986 opozarjala Služba družbenega knjigovodstva. To nepravilnost pa naj bi odpravil novi Zakon o celotnem prihodku in dohodku, ki se bo uporabljal za izkazovanje rezultatov poslovanja v letošnjem letu. Ocenjuje se, da bi bil lanskoletni dohodek, izračunan po novih predpisih, nižji vsaj za 20%.
Neugodna razporeditev dohodka v preteklem letu je v povečanju sredstev za skupno in splošno porabo za 168%, kar vrednostno predstavlja 10,7 milijarde din, v strukturi dohodka pa so se ta sredstva povečala od 22,4% na 24,8%.
povečanju sredstev za skupno in splošno porabo so poleg visokega porasta osnove (osebni dohodki) pripomogle tudi povečane prispevne stopnje SIS družbenih dejavnosti ter uvedeni poseben republiški davek iz OD delavcev ter davek iz dohodka TOZD in DS.
Sredstva za bruto osebne dohodke in skupno porabo delavcev so se povečala v dohodku iz 50,6% leta 1985 na 51,2% v lanskem letu, medtem ko so se neto osebni dohodki in skupna poraba delavcev znižali od 39,3% na 38,5%. Navedeni podatek kaže na ponovno večjo obremenitev osebnih dohodkov z davki in prispevki, kot so bili v predhodnem letu. Na-osnovi statističnih podatkov so znašali povprečni letni neto osebni dohodki zaposlenih v občini Kamnik 129.522, din, kar je za 130,5% več kot so znašali v letu 1985. Ob upoštevanju cen življenjskih stroškov (95,9%) izhaja, da so se osebni dohodki v občini realno povečali za 17,7%, v SR Sloveniji pa za 13,7%. Ob tem pa se zastavlja vprašanje realnosti priznane inflacije, zaradi opazovanja le določenega števila življenjskih potrebščin.
Do devetmesečnega obračuna so bili osebni dohodki delavcev kamniškega združenega dela v globalu usklajeni z resolucijskimi usmeritvami. Na osnovi pričakovanega zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, pa so se osebni dohodki v zadnjem četrtletju nadpovprečno povečali in tako v globalu nekoliko prekoračili resolucijske okvire.
Nadaljnji negativen kazalec poslovanja v preteklem letu je tudi v ustvarjeni akumulaciji, saj je delež za akumulacijo v dohodku padel iz 23,2% v letu 1985 na 21,4% v lanskem letu. Za akumulacijo so gospodarske DC razporedile 9,3 milijarde din, kar je za 120% več kot leta 1985. Da bi zagotavljali možnost za investiranje in obnovo osnovnih sredstev, bi morala sredstva za akumulacijo rasti vsaj toliko, kot
je porasel dohodek, saj je imelo gospodarstvo v lanskem letu odpisanih že 66% osnovnih sredstev, medtem ko je stopnja odpisanosti opreme znašala kar 85%.
Skupna sredstva za reprodukcijo so lani znašala 14,4 milijarde din oziroma 126% več kot v predhodnem letu. Za reprodukcijska sredstva je značilno, da je precejšen delež teh sredstev že angažiran, saj vsebujejo sredstva rezerv, posojila skladu federacije za kreditiranje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomne pokrajine, obveznosti za združevanje dela sredstev družbene reprodukcije za gospodarsko infrastrukturo (SIS materialne proizvodnje) ipd., kakor tudi povečano združevanje sredstev za občinsko infrastrukturo (nadaljevanje gradnje zdravstvenega doma, gradnja nove PTT stavbe, sofinanciranje krajevnih skupnosti, energetike in SIKCS).
Kljub zmanjšanemu deležu sredstev za akumulacijo in reprodukcijo v dohodku pa se je stopnja prirasta vloženih poslovnih sredstev povečala. Tako je gospodarstvo občine na 100 din porabljenih poslovnih sredstev ustvarilo 14,8 din sredstev za akumulacijo in 22,8 din za reprodukcijo, v letu 1985 pa 14,4 din za akumulacijo in 21,9 din za reprodukcijo.
Z rdečimi številkami sta poslovno leto 1986 zaključili dve delovni organizaciji, predlanskim pa ni ob koncu leta imela izgube nobena delovna organizacija. Gostinsko podjetje Plannika je imelo ob koncu leta izgubo v višini 180.854 tisoč din. Planinka je že med letom izkazovala manjšo izgubo ter imela velike težave pri poslovanju, zato je občinska skupščina novembra sprejela sklep o uvedbi začasnega družbenega varstva v tej delovni organizaciji.
Zavod za urejanje prostora - Biro Kamnik je ob koncu leta zabeležil izgubo v višini 6.793 tisoč din. Iz sredstev rezerv je kril izgubo v višini 2.831 tisoč din, tako daje nekrite izgube ostalo 3.962 tisoč din. Za dO Biro je uveden postopek redne likvidacije.
NEVENKA KANDUČ
Ni lahko pisati besed poslednjega slovesa in spomina na človeka, kot je bil Mirko Jerman, športnik, borec, hrabri partizanski komandant, družbeni delavec, iskren tovariš in sodelavec.
Nikdar sc ni postavljal v ospredje, ni se hvalil s svojimi dejanji. Ostajal je skromen in neposreden, čeprav je s svojimi velikimi dejanji odločilno posegel v ustvarjanje naše revolucionarne zgodovine in povojne graditve naše družbe.
Njegova življenjska pot se je začela 13. decembra 1912 v Smarci, v številni družini kovača Jermana, po domače Špurca. Izučil se je mesarskega poklica in odprl svojo mesarijo v Smarci. Že v rani mladosti se je navdušil za šport, zlasti sta ga pritegnila rokoborba in nogomet. Zato ni čudno, da je bil leta 1937 skupaj z revolucionarjem Tonetom Stur-mom med ustanovitelji športnega društva VI RTU S na Duplici. Z dejavnostjo tega društva je živela vsa Duplica in Šmarca. Med nogometaši se je kmalu začela razraščati in krepiti napredna delavska misel, ki so jo v društvo vnašali predvojni komunisti in skojevci.
V takem vzdušju sc mlademu Mirku spomladi leta 1941, ko je okupator napadel našo deželo, ni bilo težko odločiti, kje je njegovo mesto.
Že prvi dan vstaje na Kamniškem. 27. julija 1941, se je pridružil prvim dvajsetim borcem dupliške skupine, ki se je zbrala na Bistriškem produ.
Vse vasi so bile popisane z našimi parolami, čeprav nas je nemški župan obrtnike in gostilničarje sklical na občino in nam zagrozil, naj pomagamo odkrivati udeleženec napisanih akcij, je s skromnim nasmeškom dejal in pomežiknil z očmi, ko smo se ob obletnici vstaje pogovarjali z njim.
Zaradi njegove iskrene pripadnosti naprednim idejam ga je Komunistična partija že leta 1941 sprejela v svoje vrste. Njegova partizanska pot je tekla od mitra-Ijezca, komandirja čete, intendanta, načelnika štaba, komandanta bataljona do komandanta Slandrove brigade.
Mirka sta odlikovala izredno
tovarištvo in pogum, obenem pa tudi dobro poznavanje partizanske taktike.
Dobro se še spominjam, kako so se mu zasvetile oči, kadar so ga soborci ob srečanjih na jubilejih spominjali na napad na kolono nemških tankov in kamionov pri Trnjavi v Črnem grabnu, 27. aprila 1944, kjer je Mirko kot komandant II. bataljona Slandrove brigade s soborci in taktično dobro zasnovano zasedo uničil 12 nemških kamionov in en tank.
Tako smo takrat delovno počastili dan ustanovitve OF, je skromno pripomnil Mirko.
Sodeloval je tudi pri osvoboditvi Savinjske doline in vodil Šlan-drovo brigado, ki je po hudih bojih zavzela zelo utrjeno Ljubno in Mozirje.
Po osvoboditvi je končal vojaško akademijo v Beogradu in do upokojitve leta 1965 opravljal odgovorne dolžnosti v JLA, od komandanta tankovske brigade do načelnika oklopnih enot VIL vojnega področja. S svojim uspešnim delom pri usposabljanju pripadnikov JLA je dosegel čin polkovnika JLA.
Za svoj izjemni prispevek med NOV in v revoluciji je bil Mirko leta 1953 proglašen za narodnega heroja. Družba pa se mu je za njegovo delo vsaj malo oddolžila tudi s številnimi drugimi visokimi vojaškimi in državnimi odličji.
Z njemu lastno zagnanostjo in žarom je sooblikoval skupnost bivših Šlandrovcev, katero je vodil dolga leta, obiskoval mladino po šolah in nanjo prenašal svoje
bogate izkušnje iz boja za osvoboditev domovine.
V spominu bodo ostali prijetni pogovori z mladino na Šipku, kraju ustanovitve slavne Slandrove brigade, v Tuhinjski dolini, Črnem grabnu in Moravski dolini. Spominjali se bomo vsakoletnih srečanj z Mirkom na Kostav-ski planini, v partizanskem Rudniku, ob občinskem prazniku, ob jubileju dupliškega Virtusa, katerega častni član je bil in drugod, kjer so se srečevali nekdanji borci NOV in mladina.
Rad sc je vračal v svojo rojstno ■ Šmarco, kjer je bil z njegovim osebnim prizadevanjem postavljen lep spomenik padlim borcem NOB, ki bo poslej tudi spomin na življenje in delo človeka, borca, tovariša Mirka Jermana.
Kot republiški poslanec in dolgoletni predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Bežigrad se je vedno in povsod zavzemal za pošteno besedo in dejanja. Bolele so ga krivice, bolelo pa ga je tudi občasno izkrivljanje naše začrtane poti. Trd in neizprosen je bil v obsodbi okoriščanja in privilegijev. O tem sva se z Mirkom v poslanskih klopeh veliko pogovarjala. Ni ostajal samo pri besedah, svoje prepričanje je vedno potrjeval z dejanji in osebnim zgledom.
Zato nam bo Mirko Jerman ostal vsem, ki smo ga poznali in z njim sodelovali, vzor in zgled poštenega, odkritega in pokončnega človeka, tovariša, kije bil vedno in povsod po svojih močeh vsakemu pripravljen pomagati.
FRANC SVETELJ
Odgovor le veter pozna
Mladi naj bi se 25. marca zbrali na programski konferenci v mali dvorani kina Dom Kamnik. Žal je prišlo le štiriindvajset delegatov, kar je absolutno premalo za konstruktivno razpravo in sprejetje pianov za letošnje leto. Kaj je krivo za takšno pasivnost kamniške mladine? Prisotni mladi delavci so menili, da so premalo obravnavani specifični problemi za posamezna področja. Če se ukvarjaš z več problemi, vedno odpade aktivnost v mladinski organizaciji, saj večina mladih še ni dojela, da je moč marsikateri problem laže rešiti preko ZSMS. Sekretar Brane Modrijan je menil, da vse preveč ugotavljamo stanje in opozarjamo na probleme, vendar, ker je problemov toliko, jih moramo čimprej začeti reševati. Če bo peščica dobro organizirala določeno akcijo, se bo pridružila tudi večina. Čeprav je neaktivna velika večina osnovnih organizacij, nekatere dobro in uspešno rešujejo probleme.
Ker se ni dalo' konstruktivno razpravljati o delovnih in finančnih planih, se je toliko bolj burna razprava vnela ob problemu ekologije. Večina je menila, da je zadnji čas, da se začnemo resno ukvarjati s tem problemom. Ni dovolj le opozarjanje na ekološko katastrofo, ki se
nezadržno bliža. Tudi Kamnik je precej onesnažen, že če pogledamo samo našo reko Kamniško Bistrico.
Konferenca je prestavljena na seminar za vodstva OO ZSMS, ki bo od 10. do 12. aprila v Bohinju. Ker bo udeležba zanesljivo boljša, bo mogoče mnogo več reči o problemih v mladinski organizaciji in naši družbi.
Sočasno z neuspelo konferenco so potekale tudi prireditve ob prihodu štafete v ljubljansko regijo. V Kamniku je Center za prosti čas organiziral Večer plesa, ki je ob dobri udeležbi zelo uspel, mladi so si lahko zastonj ogledali še film Kolo sreče, v Komendi pa je bila okrogla miza.
Kamniške mladince so obiskali tudi mladi iz Zrenjanina. Bili so edini predstavniki od sedmih s Kamnikom pobratenih mest, ki so se odzvali vabilu OK ZSMS Kamnik. Skupaj z nekaterimi člani predsedstva so si ogledali tudi del osrednjih prireditev v Litiji. Sicer pa smo v Kamniku dostojno proslavili prihod štafete, saj se je povsod odzvalo veliko mladih, kar pa je glavni namen teh prireditev.
DAMJAN GLADEK
Še enkrat o
Zadnji dan v marcu so tudi delegati občinske skupščine podprli sanacijski program Planinke oziroma poročilo začasnega kolektivnega poslovodnega organa o sanaciji te delovne organizacije v povezavi z njenim dolgoročnim razvojem. Ker smo o njegovi vsebini že pisali, omenimo le še nekaj misli avtorjev poročila, pripombe predsedstva SZDL ter nekaj pobud delegatov zbora združenega dela.
Bogo Šest je med drugim ponovno poudaril, da je sama gostinska dejavnost premalo, da bi vzdrževala celotni turizem v občini. Povedal je tudi, da se bo izguba v tem, globoko zavoženem podjetju, poznala še nekaj let, predvsem zaradi prepotreb-nih vlaganj v propadajoče gostinske objekte (Planinka, Malograj-ski dvor, kavarna »Veronika«). Vsa ta vlaganja, tako v objekte, kot tudi v kakovosten gostinski kader, se bodo še kako obrestovala, jasno pa je, da vidnih rezul-
Delegati niso sprejeli odloka o razlastitvi
Delegati zbora krajevnih skupnosti so na svoji zadnji seji ponovno razpravljali o predlogu odloka o prenehanju lastninske pravice na območju dela B-3 Novi trg in o osnutku odloka o prenehanju lastninske pravice na območju B-8 Zgornje Perovo.
Po ponovnem preudarku in razlagi predlagatelja o potrebnosti sprejetja teh odlokov (le-to je zakonsko opredeljeno) in po nasprotnih argumentih krajanov Novega trga, ki so se seje udeležili po predhodnem glasovanju delegatov, je v sejni dvorani nastalo podobno vzdušje kot konec lanskega leta. Delegati so bili ob poslušanju ene in druge strani ponovno pred dilemo. Lani sojo rešili z odločitvijo, da razpravljanje in odločanje o tej občutljivi temi preložijo na naslednjo sejo, tokrat pa so se kljub temeljitim pripravam v svojih delegacijah ponovno počutili premalo sposobne ali vsaj niso hoteli prevzeti odgovornosti za odločanje o tej problematiki in na koncu koncev odloka niso izglasovali. Da so bili pred veliko dilemo, kažejo rezultati glasovanja: osem delegatov je glasovalo za sprejetje odloka, osem jih je bilo proti, osem pa se jih je vzdržalo.
V dvorani se je po koncu zasedanja slišalo, češ, najbolje se je vzdržati, saj potem nisi odgovoren ne za take ne za drugačne
.posledice take odločitve. In kakšne bodo posledice?
Kljub temu, da z odločitvijo delegatov zbora krajevnih skupnosti stvar še ni zaključena, saj po poslovniku (glede na to, da sta omenjena odloka ostala dva zbora izglasovala že konec lanskega leta) temu sledi še usklaje-valni postopek, pa je jasno, da že sedaj zelo kasnimo z uresničevanjem družbenega plana, ki so ga lani delegati soglasno sprejeli.
Vprašljiva sedaj ni le realizacija zazidalnega načrta, ki predvideva v Novem trgu gradnjo blokov s 194 novimi stanovanji, na katere delavci čakajo že lep čas, saj lani ni bilo pridobljenega nobenega novega stanovanja v Kamniku, vrtca, trgovine in šestnajst individualnih hiš. Člani kamniške stanovanjske zadruge (deset članov zadruge, ki že imajo kupljeno zemljišče na tem območju, pa ne more začeti z gradnjo, ker z nesprejetjem odloka tudi zazidalni načrt ni izvedljiv). Poleg v$ega navedenega pa je v končni fazi vprašljiv ves nadaljnji razvoj Kamnika!
Zakaj zavlačevati, ali smo res tako ozki, zagledani sami vase, da nas ne skrbi niti nadaljnji razvoj lastne občine, obenem pa se z zavistjo oziroma po sosednji, ki se nezadržno širi v sodobno mesto z vsemi njegovimi pridobitvami?!, je bilo rečeno na seji.
Predsednik izvršnega sveta je že ob koncu lanskega leta, ko so delegati preložili razpravljanje o tej problematiki, dejal, da bo izvršni svet ob ponovnem izrazu takega nezaupanja v delo njegovih strokovnih delavcev in v primeru nesprejetja omenjenega odloka primoran skupščini predlagati, da glasuje o zaupnici izvršnemu svetu. Tudi zato, ker meni, da za morebitno neizvedbo družbenega plana občine sam izvršni svet ni odgovoren. Ker tokrat delegati odlokov niso sprejeli, je predsednik izvršnega sveta to zahtevo ponovno izpostavil.
O alternativni ponudbi krajanov Novega trga za reševanje te problematike pa le tole: krajani menijo, da bi morali, pred kakršnimkoli posegi v njihovo zemljo, uskladiti stališča! Pravijo, da ne nasprotujejo nameravani gradnji, vendar pa predlagajo, da pridobivanje zemljišč načeloma poteka z odkupnimi pogodbami, le za gradnjo družbenih objektov privolijo v razlastitev. Za kmečko zemljo pred odlokom o razlastitvi zahtevajo konkretno ponudbo o zamenjavi zemlje in odškodnini za preselitev... Kljub temu, da so na seji sodelovali predstavniki Kmetijsko zemljiške skupnosti. Samoupravne stanovanjske skupnosti inn Stanovanjske zadruge, ki so vsak s svoje strani osvetlili nejasnosti in nerazumljive zadeve, ki so jih krajani zahte-
vali že po lanskoletni obravnavi te problematike, so krajani vztrajali pri svojem. Hočejo individualne pogodbe. Te pa so, kot vemo, zelo dolgotrajne in bi vse skupaj še bolj zapletle. Predstavnik SKG je celo prebral seznam čakalcev parcel, izkazalo se je, da nanje ne čakajo »občinski« možje, ampak ljudje z različno izobrazbeno in socialno strukturo. Predstavnik kmetijsko-zem-ljiške skupnosti je zagotovil, da je dovolj nadomestnih zemljišč za kmete, ki bi po tem odloku izgubili zemljo v Novem trgu, Albert Rejc pa je povedal, da se je odkupna cena zemlje od lani na letos občutno povečala, tako da ni bojazni, da bi bili krajani pri tem oškodovani. Nova cena kvadratnega metra je okrog 500.000 dinarjev, skoraj desetkrat več kot prej. Na to ceno pa se doda še subjektivna ocena in tisti, ki kupuje to zemljo, plača skupno ceno, vključno, torej z vrednostjo, ki jo zemlja pridobi, ko jc komunalno opremljena.
Kot že rečeno, pa vsa pojasnila niso nič pomagala. Odlok ni sprejet, zazidalni načrt se še nekaj časa ne bo začel uresničevati, delavci bodo še naprej čakali na prepotrebna stanovanja v Kamniku, denar, ki je že zbran za te namene, pa bo iz dneva v dan manj vreden.
ROMANA GRČAR
tatov ne bo kar jutri. Vendar, če se je Kamnik odločil za nov pristop k turizmu in obenem gostinstvu, bi moral malo potrpeti s svojim prenapetim odnosom do vsega novega. Sanacijski program Planinke v povezavi z dolgoročnim razvojem turizma je pogumna usmeritev za nov pristop k turistično-gostinski dejavnosti, je poudaril predsednik zbora krajevnih skupnosti, ki je pohvalil nov pristop saniranja gostinskih objektov v povezavi z. gospodarstvom, ki naj bi v tem videlo tudi svoj poslovni interes. Vse skupaj bi bil lahko tudi korak k prestrukturiranju kamniškega združenega dela, je še dejal Anton Ogorevc, predsednik zbora krajevnih skupnosti.
Značilno za Kamnik pa je, je bilo slišati na seji, da je pri vsaki stvari veliko jeznih opazovalcev, ki iz varne razdalje tako ali drugače ocenjujejo nove sanatorje Planinke in obenem kritizirajo z mnenji, kako bi oni to naredili in situacijo rešili na boljši način. Vse te in ostale »strokovnjake«, skratka vse, ki imajo kakršnekoli koristne predloge in mnenja o rešitvi kamniškega gostinstva in turizma sta tako predsednik skupščine kakor tudi predsednik začasnega poslovodnega odbora v delovni organizaciji Planinka pozvala, naj brez pomislekov sodelujejo, da bi s skupnimi močmi rešili situacijo, ki je več let lahko po svoje brez družbenega nadzora plula v današnje zavoženo stanje.
Predsedstvo OK SZDL o Planinki
Člani predsedstva so menili, da je o razvoju Planinke treba ponosno razpravljati. Predložen program je po njihovem dokaj na trhli podlagi, torej nerealen. Poročilo izvršnega sveta o situaciji na področju turizma in stanju v Planinki so nekateri izmed navzočih narobe razumeli, zato je na tem mestu treba še enkrat poudariti razliko med Turistično poslovno skupnostjo, ki dejansko še do danes ni opravičila svoje eksistence in za katero je nujno, da čimprej zaživi ter Turističnim društvom, v katerem po svojih najboljših močeh ljubiteljsko dela peščica zagnanih ljudi. Za napredek na tem področju pa je potrebna dobra materialna podlaga in ni dovolj le volja in delo amaterskih delavcev v turizmu.
Člani predsedstva so tudi dejali, da je program sanacije pream-biciozen, in da je treba opredeliti kdaj, kje in na kakšen način pridobiti sredstva in izvesti posamezne naloge na tem področju.
Ob koncu so člani predsedstva občinske konference SZDL ugotovili, da začasni poslovodni organ, pa tudi izvršni svet, ob obravnavi poročila o sanaciji nista pravilno ocenila vloge turi-
stičnega društva in turistično poslovne skupnosti in je zato sanacijski program, predvsem pa dolgoročni program razreševanja razvoja turizma postavil na dokaj trhle noge. Predsedstvo tudi meni, da ne bi smeli govoriti o kakem »koncu mita o turizmu« v Kamniku, ampak se zavzemati za temeijitejšo povezavo gospodarstva in gostinske dejavnosti in resnično vključitev turistično poslovne skupnosti v dolgoročni razvoj kamniškega turizma.
Ločiti je treba, po mnenju članov predsedstva OK SZDL, sanacijo Planinke od ukrepov za dolgoročni razvoj turizma, v naši občini, sprejeti pa je treba ukrepe, da bi čimbolj temeljito povezali vse subjekte na področju turizma, od Planinke do turističnega društva, turistično poslovne skupnosti, sisa RTC Velika planina, ... Po mnenju članov predsedstva pa je treba ostro reagirati na vsa opozorila v poročilu, ki jasno kažejo na malomarnost in nevestno gospodarjenje ter za to zahtevati vso odgovornost bivših poslovodnih organov.
Nekaj pripomb delegacij iz kamniškega združenega dela:
Konferenca delegacij iz Svila-nita pravi, da je navedba o premajhni pripravljenosti kamniškega gospodarstva za razvoj turi-stično-gostinske. dejavnosti na kamniškem območju neprimerna, ker je kamniško gospodarstvo prispevalo in še prispeva za njen razvoj. Če program in ponudba uslug nista bila toliko primerna, da bi se ju posluževali, pa temu ni krivo kamniško gospodarstvo.
Konferenca delegacij iz Titana meni, da je začasni poslovodni organ s tem, koje ugotovil dejansko stanje, opravil veliko delo. To je po njihovem mnenju osnova za sanacijo Planinke na pravih temeljih, zato program sanacije v celoti podpirajo. Ob tem pa predlagajo, da je ukrepe sanacije nujno razdeliti na kratkoročne in dolgoročne in znotraj teh določiti konkretne naloge.
Titanovi delegati obenem izvršni svet sprašujejo, kako je mogoče, da je sploh lahko prišlo do tako globokega in popolnega finančnega in poslovnega razpada delovne organizacije in to ob vseh službah, ki skrbijo za družbeno nadzorstvo (SDK, Službe znotraj Komiteja za DER)? Delegati tudi zahtevajo, da je za tako hude prekrške krivec treba tudi sodno in kazensko preganjati.
V Titanu imajo poslovni interes za ureditev odnosov v Planinki. Zato sprašujejo vse odgovorne (začasni poslovodni organ, izvršni svet in družbenopolitične organizacije), kdo jamči, da se podobno stanje v bodoče ne bo ponovilo.
ROMANA GRČAR
Kmetu zagotoviti normalne pogoje za delo
»Dragi kmetijski stroji na eni in smešno nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov na drugi strani še zdaleč niso stimulativni za kmetijce. Zato je nesmiselno govoriti o stimulativnih pogojih za razvoj kmetijske dejavnosti, če v praksi ne naredimo nič konkretnega za to. Kot prvo bi morale biti to realne, ekonomske cene kmetijskih pridelkov, ne pa, da kmete rešujemo z nekakšno socialno podporo. Regresi pokrijejo le 30 odstotkov izgube. Pri tem pa je najbolj v nebo vpijoč podatek, da mleko in meso še vedno uvažamo, namesto da bi prihranili prepotrebne devize za nakup umetnih gnojil in dragih rezervnih delov za kmetijske stroje,« so ugotavljali člani sveta za družbenekonomske odnose v kmetijstvu pri predsedstvu OK SZDL Kamnik.
Konec preteklega meseca so člani sveta na svoji redni seji obravnavali izvajanje dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v občini, seznanili pa so se tudi z ustanavljanjem samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe.
Eden od članov sveta je, ogorčen nad razmerami v kmetijstvu, dejal, da ko bodo v kmetijstvu vladale ekonomske cene, tudi si-sov za to področje ne bomo več potrebovali. Vse bi moralo temeljiti na trdnih pogodbah kmetov z zadrugo in drugimi organizacijami. Kmetu je treba le zagotoviti normalne pogoje za delo, pa boste videli, da bo dobro preživel sebe in ostale, brez sisov za preskrbo, je zatrdil nekdo od kme-
tov, član omenjenega sveta. »Trinajst hektarov zemlje imam, vendar, če se hočem preživeti, moram kljub temu hoditi v službo. Vidite, to je žalostno. Ker je tako, sem dvakrat »udarjen« - da se normalno prebijem skozi mesec, pol dneva preživim na delovnem mestu v tovarni, in ker nisem čisti kmet, moram za to svojo posest plačevati še kar zajeten davek. Pa še en zgovoren podatek: bika, ki ga sam redim dve leti, delavec s povprečno plačo zasluži v dveh mesecih,« je stanje v kmetijstvu slikovito prikazal član sveta, Ciril Virijent.,
Drug član sveta, Peter Burger, pa je dodal: »V današnji zaostreni gospodarski situaciji imajo vsi po vrsti izgube; zadruga, kmetijska skupnost, delovne organizacije, skladi so prazni. . . nihče pod milim nebom pa ne vpraša, ali jih nima morda tudi kmet? Le da njemu teh izgub nihče ne pokriva!«
Člani sveta so razpravljali o izvajanju dolgoročnega programa kmetijstva predvsem z namenom, da pripravijo iztočnice za konferenco, ki jo bo na to temo pripravila socialistična zveza. Pogovorili so se, kaj v kmetijstvu »škriplje«, kaj je izvedljivo, čemu dati več poudarka; skratka, kako naprej.
Podatki v poročilu o izvajanju dogoročnega programa razvoja kmetijstva, ki ga je pripravil Tone Kotnik, kažejo, da zaostajamo predvsem v pridelovanju in odkupu pšenice, in je vprašljiva realnost zastavljenega plana (na Kamniškem vsekakor ni najbolj ugoden teren za večjo pridelavo pšenice). Že večkrat se je namreč
potrdilo, da je pšenica v naših pridelovalnih pogojih dohodkovno premalo intenzivna kultura. Pridelovalci sejejo pšenico predvsem zaradi samooskrbe in zaradi kolobarjenja.
Najpomembnejša kultura v naši občini je še vedno krompir. Pomembna je tako pridelava industrijskega krompirja v sodelovanju s Heliosom, kot semenskega v povezavi s Kmetijskim inštitutom Slovenije. Možnosti za pridelavo semenskega prompirja so se še povečale, zlasti z izgradnjo selekcijskega centra v Mostah v lanskem letu. Krompir je za pridelovalce na ravninskem območju zaradi dohodkovne intenzivnosti dovolj zanimiva kultura, in bo tudi v bodoče vodilna kultura glede tržnih viškov.
V živinoreji je najpomembnejša govedoreja. Odkup mleka še vedno iz leta v leto narašča, zato je zaradi hitrejšega obračanja vloženih sredstev ta dejavnost za kmetovalca še vedno najbolj zanimiva. Odkup mesa pa je bil lani nekoliko manjši od načrtovanega, predvsem zaradi neugodnih odkupnih cen.
Predstavnik kmetijske zadruge Emona je dejal, da se stalež živine na kamniškem območju zaenkrat še ne znižuje, vendar je treba čimprej najti ustrezne stimulativne ukrepe za kmeta, da do tega ne bi prišlo. Pridelava mesa pa je za kmeta zanimiva le, če bo žival na trgu dejansko prodajal po ekonomski ceni.
O kmetijsko zemljiški politiki je bilo na seji rečeno, da je treba čimprej narediti agrokarto, to je karto   kmetijskih proizvodnih
Utrinki iz kina Dom
Največ pozornosti v tem prispevku bom posvetil filmu, ki je navduševal in še navdušuje številna romantična srca po vsem svetil. To je film Moja Afrika alti Spomin na Afriko; kakor vam je ljubše.
Vsi, ki boste prebrali mojo oceno in spoznali moje videnje filma, se verjetno ne boste strinjali z njim, kar pa je tudi edino prav. Predstav si namreč ne ogledujemo zato, da bi o njih imeli enaka mnenja in se v vsem strinjali z režiserjem, scenaristom ali prijateljem, ki je sedel na sosednjem sedežu, ampak iz različnih, drugih pobud.
Film je lani prejel 7 Oskarjev in ker je bil odlično sprejet tudi pri gledalcih, so mu dali naziv — Film leta. Recimo da je res tako, pa vseeno so se mi ob gledanju zastavljala številna vprašanja, na katera nisem našel ustreznega odgovora. Eno od njih je, kaj je gledalce tako pritegnilo, da so »Mojo Afriko« skovali v zvezde? Morda res presunljiva igra Mer-ryl Streep, ki je enkratno upodobila Karen Dinesen Blbcen in izvirni realistični dialogi med njo in Robertom Redfordom; igral je angleškega lovca in avanturista Denisa Fincha Huttona, ali pa opisovanje mistične afriške narave, ki je pri gledalcih vzbujala romantično — eksotične sanje, iz katerih se ob koncu filma ni bilo lahko ločiti.
Vse ostalo pa je daleč od — fantazije. Samo dogajanje (o njem na kratko kasneje) je bilo preveč razvlečeno, tako da nisem več vedel ali nekatere gledalke hlipajo in smrkajo zaradi ganjenosti ali pač zaradi besa, ker so se prizorčki vrstili drug za dru-
Krajevne skupnosti Komenda, Križ In Moste iščemo honorarnega delavca za opravljanje grobarskih del na pokopališču v Komendi. Prijave pošljite v 10 dneh na KS Komenda, Zajčeva 23, p. Komenda.
gim, konca pa od nikoder. Več kot dve in pol uri je za romantično zgodbo brez posebnih pretresov res preveč. Edina dramatična preobrata sta se zgodila povsem pri koncu, ko so številnim gledalcem že pošle moči, oziroma jim je popustila zbranost. Kaj torej še reči o filmu? Imenitna igralska zasedba, zveneče režiserjevo in scenaristovo ime, denar vložen v reklamo in eksotična, poželenja vredna narava, ki se nam je vedno kazala v nežni, romantični luči, so sestavine, ki so prinesle filmu tak uspeh. Zgodba je v primerjavi s knjižno vsebino precej poenostavljena in zahteva manj razmišljanja in manjšo duhovno prisotnost, kot branje knjige.
Film se prične s prikazom lova, na katerem Karen Dinesen ne doseže svojega cilja. Temu cilju se je reklo, prehod iz meščanske v aristokratsko družbo, pomagal pa naj bi ji polbratranec baron Hans Blixen, seveda tako da bi se poročil z njo.
Čez nekaj let je le .dobila priimek Blixen, saj je z denarjejn »kupila« Hansovega brata, privlačnega zapeljivca Brorna, ki pa ji je dal kmalu vedeti, da je nima rad in da se zaradi nje ne misli odpovedati sladkemu življenju. Ker je možev značaj spoznala šele v Keniji, kjer sta v bližini Na-irobija kupila posestvo, na katerem je Karen gojila kavo, si ni delala iluzij o srečnem zakonu. In imela je prav, saj je bilo edino moževo darilo sifilis, zaradi katerega je odšla na zdravljenje v domovino.
Po vrnitvi v Kenijo je še nekaj časa vtrajala ob svojem pustolovcu, dokler ju ni njegova nestanovitna narava za vedno ločila. Šele takrat je zaživela pravo življenje,
Elektroinstalacijska, montažna in vzdrževalna dela ter meritve izvajam hitro in strokovno. Tel. .„ 832-338.
polno ljubezni, saj je spoznala Denisa Fincha Huttona, ki je bil vsestransko izobražen, privlačila pa sta jo tudi njegov izgled in duševnost. Da nobena sreča ne treja večno, je spoznala tudi Karen, saj je morala zaradi neprestanih denarnih težav, neugodnih finančnih razmer na kavnem trgu, nekaj slabih letin in drugih nesreč, ki so jo zadele, prodati posestvo.
Komaj nekaj dni zatem jo je dokončno zlomila smrt njenega dragega, ki se je ponesrečil z letalom, zato se je po dolgih letih življenja v »njeni Afriki« vrnila na Dansko, kjer se je posvetila pisanju.
Roman, Spomini na Afriko, pa Sence na travi in njena pisma iz Afrike, so bila osnova za scenarij, ki gaje napisal Kurt Luedt-ke, medtem ko je film režisiral Sydney Pollack.
Za konec še misel enega od gledalcev: »Kdor si je film ogledal zaradi prikaza Afrike, ni bil razočaran.« V glavnem se strinjam z njim.
Moja Afrika bo spet na sporedu v kinu Dom od 23. do 26. aprila. Od 23. marca do 11. maja pa si boste lahko ogledovali zanimive filme v okviru filmskega gledališča. Karto za vseh osem predstav lahko kupite v predpro-daji, pri blagajni v kinu Dom. Odrasli boste zanje odšeteli 3.000 dinarjev, mladina pa 500 dinarjev manj. Cena posameznih vstopnic bo 500 dinarjev.
Če ste se odločili za abonma, naj vam povem še, katere filme si boste ogledali. Prvi bo ameriška drama Maska, temu bo sledil angleški fantastičen film Brazil, z Jonathanom Prvceom in Robertom de Nirom v glavnih vlogah, pa Cavazza in drama Kormoran in angleški zgodovinski film Misija, ki ravno sedaj polni ljubljanski kino Komuna. Temu bodo sledile tri drame in sicer: Za rešetkami, Vojakova zgodba in Zmajevo leto. Za konec se bomo lahko vsi skupaj nasmejali še ameriški kriminalni komediji Maskirani detektiv.
MATIC ROMŠAK
usmeritev v občini. Povečati je treba kmetijsko zemljiški sklad, oz. povečati količino kmetijsko obdelovalnih površin, po katerih je v občini čedalje večje povpraševanje. Predstavnik Kmetijsko zemljiške skupnosti je dejal, da bi morali čimprej razčistiti vprašanje družbenih zemljišč, ki so v upravljanju delovnih organizacij in drugih družbenopravnih subjektov. To zemljo bi veljalo spremeniti v obdelane kmetijske površine. Poseben problem je tudi pridobivanje zemljišč, in sicer iz kmetijskih v gradbene površine, kjer je še vedno dosti nepravilnosti in špekulacij z zemljo, so ugotovili na seji. Spregovorili so tudi opašnikih na Veliki in Mali planini, kjer obstaja enajst pašnih skupnosti, nobena pa nimo z določbo opredeljenega območja. Pastirji nočejo razumeti, da je tučdi ta zemlja družbena lastnina in si po nekih tradicionalno nepisanih zakonih odrejajo, kje kdo lahko pase. Vendar pa je pašnike treba urediti in gospodarno ravnati z njimi.
Na seji so govorili tudi o agromelioracijah, s katerimi so s finančno podporo Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in Kmetijsko zemljiške skupnosti v hribovitih predelih številnim kmetijam omogočili lažje in varnejše pridelovanje krme. V nižinskih predelih pa so bile izvedene manjše hidromelioracije. Stekle so priprave za hidromelioracije zemljišč v Suha-dolah in Godiču, kjer pa začetni pogovori s krajani niso bili uspešni. V Srednji vasi se bo izsuševanje začelo v jeseni 1987.
ROMANA GRČAR
Zakaj, ki nima svojega zato
Zakaj je treba razbiti korito za rože, zakaj je popisan podhod pri osnovni šoli Frana Albrehta? Kdo pozna odgovor? Nihče! Gre za navadno pobalinstvo, proti kateremu se moramo boriti vsi občani Kamnika. Naše mesto je zrcalo nas Kamničanov. Tudi objestnost ima svoje meje, se vam ne zdi?
DAMJAN GLADEK
Koliko časa še sobotni vlak?
Od junija 1985 se Kamničani v Ljubljano tudi ob sobotah lahko peljejo z vlakom. Da bi pokrili vse direktne stroške za sobotni vlak, sta tako domžalska kot kamniška občina plačevali določena sredstva Železniški transportni organizaciji Ljubljana. V Kamniku so ta sredstva zagotavljali iz proračuna. Za letošnje leto bi morali prispevati za sobotni vlak kar pet milijonov dinarjev. To pa zaradi restriktivnega omejevanja splošne porabe skoraj ne bo mogoče.
»Občinski žakelj« je takorekoč prazen, komaj imajo za osebne dohodke zaposlenih. Ne le za vlak, tudi vsi ostali porabniki proračuna to zategovanje pasu že krepko občutijo na svoji koži.
»Kratkomalo si v tej situaciji ne moremo privoščiti plačevanja praznega vlaka. Treba bo najti nek drug vir za poravnavo stroškov sobotnega, nerentabilnega vlaka. Verjetno sami potniki, tudi če do zadnjega napolnijo vlak, ne bodo rešili situacije, vendar pa je vredno poskusiti. Tudi v delovnih organizacijah je bil v zvezi s tem problemom nekakšen negativen odziv poslovodnikov, združeno delo ne velja več dodatno obremenjevati,« je dejal predsednik kamniškega izvršnega sveta Janko Gedrih.
Ena sobota, torej osem voženj (štiri v Ljubljano in nazaj), stane kamniški občinski proračun 84.000 dinarjev, kar pomeni, da se je ta prispevek od lanskega leta podražil za več kot petkrat.
Na osnovi štetja potnikov in rednega mesečnega spremljanja rentabilnosti sobotnih vlakov na kamniški progi v Železniški transportni organizaciji ugotavljajo, da je od junija 1985 število potnikov na sobotnih vlakih konstantno raslo, vse do polovice leta 1986. Medtem ko podatki za drugo polovico lanskega leta kažejo padec števila potnikov. Na povprečno soboto so v enajstih mesecih lanskega leta prepeljali 626 potnikov, največ pa v aprilu.
V ŽTO Ljubljana še pravijo, da bodo v primeru, če občini ne bi bili pripravljeni plačati povečanih prispevkov (v Domžalah so to že poravnali - ne plačujejo namreč iz proračuna!, v Kamniku pa, kot rečeno, to po vsej verjetnosti ne bo mogoče), pričeli s postopkom ukinitve sobotnih vlakov. Kamniškim potnikom v informacijo pa le objava sobotnega voznega reda: Iz Kamnika v Ljubljano vozi vlak ob 6.00, 8.00, 14.15 in 16.15, iz Ljubljane v Kamnik pa ob 4.52,6.50,13.15 in 15.15. Morda pa se bodo le odločili ob sobotah bolj spodbudno (za ŽTO, namreč!) napolniti »Kamničana«. Upajmo, da ga bomo vsaj na ta način lahko obdržali. R. GRČAR
Razbito korito za rože pri Kolodvorski ulici
. Packarije v podhodu Šolske ulice (povezovalne ulice).
Novice iz Stola
Saj ne, da bi imeli v dupliški delovni organizaciji poseben teleprinter za obveščanje javnosti, le naš zapis o dogajanjih v Stolu bo zelo »teleprinterski«. Konec prejšnjega meseca smo se namreč oglasili pri njih in vprašali, kaj je »novega«. Vprašanju primerno so tudi odgovorili.
Kako raznorazne ukrepe čutijo v Stolu
Cenovna politika. V Stolu so cene svojim izdelkom sicer dvignili tudi po novem letu, vendar ne toliko, da bi jih ta odlok posebno prizadel. Če pa že, pravijo, pa le minimalno, kar ne bo bistveno vplivalo na dohodek.
Ukrep ameriške administracije o ukinitvi carinskih ugodnosti za uvoz pohištva v ZDA; povečana carina za Stol ne predstavlja neke nepremagljive ovire, optimistično ugotavljajo v Stolu. Bolj hudo pa se jim zdi da je dinar napram dolarju še vedno precenjen. Zato precej izdelkov izvažajo pod lastno ceno. Ker dolar le počasi raste, se stvari le minimalno premikajo na bolje, nekoliko boljše so tudi izvozne stimulacije. Toda še vedno je ta problem najbolj boleč
za delovno organizacijo in prav zato so se zavestno odločili, da zmanjšajo izvoz. Od lanskih 7 milijonov dolarjev so letos planirali le pet milijonov dolarjev izvoza.
Odločitev ZIS o prepovedi negospodarskih investicij je posredno prizadela tudi Stol. Med negospodarske investicije namreč spada tudi pisarniško pohištvo. Kljub temu pa imajo v Stolu za prvih šest mesecev sklenjenih toliko pogodb, da zaenkrat še ne občutijo posledic tega ukrepa. Ker pa bo slednji verjetno dolgoročnejšega značaj, pa v Stolu ne počivajo in že sedaj iščejo alternativne proizvodne programe
Obisk avstrijskega konzula -26. marca je bil v Stolu na obisku dr. Anton Kern, generalni konzul avstrijske republike. Obisk, poslovnega, ne le vljudnostnega značaja, je izzvenel v obojestransko željo po medsebojnem sodelovanju. Namen obiska je bil torej proučiti možnosti o izvozu Stolovega pohištva v Avstrijo: Avstrijski konzul je obljubil, da bo kar najhitreje navezal stike z ustreznimi podjetji v njihovi državi.
Plečnikovi stoli kmalu naprodaj
Konec aprila bodo v Stolove trgovine poslali prvih petdeset kopij Plečnikovih stolov, ki bodo narejeni v kombinaciji jesenove-ga lesa in usnja. Za začetek bodo v Stolovih interierjih naprodaj le v majhnih serijah, kako naprej, pa bodo pokazale prve analize prodaje. Če bo zanimanje kupcev za (nekoliko dražje, a umetelno izdelane) kopije Plečnikovih stolov veliko, bodo verjetno ponudili še dve različici, stolov tega priznanega slovenskega ar-hitetka.
Nagrada Stolovemu arhitekturo Marjanu Kocjanu
Združenje grafične industrije »Grafoimpex«, ki vsako leto podeljuje nagrade za najbolje oblikovan koledar, je letošnjo prisodil mlademu, obetajočemu arhitektu Marjanu Kocjanu. Oblikoval je koledar, katerega glavni motiv je Plačnikov stol. Za izvirno oblikovan koledar je mladi arhitekt, zaposlen v Stolovem marketingu, dobil že vrsto pohval.     ROMANA GRČAR
Redna letna konferenca ZRVS
Predavanja - ena temeljnih oblik usposabljanja
Pripadniki Zveze rezervnih vojaških starešin so se 17. marca zbrali na redni seji občinske konference ZR VS, kjer so po pregledu poročala o delu svoje organizacije v preteklem letu sprejeli tudi program dela za to leto. Konference se je udeležil tudi član predsedstva republiške konference ZRVS, general Alojz Hren.
Letni načrt dela so v občinski konferenci ZRVS izvajali v skladu z načrtovanim, pri čemer so upoštevali tudi smernjce in stališča ter program republiške konference ZRVS Slovenije. Vendar pa je njihovo delo potekalo v trenutno neugodnih ekonomskih in družbenopolitičnih razmerah, kar se kaže v nezadostnih finančnih sredstvih za delovanje OK
ZRVS in njenih organov, denarja pa primanjkuje tudi za delo krajevnih organizacij. Glede na to tudi vloga in mesto občinske organizacije ZRVS ni vedno izražena v zadostni meri, kajti finančna sredstva v veliki meri odločajo o uspehu in delovanju organov družbenopolitične skupnosti. Kljub .omenjenim težavam pa poskušajo z aktivnim delom rezervnih vojaških starešin zadržati mesto in vlogo, ki ga ima ZRVS v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Glede na omenjeno so na marčevski seji ugotovili, daje občinska konferenca ZRVS skupaj s krajevnimi organizacijami delovala v lanskem letu dokaj uspešno.
Skladno s programom so v lanskem letu rezervisti opravili kar
TEHNIČNI PREGLEDI ZA TRAKTORJE
Sekretariat za notranje zadeve občine Kamnik v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo organizira tehnične preglede za kmetijske traktorje v naslednjih krajih:
1. 20. 4. 1987 od 8. do 10. ure v MOTNIKU
od 10.30 do 16. ure v LAZAH
2. 21. 4. 1987 od 9. do 17. ure v KAMNIKU
(na zgornji žel. postaji za prodajalno Univerzal)
3. 22. 4. 1987 od 9. do 17. ure v KOMENDI
4. 28. 4. 1987 od 9. do 17. ure v KAMNIKU
(na zgornji žel. postaji za prodajalno Univerzal) Lastniki traktorjev morajo imeti vgrajeno atestirano varnostno kabino ali varnostni lok. Če bo traktor prvič pregledan, morajo s seboj prinesti RAČUN oziroma CARINSKO DEKLARACIJO. Če pa je traktor že evidentiran, pa PROMETNO DOVOLJENJE, v vsakem primeru pa OSEBNO IZKAZNICO.
Za odpravljanje manjših napak pri traktorjih bosta ob tehničnih pregledih skrbela avtoelektričar in avtomeha-nik. Usluge bodo brezplačne, material pa bodo lastniki traktorjev plačali. Za tako dopolnitev akcije se je pospeševalna služba Kmetijske zadruge v povezavi s Sekretariatom za notranje zadeve občine Kamnik odločila predvsem zaradi hitrejšega poteka tehničnih pregledov in zato, da bi v pregled zajeli čim več traktorjev. Iz leta v leto je vse več nesreč pri traktorskih opravilih, ker se mnogokrat premalo zavedamo, kako pomembna je tehnična neoporečnost traktorja. Zato izkoristimo ta čas do tehničnih pregledov in usposobimo svoje traktorje! S tem se bomo izognili mnogim nevšečnostim, pa tudi nesrečami
Sekretariat za notranje zadeve SO Kamnik in pospeševalna služba Kmetijske zadruge
nekaj teoretičnih in praktičnih vaj, kar spada v okvir programa idejnopolitičnega, splošno vojaškega in obrambno-samozaščit-nega izobraževanja in usposabljanja rezervnih vojaških starešin. Težišče izobraževanja in usposabljanja je bilo na razvijanju in krepitvi moralno politične zavesti in strokovnih znanj in sposobnosti za izvajanje nalog, ki jih imajo rezervne vojaške starešine na področju SLO in DS. Predavanja so uveljavljena or-ganzacijska oblika usposabljanja, vendar po besedah uvodničarja, manj priljubljena.
»Vendar, dokler ne uvedemo drugih, ustreznejših oblik, bodo predavanja tudi v bodoče ena od temeljnih oblik usposabljanja. V bodoče pa bomo morali skrbneje izbirati predavatelje, ki bodo snov podajali sicer strokovno, vendar zanimivo in preprosto, z uporabo avdiovizualnih in drugih sodobnih pripomočkov,« je v uvodnem delu povedal Miha
Ravtar, predsednik OK ZRVS. Povedal je še, da z udeležbo na predavanjih, praktičnih oblikah usposabljanja in preverjanju znanja ne morejo biti povsem zadovoljni. S to problematiko se je ukvarjalo njihovo samoupravno razsodišče ter petim članom izreklo tovariško kritiko.
»Vzrokov za slabo udeležbo je več. Menimo pa, da bi večjo udeležbo na usposabljanju zagotovili s tem, da izberemo ustreznejše tematske vsebine, kakovostne predavatelje in da pri tem usposabljanju uporabljamo sodobna pedagoška sredstva. Ne moremo pa tudi mimo dejstva, da je večji del rezervnih vojaških starešin aktivnih na različnih področjih SLO in DS v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, ter da so razporejeni v enote oboroženih sil, kjer se za svoje odgovorne dolžnosti usposabljajo v svojih enotah,« je dejal Miha Ravtar.
R. G.
Odmevi, polemike, kritična mnenja...
Še enkrat: konec mita o kamniškem turizmu
Obisk Meštrovićeve hčere
Sredi marca je obiskala Kamnik Marica Meštrovič in se oglasila v zbirki J. N. Sadnikarja, kjer je želela videti avtoportret njenega očeta. Ob 100-letnici rojstva Ivana Meštroviča 1983 je bil portret razstavljen v Zagrebu in bil deležen posebne pozornosti. Delo je ustvaril leta 1902 na Dunaju, ko je bil še študent na akademiji. Istočasno kot Meštrovič je bil na akademiji tudi slikar Mak-sim Gaspari. Oba sta rojena istega leta, 1883. Sprijateljila sta se in nekaj časa celo skupaj stanovala. J. N. Sadnikar je kot veterinar hodil na seminarje iz bakteri-ologije na Dunaj. Vsakokrat je obiskal svojega varovanca Gasparija. Ob takem obisku si je Sadnikar ogledal tudi razstavo Meštroviča v »Secesiji«. Po ogledu je bil tako navdušen nad njegovimi deli, da je dal Gaspariju denar, za odkup enega od njegovih del. Takrat je .imel Meštrovič 19 let. Bil je že občudovan in priznan umetnik - kipar. Gaspa-
ri je nagovoril Meštroviča, da mu proda avtoportret, ki ga je prien-sel Gaspari 1903 v Kamnik.
Meštrovičeva hči je bila presenečena nad očetovim delom, ki ga je prvič videla 1983 v Zagrebu. Prav posebej pa jo je veselilo, da oba Sadnikarjeva sinova toliko vesta o njenem očetu. Omenila je, da je bil Mavzolej v rojstnem kraju Otavicah ob zadnjem potresu zelo poškodovano posebno kupolo. Tam je pokopan njen oče, ki je umrl 1962 in je bil prenesen iz Amerike v domovino. Avtoportret je eno redkih njegovih del, ki so v Sloveniji. Gostja je v knjigo obiskovalcev zapisala:
Na sjecanje mog poseta, koji če mi ostati u nezaboravnoj uspomeni. Zahvalna i odana Marija Meštrovič 12. 3. 87.
Zanimala se je za mesto Kamnik in obljubila, da se kmalu vrne in si ogleda vse znamenitosti tega kraja.
N. S.
Na seji IO TD Kamnik dne 25. 3. 1987. smo obravnavali gradivo, ki je pripravljeno za zasedanje Skupščine občine Kamnik, sklicano za torek 31. 3. 1987. Posebno pozornost smo posvetili obravnavi povzetka sanacijskega programa DO »Planinka«, ki ga je pripravil predsednik začasnega KPO, tov. Šest. Poleg tega smo obravnavali tudi članek, objavljen v Kamniškem občanu z dne 23.3. 1987, ter podobno sporočilo, objavljeno v Ljubljanskem dnevniku, ki se nanaša na isto tematiko.
Z negodovanjem smo ugotovili, da je vsaj na osnovi tega, kar je zapisano TD Kamnik tisto, ki je zaradi, citiram: »Dosedanje premajhne uspešnosti TDK, krivo za stanje, ki je danes v DO »Planinka« oz. širše; za položaj turizma v Kamniku«.
Še bolj vpijoče pa je sporočilo novinarke R. Grčar iz seje IS SOB Kamnik objavljeno v Kamniškem občanu, kjer pod naslovom KONEC MITA O KAMNIŠKEM TURIZMU med drugim sporoča »da sanacija »Planinke« ne pomeni rešitev problemov 18-članskega kolektiva, ampak korenito prenovo gostinstva in turizma v Kamniku. S tem se je zrušil mit o idiličnem turizmu v Kamniku in spanje na prastarih lovorikah Kamnika, kot starega zdraviliškega kraja.«
In še ugotovitev - citat »Turizem ni le Planinka. ampak, kot je razvidno iz predloženega programa, mnogo več. VANJ JE TREBA VKUUČITI TUDI VSE AMATERJE. KI SO SE ŽE DOSEDAJ LJUBITELJSKO UKVARJALI S TURIZMOM. VENDAR JIH JE ČAS POVOZIL.«
Glede na take ugotovitve prosimo, da merodajni posredujejo Kamničanom resnične podatke o zavoženem turizmu in tudi po-
datke o resničnem vzroku zavoženega socialističnega gostinstva. Predsednik TD Kamnik: dipl. ing. Slavko Ribaš
Nepremišljeno administriranje
S tem prispevkom želim opisati, kako nesmiselno je včasih ravnanje upravnih organov, če preveč birokratsko izvajajo zakonska pooblastila. Vem, da se zaradi tega ne bo nihče razjokal in delal tako, kot to nalagajo konkretne razmere. Gre za primer, ko je uprava za družbene prihodke izdala odločbo, napisano na dveh straneh, o odmeri prispevka za uporabo mestnega zemljišča v znesku 266 din. No, na prvi pogled odločba ne pove nič posebnega. Z analizo odmerjeni znesek pokaže z druge strani, kako neracionalno je tako administriranje. Poglejmo, kaj ima od tega pisanja in odmere občinski proračun:
-dva lista papirja je 20 din, -ovojnica z vročilnico je 35
din
-priporočena pošiljka je 170
din
-splošna položnica je 10 din.
Stroški tega postopka stanejo 235 din. Proračun mora takoj kriti razliko 9 din. Če k temu postopku prištejemo še delo referenta, kije napisal naslov, zalepil ovojnico in jo oddal na pošto, je razlika mnogo večja, kot je odmerjeni prispevek.
Koliko je bilo izdanih takih odločb, naj preštejejo na upravi. Ugotovili bodo, da gre tako nesmiselno pisarjenje družbi v škodo. Delavcem občinske uprave so odločbe poslali na stanovanja, namesto bi jih vročili v pisarnah. Po dveh mesecih je bila poslana še druga odločba za 453 din, v pismu pa položnica za plačilo 1902 din. Zakaj kar trije zneski za obdobje treh mesecev, najbrž ne more vsak razvozlati. Zgolj zaradi pisanja in formalnosti postopka taka državna uprava ne krepi gospodarske stabilizacije.
A. KONDA
Trihlneloza
Trihineloza je zajedavska bolezen živali in človeka. Ker se prenaša z živali na človeka, jo štejemo med zoonoze.
Do sedaj je ugotovljeno, da lahko zboli za trihinelozo 100 različnih vrst divjih in domačih živali ter človek. Pojavlja se n,a vseh kontinentih sveta. Bolezen povzročata spohjo zrela trihine-la ali lasnica po slovensko in njene ličinke. Samec in samica živita v tankem črevesu, ličinke pa v mišičnih vlaknih istega gostitelja. *
Človek se okuži ali invadira s trihinelozo skoraj izključno z mesom domačega ali divjega prašiča ali mesnimi izdelki. Premalo kuhana ali pečena svinina, sveže in suhe klobase ter preka-jeno meso so najbolj pogosti viri okužbe. V svetu in tudi pri nas je vedno več okužbe z medvedjim, jazbečjim, lisičjim mesom itd.
Od živali zbolijo tiste vrste, ki se trajno ali občasno hranijo z mesom. Sem spadajo vse vrste zveri, mrhovinarji, glodavci in vsejedi. Med našimi divjimi živalmi je vedno bolj pogosta trihineloza pri medvedu, volku, lisici, divji mački, risu, divjem prašiču, jazbecu, kuni, hermeli-nu in med raznimi glodavci. Do sedaj pri nas ni bila ugotovljena trihineloza pri rastlinojedih (konj, govedo, ovca, koza, srnjad, jelenjad).
Ličinka trihinele spiralis je bila prvič ugotovljena leta 1835. Od takrat dalje je znanost hitro napredovala. Leta 1850 so v Nemčiji že ugotovili vzrok smrti pri ljudeh, ki so zboleli za trihinelozo. Smrtnost zaradi trihine-loze je bila ponekod zelo visoka, celo do 30%. V Nemčiji so istega leta že začeli pregledovati
na trihinelozo meso prašičev, zaklanih v klavnicah.
V Jugoslaviji so prvič posumili na trihinelozo in jo tudi ugotovili leta 1923, ko je v Zemunu zbolelo 22 ljudi. Nekaj let kasneje so endemijo - to je večje število oboljenj, ugotovili v Peči na Kosovu. Vir bolezni je bilo meso divjega prašiča. Po zbranih podatkih je v Jugoslaviji od leta 1920 do leta 1960 zbolelo za trihinelozo 260 ljudi. Zadnja leta pa ima Zvezni zavod za zdravstveno varstvo in socialno politiko evidentiranih 1400 primerov trihineloze pri ljudeh. Tako je zadnja leta bilo pri nas ugotovljene več trihineloze pri ljudeh, kakor vsa leta do sedaj. Opis lasnice ali trihinele.
Lasnica je glistica valjaste oblike, ki je s prostim očesom komaj vidna, njene ličinke pa so mikroskopsko majhne. Odrasli samec je dolg 1,6 mm, samica do 4 mm. Samic je v tankem črevesu 2x več kot samcev. Samci po oploditvi samice poginejo. Samice imajo življenjsko dobo do 6 tednov in v tem času izležejo 1500 - 10.000 živih ličink. Tako vsake pol ure samica izleže po eno živo ličinko. Ličinke se zavrtajo v črevesno steno in po mezgovnem in krvnem obtoku prodirajo do vlaken prečno progastih mišic, kjer se trajno naselijo. Ugotovljeno je, da je največ ličink v krvnem obtoku med 8. in 25. dnevom po okužbi. Ličinke v mišičnih vlaknih dozorijo po 17 dneh in takrat so že nevarne za novega gostitelja. Število ličink vpliva na možnost okužbe. Za človeka je potrebno okrog 50 - 75 ličink. V 250 g svinine je lahko do 30 milijonov ličink. Okužba s 50 do 90 milijoni ličink je za člove-
ka že smrtna. Pri tako številni okužbi je prizadeta mišica tako spremenjena, da so spremembe vidne s prostim očesom. Ličinke v mišičnih vlaknih živijo do konca življenja okužene živali ali človeka. V mesninah ostaneje žive ličinke sposobne za nadaljnjo okužbo tudi po 12 let. Pri migraciji ličink je znano, da ličinke izbirajo tiste prečno progaste mišice, ki so bogate s kisikom, mišičnim sladkorjem, fosforjem in imajo debele ovojnice. Po 8 do 10 dneh začno ličinke v mišičnih vlaknih izločati posebno snov, ki sproži reakcijo organizma na tujo snov. Tako se začne oblikovati vezivno tkivna ovojnica, mešiček okrog ličinke. Ličinka je sprva sprožene oblike, kasneje se zvije kot vzmet in okrog nje se oblikuje mešiček limonaste oblike. Največ ličink se vgnezdi v mišična vlakna trebušne prepone, zato je to mesto najprimernejše za vzorčenje na trihinelozo. Poleg trebušne prepone se ličinke trihineloze naselijo v mišična vlakna jezika, medrebernih mišic, mišic obraza itd. Pri močni invaziji ličinke zaidejo tudi v mastno tkivo ali celo v možgane. KDO IN KAKO ŠIRI TRIHINELOZO
Pri širjenju trihineloze ločimo gozdni (silvatični) krog in človeški - urbani (sinatropni) krog.
Gozdni krog širijo divje živali: divji prašič, lisica, jazbec, medved, kuna, bober, volk, ris, divja mačka itd.
Urbani krog širijo domače živali in človek. Prenos trihineloze iz gozdnega v človeški krog v zadnjem času prenaša stekla lisica, ki vse bolj pogosto zahaja v dvorišča, domačih živali. Tako so gozdne živali lahko trajni vir okužbe domačih živali in tudi človeka. Lisica se najpogosteje okuži z lovljenjem drugih okuženih divjih živali in s pobira-
uhbani - sinairopni krog
(Človeški krogi
gozdni    silvatični krog
SEZONSKA PASA DOMAĆIH PRAŠIČEV
njem mrhovine. Znano je, da nekatere ptice lahko mehanično prenašajo bolezen, čeravno same ne obolevajo za trihinelozo.
Človek posredno ali neposredno veliko prispeva k širjenju te bolezni, če pase domače prašiče v prosti naravi, ker se prašiči hranijo tudi s trupli poginjenih divjih živali. Prašič se lahko okuži tudi z iztrebki psa, ki je invadiran s trihinelozo. Poznani so primeri trihineloze pri prašičih, ki so bili krmljeni s kuhinjskimi odpadki in pomijami. Slabe higienske razmere pri reji prašičev dajejo dobre pogoje za širjenje glodavcev - miši in podgan, ki prenašajo trihinelozo in še veliko drugih bolezni.
KAKO LOVCI LAHKO PRENAŠAJO TRIHINELOZO:
- če puščajo drobovino uplenjene divjadi v lovišču,
- če ne zakopavajo ali ne odstranijo jioginulih živali z lovišča,
- če delijo uplenjeno divjad brez pregleda na trihinelozo (prašič, medved, jazbec),
- prinašanje raznega mesa v lovišče in odmetavanje ostankov mesa v lovišče. Isto velja
tudi za »vikendaše«, ki dostikrat neusmiljeno odmetavajo ostanke hrane v naravno okolje. Vzrok odmetavanja ostankov hrane je neurejeno zbiranje in odvoz odpadkov.
Bolezenska znamenja pri človeku.
Že po nekaj dneh po okužbi se pojavijo prebavne motnje z znaki bljuvanja, podobno zastrupitvi z mesom ali pokvarjeno hrano. Po šestih dneh bolniki začutijo pekoče bolečine v žvekalnih mišicah, v ramenih, nogah in križu. Zaradi poškodb v mišičnem delu trebušne prepone nastane oteženo dihanje. Zelo hude bolečine nastanejo v očesnih zrklih. Telesna temperatura se dvigne tudi do 40 stopinj Celzija. Pogosto pride do vnetja možganskih ovojnic in s tem živčnih motenj, kot težko govorjenje, poziranje, gibanje in nemoč vstajanja iz postelje. Pojavi se hudo znojenje, oteklina na vekah, otečen obraz in motnje pri gledanju. Po telesu se pojavijo koprivke, in s tem srbenje. Po nekaj dneh bolezenskih znakov srčna mišica oslabi zaradi strupov, ki jih izločajo ličinke. V sami srčni mišici ni
ličink, ker srčna mišica nima ovojnice.
Zdravljenje trihineloze je v začetku bolezni uspešno. Zdravilo VERMOX, ki se uporablja za zdravljenje trihineloze, pa ni več učikovito, če so ličinke že v mešičkih. Pri hudih vnetjih mišic se uporabljajo zdravila za blažitev vnetja mišic.
Dokazano je, da brez zdravljenja lahko ličinke v mišicah pri človeku živijo do 30 let.
V borbi proti trihinelozi so slovenske občine: Celje, Cerknica, Žalec, Mozirje, Idrija, Kamnik, Kočevje in Vrhnika že sprejele odlok, p obveznem tri-hineloskopskem pregledu vseh zaklanih prašičev. Trihinelo-skopske preglede vršijo veterinarski zavodi Ljubljana, Kamnik, Kočevje, Grosuplje itd. Cena enega vzorca prašiča je sedaj 1.850 dinarjev.
Iz vsega navedenega je razvidno, kako tesno je trihineloza povezana z varstvom okolja.
Priloga: skica gozdnega in urbanega kroga
dipl. vet. JANEZ ZAJC Veterinarski zavod Ljubljana
Telo v gibanju
Kultura v Kamniku počasi, toda zanesljivo spet dobiva svojo nekdanjo veljavo. Ljudje v vedno večjem številu obiskujejo razne prireditve, čeprav se nam nekatere zelo zanimive še vedno izmuznejo. Če je bila ena od teb folklorni nastop v petek, 28. marca, naj ne gre mimo vas še razstava Moma Lisica, ki je postavljena v razstavišču Veronika. Skulpture športne figuralike so prav gotovo vredne ogleda, saj kosi lesa pod Lisičevim dletom , dobijo oblike gibajočih se teles. Živost njegovih figur so na otvoritvi razstave udejanile tudi plesalke iz skupine Click-Samantha, ki deluje v okviru Šolskega kulturnega drutšva SEN-ŠRM. Njihovega plesa in prikaza živih teles v gibanju, razen na otvoritvi, niste videli, lahko pa ste 14 dni občudovali dela umetnika iz Črne gore.
■ Likovno se je začel udejstvovati že v gimnazijskem krožku. Čeprav se poklicno ni nikoli posvetil likovnemu ustvarjanju, ga umetniška žilica ni nikoli preveč oddaljila od njega. Po končani pedagoški akademiji v Zagrebu, je kot učitelj telesne vzgoje služboval v raznih krajih po domovini, dokler se ni ustalil v Radomljah. Pred leti je najraje delal z oljnimi barvami in temperami, potem pa se je posvetil lesu, v katerega je prenesel tudi delček svoje poklicne aktivnosti. Kot telovadnemu učitelju mu je človeško telo v gibanju zelo blizu, kar se vidi na vejah, koreninah m drugih kosih lesa, ki so po obdelavi zaživeli v raznih pozah.
Lisic nam je v posebnostih narave odkril plesalke, skakalce, drsalke, atlete, smučarje in telovadke, pa rukometaše in še bi lahko naštevali. Skratka, s figurami nam je predstavil pestro paleto športov.
Kamniški priznani slikar, Aladin Lanc, je o njegovem delu in razstavi dejal, da so njegovi eksponati izdelam iz skromnih materialov in z veliko športne ter likovne ljubezni in predanosti. Plastično kiparski videz in enotna barva kompozicij dajeta o nastavi skladen in nedvomno umetniški vtis, kar ob dejstvu, da gre za z vrstno redkost, posebnost in zanimivost, govori v prid povabilu in priporočilu k ogledu in doživetju.
MATIC ROMŠAK
Industrija pohištva Stol Kamnik,
TOZD Delavska restavracija
Stol Kamnik objavlja po sklepu delavskega sveta TOZD Delavska restavracija
javno licitacijo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev in drobnega inventerja
Zap. št.	Osnovno sredstvo in drobni inventar	izklicna cena
1.	radio TRIGLAV	1.000
2.	mlin za kavo	1.000
3.	kotel 200 I (električni)	50.000
4.	ponev 80 I, bela	100.000
5.	omara - pisarniška	8.000
6.	peč - kupperbusch	10.000
7.	miza - velika lesena	5.000
8.	garderobna omara (lesena)	1.000
9.	stroj za kuhanje kave (Lazinbali)	15.000
10.	stroj za pranje zelenjave	200.000
11.	pisalni stroj OLIVETTI	2.000
12.	stroj za rezanje kruha (Bonet)	40.000
13.	stroj za kuhanje kave (Lazinbali)	8.000
Licitacija bo 21. aprila 1987 ob 9. uri (v garažnih prostorih).
Ogled bo mogoč na isti dan uro pred licitacijo.
Pred pričetkom licitacije plačajo potencialni kupci 10%
varščine od izklicne cene.
Družbenopravne osebe, ki se izkažejo s pooblastilom, so oproščene plačila varščine.
Po prevzemu kupljenega blaga ne sprejemamo reklamacij.
Promet davek plača kupec.
COP-ovci garamo
V sredo, 11. marca, je bila druga seja COP-a. Na sestanku se nas je zbralo nekaj več kot prvič. Bilo bi nas najbrž še več, čc bi na SENŠRM prebrali okrožnico z obvestilom o seji COP-a, saj vemo, da je kar nekaj učencev zainteresiranih za novinarstvo. No, okrožnice zaradi malomarnosti (ne ve se koga) ni bilo. Kljub ne veliki udeležbi je bilo na sestanku kar živahno. Dokončno smo določili datum začetka novinarske šole: 18. april. Šola bo potekala, ob sobotah dopoldne, po dve uri, v sejni sobi skupščine občine Kamnik. Vabljeni ste vsi mladi, ki vas zanima novinarstvo. O vseh podrobnostih boste še posebej obveščeni!
Organizirali bomo tudi natečaj z naslovom »Moji prvi koraki v novinarstvo.« Pričakujemo prispevke na različne teme v novinarski obliki - poročila, reportaže, potopise, intervjuje, kritike, ankete ipd. Ne bomo upoštevali raznih prostih spisov, opisov praznovanj ipd. Natečaj bo odprt do JO. aprila. Prispevke bo ocenjevala vsaj delno strokovna in seveda nepristranska žirija. Najboljših šest prispevkov bo nagrajenih in objavljenih v Kamniškem občanu.
Da bi sestanke COP-a naredili še pestrejše in zanimivejše, bomo včasih namesto seje imeli okrogle mize o raznih aktualnih temah. Tako se bomo že na naslednjem sestanku pogovarjali o trenutno najbolj popularnem filmu Top gun. NATAŠA PALMA
Med vami s Premetenim dekletom
Bil je sobotni večer, 14. februarja, vendar nekoliko drugačen od prejšnjih; KUD »Ivan Cankar« Šmartno v Tuhinju se je predstavilo v novi dvorani, na novem odru z igro v treh dejanjih PREMETENO DEKLE.
Bilo je nešteto mrzlih zimskih večerov, ki smo jih preživeli z dobro ali slabo voljo na odru ob učenju te igre z rešiserjem Francem' Hribarjem. Vloženega je bilo mnogo truda, da so igralci, ob službi ali šoli, našli čas tudi za kulturno dejavnost v naši krajevni skupnosti. Dolgo časa je bilo treba vaditi, da se je vsak posameznik vživel v svojo vlogo: v vlogo premetenega dekleta, stroge matere Rezke, v vlogo po srcu večno mladega Stotnika, pa vse tja do kavalirjev. Vsebini je bilo treba kar dobro prisluhniti, da si lahko razumel in spoznal, med katermi osebami se plete ljubezen, komu je katera prevara namenjena. Na koncu pa se je kljub vsem zapletom vse srečno končalo.
Ta igra je bila težko pričakovana, saj je prete-
klo že dolgih pet let od zadnje uprizoritve. V tem času se je stara osnovna šola prelevila v nov kulturni dom, kjer lahko vsaka družbenopolitična organizacija naše KS najde svoj kotiček in tam uspešno deluje.
Tako ima tudi kulturna organizacija čudovit oder, z lepo opremljeno dvorano, ki bo upamo, vedno, kadar bo v njej predstava, zasedena do zadnjega kotička. Tako je bilo tudi 14. in 15. februarja pri ogledu te igre. Ves trud, vložen v pripravo katerekoli predstave, je poplačen s številnimi obiskovalci, z njihovimi nasmejanimi obrazi in bučnim ploskanjem.
Naše predstave pa s tem še niso končane, saj se bomo s to igro predstavili tudi v drugih krajevnih skupnostih.
Upamo, da vam je bila predstava všeč in da se naslednjič, ko se bomo naučili drugo, zopet vidimo in se skupaj nasmejemo.
VERA PAVLIC
Srečanje s slikarjem Alojzem Berlecem
Mesto Kamnik ima veliko znanih slikarjev. Obiskali smo jih in se z njim pogovorili o njihovem življenju, delu in načrtih za prihodnost. Radi bi, da bi jih tudi vi spoznali, zato vam jih predstavljamo.
Alojz Berlec, rojen 1949, akademski slikar - Prosim, povejte, kdaj ste začutili osebno željo po likovni izobrazbi?
»To željo sem pravzaprav občutil že v sedmem razredu, ko mi je profesor Aladin Lanc predlagal, naj nadaljujem šolanje v likovni smeri. Drugače pa sem že od malega rad risal in ustvarjal.«
- Kje ste se šolali?
»Po končani osnovni šoli sem obiskoval Šolo za oblikovanje, potem sem se vpisal na akademijo za likovno umetnost, ki sem jo končal leta 1974.«
- Kakšno pa je bilo vaše obdobje študijskih skrbi in težav, kdaj in kako ste v sebi začutili klic po lastni umetnostni izpovedi?
»Ta študijska leta so bila najlepša leta. Študij sam je potekal gladko, nobenih posebnih težav ni bilo. Finančne težave sem nekako premagoval s štipendijo, ki sem jo prejemal od občine. Leta 1972 pa sem dobil študentsko Prešernovo nagrado za likovno umetnost.«
- V katerem svojem likovnem delu ste najboj izrazili svojo življenjsko zgodbo?
»Redki so umetniki, ki so izrazili svojo življenjsko zgodbo v enem samem delu. Jaz jo poskušam izraziti v svojih delih.«
- Kdaj in kje ste prvič razstavljali svoja likovna dela in kdo
V znamenju fotografskih razstav
V januarju, februarju in marcu smo si lahko ogledali štiri zanimive fotografske razstave. V januarju deloma februarju je bila v prenovljenem Stolovem Interier-ju na Duplici razstava »Fotografija arhitekture« Damjana Gale-ta. \ drugi polovici februarja in v marcu pa razstavlja ciklus fotografu »Zamaknjeni prostori« Lado Jakša. V razstavišču Veronika je bila februarja predstavitev del Foto-kino kluba Mavrica iz Radomelj, ki deluje pod mentorstvom mednarodnega fotografskega mojstra Vlastje Simončiča. Konec istega meseca in v marcu pa je postavljena razstava Damjana Galeta »Plečnikovi stebri«, ki jo je zasnoval Arhitekturni muzej iz Ljubljane.
Zanimivo je, da vse tri avtorske razstave, vsaj delno izhajajo iz prostorskih oblik - arhitekture. Obe razstavi Damjana Galeta sta tako ali tako fotografski predstavitvi arhitekture, prav tako pa se ciklus fotografij Lada Jakše v večini primerov ravno tako navezuje na različna arhitekturna obeležja, kar nam sugerira že naslov razstave »Zamaknjeni prostori«. '
Motiv arhitekture se pojavlja v fotografiji že od njenih prvih zgodovinskih začetkov. Predvsem iz preprostega razloga, ker je arhitektura statična, negibna: foto-
grafi pionirji pa so potrebovali s svojo preprosto tehnologijo precej dolg ekspozicijski čas, če so hoteli doseči kolikor toliko ostre posnetke. Drugi razlog je dokumentacija, ohraniti v sliki od človeka - arhitekta stalno spreminjajočo se urbano krajino, oziroma ambient. Nekateri pionirski posnetki začetnika fotografije Nicephora Niepceja so arhitekturni motivi, posebej pa je potrebno omeniti še danes čudovito panoramo Pariza Friedricha von Martensa iz leta 1846.
Problematika fotografije arhitekture je prenos prostorske, torej tridimenzionalne umetnosti v dvodimenzionalno slikovno polje. Seveda se je pri tem najbolj bati, da bi pri ne dovolj veščem fotografu arhitekturni objekt v optični kompoziciji okvira fotografske podobe izgubil svoj značaj, namesto da se, tak kot je, povdarjeno ponovno sooči sam s seboj. Pri Damjanu Galetu se tega ni bati, kajti avtor kot arhitekt in fotograf obenem suvereno obvlada oba medija, in kar je najvažnejše, zna obe zvrsti umetnosti vkomponirati v harmonično sozvočje. Kot arhitekt pozna prvine arhitekture in njene konstrukcijske in estetske zakonitosti. Zato išče in najde prostorske konstrukcijske in estetske zakonitosti. Zato išče in najde pro-
storske kompozicije, ki niso le dokumentacija objekta, ki ga interpretira, ali zgolj čustvena kontemplacija o njem. So več. So suverene umetnine, interpretacija arhitekture skozi fotografski medij, pa naj si gre za ljudsko arhitekturo, kamniti Kras, Plečnikove mojstrovine ali moderno oziroma postmoderno arhitekturo.
Gale nam tudi na razstavi »Plečnikovi stebri« predstavlja kot arhitekt in fotograf skozi medij fotografije steber kot kapitalni element Plečnikove arhitekture in arhitekture nasploh. Pisati podrobneje o stebru kot arhetipu, kot simbolu, kot konstrukcijskem ali estetskem, ali čisto dekorativnem elementu (stebrič na pročelju železniške postaje Kamnik mesto!) v Pletnikovem delu je na tem mestu nemogoče, kajti mojstrov opus je v kvalitativnem in kvanitativnem smislu gigantski. Tudi naša in tuja strokovna literatura je o tem velikanu povedala že veliko.
Čed je Damjan Gale fotograf in arhitekt, Lado Jakša pa fotograf in glasbenik, nam že ti podatki povedo, da izhaja njun pogled na arhitekturo nujno iz različnih gledišč. Seveda fotografije Lade Jakše tudi niso fotografi-
je arhitekture v dokumentarnem smislu. So daleč od tega, čeprav arhitektura, bolj ali manj razpoznava, nastopa v večini Jakševih del. Na plakatu - vabilu za pričujočo razstavo »Zamaknjeni prostori« Lado Jakša sam pravi: »... so prostori, kjer oglate misli pogledajo čez rob, kjer so navidez obrobne stvari zanimive, kjer fotografska ostrina ostri samo sebe... « Prispodoba »čez rob« se materializira v fotografijah samih, kjer »navidez obrobne stvari« postavljene v prvi plan slike, stojijo zunaj, dobesedno uhajajo iz slikovnega polja (formata). To so banalni (lahko pa tudi simbolični) predmeti v ospredju nasproti predvsem urbanistično-ar-hitekturnemu ozadju. (Prevladujejo ameriška velemesta in njihovi simboli). Očišča so postavljena različno, celo v tako imenovano »žabjo perspektivo«. Tudi v primeru dveh pokrajin »uide« luža ali cesta v ospredju iz formata. Ta bipolarnost je zaščitni znak Jakševih fotografij.
Jakša razstavlja trudi nekaj »portretov« mask oziroma lutk -grotesknih prispodob sodobnega človeka.
Fotografije Lada Jakše so v umetniškem in tehničnem pogledu zavidljivi dosežki.
DUŠAN LIPOVEC
vam je pri tem največ pomagal?
»Moja prva javna razstava je bila v okviru ŠKUC leta 1971 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študentje s te fakultete so nas povabili, naj se udeležimo razstave in štirje smo se odločili za sodelovanje. To je bila razstava grafik, na kateri sem predstavil svoje lesoreze.
- V kakšen oblikovni svet spadajo vaše slike in kakšna je njihova govorica? »Govorica mojih slik je realistična, upodabljam pa preproste predmete iz vsakdanjega življenja; zdaj bom prešel na pokrajine.«
»Katere razstave ste do zdaj že imeli?«
»Do zdaj sem imel že veliko razstav. Samostojne:
Pilonova galerija, Ajdovščina, 1978; Razstavišče Veronika, Kamnik, 1979; Grad, Murska Sobota, 1980; Bežigrajska galerija, Ljubljana, 1981; Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij, Ljubljana, 1984; Bilčovs (Avstrija), 1986;TITAN, Kamnik, 1986.
Skupinske razstave: Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1971; Škofja Loka, 1972; Razstavišče Veronika, Kamnik, 1972/
73; Razstava ALU Mestna galerija, Ljubljana, 1973; Škofja Loka, 1974; Izlake, Zagorje, 1975; Razstava DSLU, Ljubljana, 1978; Izlake, 1978; Razstava Ateljeja Bluf, razstavišče Veronika, Kamnik, 1980; Razstava mladih slovenskih umetnikov, razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana, 1980; Bienale mladih. Reka, 1981; Razstava DSLU, razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana, 1981; Travnik, 1984; Galerija Bežigrad, 1985; Galerija Repanšek, 1986/87.
- In kaj načrtujete za prihodnost?
»Julija bom imel samostojno razstavo v razstavišču Veronika, tu v Kamniku, za naprej pa bomo še videli.«
Najlepša hvala. Pogovor z vami je bil zelo prijeten. Želimo vam še veliko uspeha pri nadaljnjem delu. IRENA POLLAK PRIMOŽ GJURIN
Popravilo šivalnih' strojev. Tel. 832-315 (ves dan) ali popoldan, od 15. do 17. ure na naslov Rudi Galin, Župančičeva 3, Kamnik.
Komisija za delovna razmerja
ideje Kamnik
Ljubljanska c. 6, Kamnik
razpisuje
za nedoločen čas prosta dela in naloge:
1. organizatorja prodaje in nabave
2. kadrovskega referenta in tajnika
3. šivilje - 5 KV delavk
4. pomožna dela v šivalnici - 5 NK delavk
Pogoji:
pod 1.: višja ali srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali tekstilne smeri
pod 2.: dokončana srednja upravno-administrativna šola pod 3.: dokončana poklicna šola - šivalec tekstilij pod 1., 2., 3. in 4.: zaželena praksa na podobnih delih in nalogah, poskusno delo tri mesece
Pisne ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: IDEJA KAMNIK, Ljubljanska 6, 61240 Kamnik. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
Plesne umetnije
Naši plesalci iz Kazine
Veliko ljubiteljev plesa je v petek, 20. marca, lahko občudovalo mlade plesalce iz Kamnika in Ljubljane.
Center za prosti čas pri OK SMS je ob prihodu štafete mla-!osti v ljubljansko regijo v pro-torih SENS Rudolfa Maistra ripravil prireditev, ki jo gledalci e dolgo ne bodo pozabili. Predv-em zaradi številnih atraktivnih, ehnično dovršenih ali pa samo jubko izvedenih plesnih točk. Tisti, ki ste to uro preživeli z nami, mi boste prav gotovo dali prav, saj kakšnih večjih spodrsljajev ni bilo opaziti, vsaj pri plesalcih ne. Le fanta za mešalno mizo, iz potujoče diseoteke Fun, nista bila povsem kos svoji nalo-
gi. Tudi njuni retorični vložki so često izvabljali nasmeh na ustnicah več kot 400 gledalcev, česar pa jima ne smemo zameriti, saj je bil to predvsem zabavni večer. Posvetimo se raje nastopajočim.
Že skupina Super Fletch, ki je zaplesala na skladbo skupine Europe - The final countdovvn, je požela dolg aplavz, saj je bilo ozvočenje zelo dobro, kot tudi svetlobni in drugi efekti. Z latinsko ameriškimi plesi sta potem navdušila dva rosno mlada para iz plesne šole Kazina, doma iz Kamnika. Sledila sta Nina in Uroš z vročo rock'n'roll točko. Za ohladitev potem prav do konca ni bilo več časa, saj sta se
zavrtela šc brat in sestra Juvan, dva izmed najboljših jugoslovanskih plesalcev, pa prikupna dekleta iz najuspešnejše kamniške skupine, Click Samantha, skupina Top girls, državna prvaka v rock'n'rolu, Mirni in Matej, in povsem pri koncu še skupina jazz baletk iz Ljubljane. Nekatere nastopajoče sem izpustil iz preprostega razloga; bilo jih je preveč. Torej, niso bili slabi, še več, bili so presneto dobri in žal vam bo, če boste prihodnje -leto zamudili - Večer plesa. Ne pozabite namreč, da je to skozi vse leto edina tovrstna prireditev v Kamniku.
MATIC ROMŠAK
Komisija za delovna razmerja
Temeljnega sodišča v Ljubljani za enoto v Kamniku
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
strojepiska -zapisnikarica
za določen čas (12 mesecev) 1 delavec
Pogoji: program srednjega izobraževanja (4 leta) - V. zahtevnostna stopnja ali z delom pridobljena zmožnost
2-mesečno poskusno delo 6 mesecev delovnih izkušenj.
Stanovanj ni. Rok za prijavo je 8 dni. Prijave sprejema tajništvo enote v Kamniku.
ZDRAVO, ČISTO IN BOLJ ZELENO OKOLJE KOT NAŠA TRAJNA SKRB
Tudi letos smo se odločili za akcijo čistega in zdravega okolja, tokrat sicer nekoliko drugače. Akcija naj ne bi pomenila zgolj nekajdnevno skrb, ampak pričetek stalne naloge za ZDRAVO, ČISTO IN BOLI ZELENO OKOLJE. V ta namen bo koordinacijski odbor za varstvo okolja pri OK SZDL Kamnik organiziral aktivnosti skupaj s sveti krajevnih skupnosti, vodstvi OZD, društvi, šolami in mladinskimi organizacijami, zato pozivamo vse delovne ljudi in občane, mlajše in starejše ter hišne svete, ki jim je do varstva bivalnega in delovnega okolja, da se v svojem okolju vključijo
V AKCUO, KI BO POTEKALA OD PETKA 17. aprila DO TORKA 21. aprila 1987
Koordinacijski odbor za varstvo okolja
Jugoslovanska razstava otroških ekslibrisov
Društvo upokojencev Kamnik prireja v četrtek, 16. aprila ob 16. uri v restavracijskih prostorih GEAS-BENG-LITERARNO POPOLDNE. V programu bodo sodelovali upokojenci, posamezniki in skupine. Posredovali bodo svoja in druga dela ter tako pripravili obiskovalcem prijetno popoldne.
Vabljeni vsi upokojenci in drugi ljubitelji žlahtne besede in ljudske glasbe.
Društvo upokojencev Kamnik
Osnovna šola Komenda-Mo-ste že tradicionalno sodeluje z revijo PIONIR in DRUŠTVOM EXLIBRIS SLOVENIAE pri organizaciji razstav otroškega ek-slibrisa. Na ta način skušamo po-poularizirati malo otroško grafiko, ki veliko pomeni predvsem ljubiteljem knjig. Z ekslibrisom namreč označujemo lastništvo knjige. Letošnje leto bomo širši javnosti predstavili jugoslovansko razstavo — na razpis je prispelo več kot 1900 ekslibrisov iz 110 šol po vsej Jugoslaviji.
Žirija, pod vodstvom tovariši-ce Helene Bercetove, je izbrala najzanimivejše ekslibrise, ki sijih
lahko ogledate že na dan otvoritve - 22. aprila ob 11. uri v šoli Komenda-Moste. Razstava bo na ogled do sredine maja vsak dan od 8. do 18. ure. VABLJENI!
Glas mladih Slovenije 87
Kot že vrsto let, tudi letos Občinska konferenca ZSMS Črnomelj prireja že tradicionalno prireditev Glas mladih Slovenije.' Letos bo prireditev 23. maja 1987 v Kulturnem domu v Črnomlju.
Vabimo k sodelovanju vse mlade pevce, kantavtorje, ansamble z melodijami, ki še niso bile javno izvajane ali posnete. Za boljšo predstavitev skladbe
naj avtorji priložijo posnetek na kaseti in posebej natipkano besedilo.
Melodije pošljite najkasneje do 15. aprila 1987 na naslov: Občinska konferenca ZSMS Črnomelj, Kolodvorska 34, 68340 Črnomelj, s pripisom »za Glas mladih Slovenije '87«.
OK KZSMS Kamnik
Instruiram matematiko, liziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278.
V Kamniku ali okolici najamem prostor za obrt. Tel. 832-193, od 18. do 21. ure. Uran-kar Stane, Markovo 11/a.
Prodam 4000 kosov strešne kritine bobrovec. Jerman Marjan, Ljubljanska 47, Duplica.
Trisobno, luksuzno opremljeno stanovanje, 86 kv. m. na Matije Blejca, prodam. Tel. 832-509, popoldne.
Že od začetka februarja, ko je izšla druga številka Kamniškega občana, v katerem je bil članek Šolsko prvenstvo v plesih, sem načrtovala, da predstavim tri nadarjene kamniške plesalce MALE KAZINE.
MIHA AŽNIK se je s plesom začel ukvarjati z devetimi leti, v tretjem razredu. Za ples ga je navdušila mamica in bratranec Primož, nekdanji prvak v ročk and rollu. Septembra ga je mamica vpisala v »malo Kazino« in kmalu so učitelji opazili njegovo nadarjenost. Tako se je zelo kmalu pridružil tekmovalni skupini pionirske selekcije, kjer plešejo učenci do 6. razreda. S to pionirsko selekcijo se Miha udeležuje raznih tekmovanj in turnej.
Vaje ima štirikrat tedensko v Ljubljani. Če ima pouk dopoldan, se pelje z vlakom, kadar pa ima pouk popoldan, ga pelje mamica z avtom, ker mora biti že ob 18. uri v Kazini na vajah. Vožnja na treninge mu vzame veliko časa in ga tudi nekoliko utruja. Miha obiskuje šolo Toma Brejca (5. razred), je odličen in prizadeven učenec. Pravi, da šola ne trpi, čeprav dostikrat manjka pri pouku in ima bolj malo časa za učenje. Toda sošolci, ki ga imajo radi in so ponosni nanj, mu vedno priskočijo na pomoč. Medtem, ko se njegovi vrstniki podijo okrog blokov, se on ukvarja z resnejšimi stvarmi. V prostem času, ki ga skoraj nima, obiskuje tečaj nemščine, včasih, če utegne, pa gre tudi k tabornikom.
Miha je prvič javno nastopil v Hali Tivoli na državnem prvenstvu v latinsko ameriških plesih in dosegel 7. mesto. Njegov največji uspeh pa je, da je šel na mednarodno prvenstvo v latinsko ameriških plesih v Rimmini v Italijo. Kazina je tja poslala najbolj obetajoče plesalce, ker se tam naučijo veliko koristnega.
Decembra je nastopal po vsej Sloveniji na noyoletni turneji. Konec decembra, ko je bilo v Hali Tivoli državno prvenstvo v standardnih plesih, je Miha Až-nik s soplesalko Petro Vlah iz Ljubljane osvojil 5. mesto.
SANDRA SPARL je začela plesati v »mali Kazini« v petem
razredu. Navdušila jo je mamica in jo vpisala v tečaj. Ker je San-dra začela plesati razmeroma pozno, je kmalu prišla v pripravljalno mladinsko skupino. Tu pa so učitelji v njej videli uspešno in nadarjeno plesalko, in po avdicijah je prišla v mladinsko skupino. To je zanjo zelo velik napredek, kajti nekatera dekleta, ki so začela prej plesati, so še vedno v pionirski skupini. Prehodi iz pionirske v mladinsko skupino so dolgi, Sandra pa jih je skoraj čez noč preskočila. Zato mnogi njo in njenega soplesalca Grego občudujejo in se sprašujejo, le kako vse to zmoreta. S trdim treningom, seveda.
V mladinski skupini pleše latinsko ameriške in standardne plese. Sandra obiskuje sedmi razred. Šola ji ne dela preglavic, kljub temu, da ima treninge štirikrat na teden. V prostem času se ukvarja z gimnastiko, kjer je prav tako uspešna.
Sandra in njena mamica sta mi omenili problem oblek. Narejenih sploh ni mogoče kupiti, ker so zelo drage. Nekaj jih naredi tovarišica, ki jo trenira, kakšno pa pridne mamine roke.
Na državnem prvenstvu je poleg prelepega pokala dobila še kup kozmetike, ki ji bo še kako prav prišla; za vsako tekmovanje se mora naličiti, urediti pričesko s pomočjo svetlečega želeja itd. Ker Sandra še nima izkušenj z ličenjem, jo že doma naliči mama. Zato pa je Sandri nerodno, ko mora taka z avtobusom v Ljubljano.
Z bleščečimi očmi in nasmeškom mi je pripovedovala o vtir sih z državnega prvenstva v standardnih plesih: »Imela sem veliko tremo. Ko sem prišla na parket, so se mi noge tresle. Videla sem starše in prijatelje, ki so me prišli spodbujat. To mi je dalo nek prijeten občutek. Ko smo zaplesali ob prvih zvokih glasbe, je trema minila. V finale se je uvrstilo 7 najboljših parov iz mladinske skupine in midva z Grego sva bila med njimi. Končno je prišla razglasitev zmagovalcev. , Ko sva zvedela, da sva dosegla 3. mesto, sva bila tako vesela, da so se nama zasvetile v očeh solze sreče. Na tako dobro uvrstitev
res nisva računala«, je z navdušenjem pripovedovala Sandra. Pravi, da jo taki nastopi kar izmučijo; predvsem vročina, ki ti puhti v glavi.
Februarja se je Sandra udeležila kvalifikacijskega prvenstvu v Titovem Velenju. Na tem prvenstvu med seboj tekmujejo najboljši iz mladinske skupine. Že tretjič je s soplesalcem Grego Cuzakom osvojila tretje mesto. Na OŠ Toma Brejca Sandra vodi plesno skupino Top Gires. Dekleta so se nam predstavila lani na prireditvi Večer plesa v Kamniku. Na vajah se dobijo vsako soboto in pod vodstvom Sandre ustvarjajo in oblikujejo razne plesne točke.
UROŠ ŠPARL Za ples ga je navdušila sestra Sandra. Tako je pred dvema letoma začel plesati v »mali Kazini«, zdaj pleše v pionirski skupini. Menjal je plesalke, zato ni toliko napredoval. Trenutno pleše s Petro, in se morata še ujeti. Nastopal je na novoletni turneji v Ljubljani in Kranju. Udeležil se je državnega prvenstva, kar je zanj velik uspeh.
Ker je tudi Miha v isti skupini, se skupaj vozita, da jima vožnja hitreje mine. Uroš obiskuje tretji razred in je odličen učenec. Rad pohvali tovarišico učiteljico. V > prostem času gleda najraje risanke in pomaga očetu pri »šraufa-nju« avtomobila. Ukvarja se tudi z gimnastiko.
Oče, ki z zadovoljstvom gleda na svoja uspešna otroka, pravi, da je to lep, a zelo drag šport. To so stroški prevoza za vaje, stroški za obleke, obutev, kozmetiko itd. Povedal je, da je šel na Integral, da bi kupil mesečno vozovnico za hčerko, vendar niso imeli posluha. Rekli so, da je ples zu-najšolska dejavnost in da ni mogoče kupiti mesečne vozovnice. Gotovo bi se vsaj to dalo urediti, kajti skoraj vsakodnevni stroški za avtobus do Ljubljane in še mestni avtobus za dve osebi, je kar precej denarja.
SAŠA MEJAČ
MONTAŽA IV ANTEN. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
M-Eta, živilska industrija Kamnik
potrebuje za delo pri predelavi povrtnin
večje število delavk
Nudi tudi ustrezno delo in zaslužek učencem, ki se nameravajo po končani osemletki redno zaposliti, kakor tudi učencem in študentom med počitnicami, katere vpisujemo že sedaj.
Vse zainteresirane vabimo,-da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije.
Komunalno podjetje Kamnik
obvešča,
da bo organiziralo spomladanski odvoz kosovnega materiala, in sicer:
20. aprila bomo kosovni material odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti in odpadkov na ponedeljek, torek in sredo,
21. aprila pa občanom, ki so zajeti v odvoz smeti na četrtek in petek.
Občane prosimo, da kosovni material pripravijo na pločnikih ali ob cesti do 6. ure zjutraj.
PROGRAM
UPOKOJENSKIH AVTOBUSNIH IN KOLESARSKIH IZLETOV, SPREHODOV, POHODOV IN PLANINSKIH TUR ZA LETO 1987.
Društvo upokojencev bo letos še nekoliko razširilo svojo dejavnost. V program športno rekreativnih aktivnosti vključuje tudi mesečne sprehode; s tem želi pritegniti v društveno življenje še več svojih članov, zlasti tistih, ki radi hodijo, a so jim pohodi in planinske ture pretežki.
Načrtovane aktivnosti pa bodo naslednje: AVTOBUSNI IZLETI (vedno ob sredah):
6. 5. - Postojnska jama-Izola-Trst-Sežana-Kamnik.
3. 6. - Ljubelj-Celovec-Gospa sveta-Osojsko jezero-Beljak--Korensko sedlo-Vrata pod Triglavom-Kamnik.
8. 7. - Jezersko-Železna kapla-Pliberk-Poljana-Šoštanj--Kamnik.
12.8.- Kranjska gora-Vršič-Trenta-Kobarid-Tolmin - bolnišnica Franja-Kamnik.
2. 9. - Kočevje-Baza 20-Dolenjske toplice-Kamnik.
9. 9. - Celovec-Beljak-Trbiž-Tamar-Kamnik.
7. 10. - Postojna-Štanjel-Prvačina-Doberdob-Gorica-Idrija--Kamnik.
KOLESARSKI IZLETI (Vsak prvi četrtek v mesecu, izjema je avgust):
'7. 5. - Komenda-Cerklje-Preddvor-Kamnik. -4. 6. - Dob-Krtina-Moravče-Kamnik.
2.7.- Mengeš-Vodice-Tacen-Smlednik-Komenda-Kamnik.
13. 8. - Zgornji Tuhinj - Kamnik.
3.9.- Dob-Ihan-Dragomelj-Domžale-Kamnik.
1.    10.    - Radomlje-Mengeš-Vodice-Cerklje-Komenda-
-Kamnik.
IZLETI PEŠ (Vedno ob četrtkih):
SPREHODI (vsak tretji četrtek v mesecu maj-oktober):
21. 5. - Po Koželje vi poti do Godiča in po gozdu nazaj v
Kamnik.
18. 6. - Mekinje-Samotni mlin-Olševek-Kamnik. 16. 7. - Trim steza-Križki bajer-Kamnik.
20. 8. - Petrovo-Rudnik-Kamnik.
17. 9. - Stari grad-Kratna-Kamnik.
15. 10. - Podgorje-Tunjice-Mili vrh-Kamnik.
POHODI (vsak drugi in četrti četrtek v mesecu):
Po poti spominov NOB občine Domžale: 14. 5. - Trzin-Dobeno-Rašica-Mengeš. 28. 5. - Trojane-Doline-Golčaj-Hrastnik-Moravče. 10. 6. - Domžale-Trojica-Zagorica-Grmače-Moravče. 25; 6. - Kozjak-Šipek-Češnjice-Zlato polje-Radomlje.
Po poti spominov NOB občine Kamnik (če bo pravočasno določena?)
10. 9., 24. 9., 8. 10., 22. 10. in 29. 10. 1987. PLANINSKE TURE:
9. 7. - Koroško sedlo - Kalška gora. 23. 7. - Pohod na Storžič.
4. 8. do 6. 8. - Pokljuka-Kredarica-Triglav-Sedmera jezera--Komarča-Bohinj.
Torej bo organiziranih 26 različnih športnih in izletniških akcij. To je precej več od preteklega leta, zato društvo računa še na večjo, že lani rekordno udeležbo. Po zanimanju, ki ga kažejo upokojenci, bo letošnji program kar primeren za člane, oziroma bodo razvejene dejavnosti omogočile slehernemu članu vključitev vsaj v eno izmed naštetih.
Če bo letos dokončana kamniška pot spominov NOB, bodo upokojenci prehodili tudi to. V preteklem letu je bilo veliko interesa za pohod po »Domžalski poti spominov NOB«, zato bodo to spominsko pot letes ponovili.
Med zahtevnejšimi planinskimi turami, ki jih načrtujejo upokojenci, je obisk TRIGLAVA, zato pa bodo zahtevali od vseh, ki bi želeli priti na našo najvišjo goro, da se udeležijo vseh razpisanih pohodov, še zlasti pa obeh kondicijskih tur na Kokr-ško sedlo in na Storžič.
Ob tej priliki velja povedati, da bodo v Kamniku, po vzoru lanskega leta, organizirali še kulturno zabavne popoldneve vsak prvi petek v mesecu, od maja do oktobra.
Vse podrobnejše informacije pa člani društva upokojencev lahko dobijo vsak torek in petek med 8. in 12. uro.
STANE SIMŠIČ
Vabilo
Krajevna organizacija SZDL Kamniška Bistrica vabi vse
občane Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica na
skupni sestanek - zbor, ki bo:
v petek, dne 10. 4. 1987 ob 20 uri v OŠ Kamniškega
bataljona, Stranje
Predlagani dnevni red:
1. Izvolitev delovnih organov
2. Obravnava in sprejem sprememb in dopolnitev statuta KS Kamniška Bistrica
3. Informacija o izvršenih delih v letu 1986 in planiranemu delu za leto 1987
4. Ostala problematika v KS.
Prosimo vas, da se zbora udeležite v čim večjem številu!
KO SZDL Kamniška Bistrica
Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik, Kamnik '
Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik razpisuje na podlagi 51. čl. zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS št. 18/84), 6. čl.odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Ur. I. SRS št. 24/77) ter sklepa seje Komisije za oddajo stavbnega zemljišča z dne 30/3-1987
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo individualne stanovanjske hiše, pare. štev. 767/9, sadovnjak v izmeri cca 760 m2 k.o. Kamnik.
Pogoji za oddajo stavbnega zemljišča so naslednji:
1. Rok za pričetek gradnje je 9 mesecev po pridobitvi zemljišča, rok za dokončanje pa 5 let.
2. Cena za stavbno zemljišče znaša 4.414 din za 1 m2.
3. Izklicna cena prispevka k stroškom za komunalno urejanje znaša 4,670.150 din. V stroških komunalne ureditve je zajeto: vodovodno omrežje, kanalizacija, električno in PTT omrežje v kabelski izvedbi, asfaltirana cesta z robniki, javna razsvetljava ter odvodnjavanje z javnih površin. Pridobitelj zemljišča posebej plača stroške prepisa.
4. V stroških komunalnega urejanja niso všteti: prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in stroški lokacijskotehnične dokumentacije.
5. Ugodnejši ponudnik je, kdor ponudi višjo ceno za stroške komunalne ureditve pod točko 3.
6. Rok za plačilo cene in komunalne ureditve stavbnega zemljišča je 30 dni po pravnoveljavnosti pogodbe.
7. Vsak ponudnik mora položiti varščino v višini 10% od vrednosti zemljišča in od izklicne cene stroškov za komunalno opremljanje zemljišča na žiro račun št. 50140-654-48017 Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik.
8. Pridobitelju zemljišča se varščina šteje v kupnino, drugim udeležencem, ki niso uspeli na javnem natečaju, pa bo varščina vrnjena brez obresti, v 15 dneh po odpiranju ponudb.
9. Če pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se varščina ne vrne.
10. Pri plačilu imajo posebne ugodnosti - možnost daljšega odplačevanja kupnine - udeleženci, ki imajo slabe stanovanjske in zdravstvene razmere.
11. Ugodnost daljšega odplačevanja kupnine priznava, če pridobitelj zemljišča to zahteva in predloži dokaze, v skladu z določili odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Kamnik ter v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih, komisija za oddajo stavbnih zemljišč.
12. Proti odločitvi o oddaji stavbnega zemljišča lahko vsak, ki se je udeležil javnega natečaja, vloži v 8 dneh po obvestilu ugovor na Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč
Pismene pondube je treba predložiti do vključno 16. 4.
1987, priporočeno po pošti na naslov:
Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik, Kamnik, Titov
trgi.
Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici z oznako: »Javni razpis Kamnik«
Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb, ki bo v ponedeljek 20. 4. 87 ob 12. uri v sejni sobi Skupščine občine Kamnik.
Vse informacije dobite na Skladu stavbnih zemljišč občine Kamnik, Kamnik, Titov trg 1 oz. po telefonu št. 831-511.
ZAHVALA
Ob smrti naše tete
IZIKE CEVC
se iskreno zahvaljujemo osebju Doma upokojencev v Kamniku za večletno skrb in nego ter vse, ki ste z nami sočustvovali in jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku in p. Franciju, organistki in pevcem na koru, govornikoma ob grobu in praporščakom za zadnji pozdrav.
Vsi njeni
Kamnik, marca 1987
Zarja Kamnik
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela oz. naloge
1. razvijalca
v razvoju mikroprocesorskih protipožarnih in protivlom-
nih naprav
Pogoja:
- dipl. ing. elektrotehnike
- 2 leti delovnih izkušenj
2. priklopni tehnik
za priklaplanje in servisiranje mikroprocesorskih protipožarnih in protivlomnih naprav Pogoji:
- elektro tehnik šibki tok
- 2 leti delovnih izkušenj
- vozniški izpit B kategorije
3. postavljalca
mikroprocesorskih protipožarnih in protivlomnih naprav Pogoji:
- elektrikar-elektronik ali KV elektromehanik ali TT mehanik
- 1 leto delovnih izkušenj
- vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom od 30 do 90 dni. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Montažno podjetje ZARJA KAMNIK, 61240 Kamnik, Mol-kova pot 5.
Obvestilo
Kot vsako leto bomo tudi za šolsko leto 1987/88 razpisali štipendije za šolanje v srednjem usmerjenem izobraževanju In študij na višjih in visokih šolah.
Naša delovna organizacija potrebuje delavce predvsem z dveh področjih: metalurške in kovinarske. Učenci, ki jih zanima delo v livarski industriji, delo na obdelovalnih strojih, delo pri izdelavi novih orodij ali strojev, se bodo lahko prijavili na razpis štipendij, ki bo objavljen v časopisu Delo.
Za šolsko leto 1987/88 planiramo štipendije za naslednje poklice:
Srednje usmerjeno izobraževanje
3- letni program za poklice:
livar, rezkalec, strugar, orodjar, varilec, elektrikar, brusi-lec, strojni ključavničar
4- letni program za poklice:
strojni tehnik, metalurški tehnik in ekonomski tehnik.
Za študij na višjih in visokih šolah bomo razpisali štipendije za naslednje poklice:
ekonomist, inženir metalurgije, inženir strojništva, diplomirani ekonomist, diplomirani inženir metalurgije, diplomirani inženir stojništva.
Če želite zanesljivo zaposlitev po končanem šolanju ali študiju, se odločite za sodelovanje z našo delovno organizacijo.
V času zaposlitve vam bomo nudili tudi druge ugodnosti: topli obrok, prevoz na delo, obratno ambulanto in zobozdravstveno ambulanto, možnost letovanja v naših počitniških objektih, itd.
Če se boste odločlili, da postanete naš(a) šptipendist-(ka), pošljite svojo vlogo najkasneje do 20. junija 1987 na naslov:
Titan, tovarna kovinskih izdelkov in livarna, n. sol. o. Kadrovsko-socialni oddelek Kovinarska 28, 61240 Kamnik
Če vas delo pri nas zanima in se želite natančneje seznaniti z vsebino dela, ki vas zanima, se lahko tudi osebno oglasite v naši DO, da vam bomo pojasnili vse, kar vas bo zanimalo. Pričakujemo vas!
Kadrovsko socialni oddelek DO Titan
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka
JOŽETA PEKLARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Bogdanu Logarju in mag. Maksu Tušaku za nesebično zdravniško pomoč, govornikom za občutene besede slovesa, pevcem za zapete in godbi za zaigrane žalostinke. Prav tako hvala članom Obrtnega združenja Kamnik, Lovski družini Kamnik, IS SO Kamnik, AMD Kamnik, IO CZ Kamnik, SZDL Kamnik, OOS delavcev pri zasebnikih Kamnik, Koč-ni TOZD NŽP Kooperacija Kamnik in vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin.
Žalujoči: Peklarjevi in drugo sorodstvo
Kamnik, Maribor, Ljubljana, februarja 1987
i t; « v'-
Tekstilna tovarna Svilanit Kamnik
razpisuje
v skladu s samoupravnimi splošnimi akti in sklepom delavskega sveta
javno licitacijo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
Zap.	invent. št.	naziv	izkicna
št.			cena
1.	5723	transportni trak	440.000
2.	5401	parna lutka tip NL-2	900.000
3.	702	elektrorazdelilna plošča	300.000
4.	88	vrtalni stroj z vrtalno glavo a 16	1.000
5.	1809	voziček za dviganje osnov	10.000
6.	.5775	centrifuga Proleter Paračin	3.000.000
7.	2150	lesena omara	500
8.	2595, 2596 2597, 2598 2599, 2600	garderobne omarice 6 kom	500
9.		keson tovornjaka	20.000
10.		elektromotorji razni 36 kom	od 5.000 do 22.000
za kom.
Licitacija bo v četrtek, 16. 4. 1987, ob 12. uri v skladišču surovin delovne organizacije Svilanit. Kupci so pred licitacijo dolžni položiti varščino v višini 10% izklicne cene v blagajni DO. Ogled licitiranih sredstev je možen v četrtek, 16. 4.1987, od 8. ure dalje, informacije pa do dneva licitacije po telefonu 831-711, int. 99, ing. Matelič.
Kupci so dolžni kupljena osnovna sredstva plačati v roku 3 dni po licitaciji. Prometni davek plača kupec.
ZAHVALA
V komaj 46. letu življenja nas je tragično zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
FRANC KOŽELJ
z Županjih njiv 3
Lepo se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, sodelavcem, znancem in prijateljem za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovane vence, cvetje in denarno pomoč in vsem, ki ste v težkih dneh sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo župniku, ritmičarjem in pevcem za ganljivo petje in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala DO Svilanit, sošolcem in razredničarki OŠ Stranje, GD iz Stranj, Ljubljanskemu dnevniku in OŠ Frana Albrehta ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakomur posebej, še enkrat, hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Županje njive, Stranje, marca 1987
Smrt se izlila v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj. Ni več trpljenja, no bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
ZOFKA MOČNIK
rojena Zamljen, iz Godiča
Iskreno se zahvlajujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, njenim sodelavcem iz Svilanita in našim sodelavcem iz Rudnika kaolina in kalcita ter Kemijske industrije Kamnik, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli soža-Ije, ji podarili cvetje in namesto cvetja darovali v druge namene ter jo pospremili na zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo dr. Sedlaku in patronažni službi Zdravstvenega doma Kamnik, predstavniku Društva upokojencev Kamnik tovarišu Modicu za poslovilni govor, gospodu kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za lepo petje.
Žalujoči: njeni
Godič, Podjelše, Kamnik, marca 1987
		Solza, žalost, bolečina te zbudila ni tiha nema je gomila, kjer počivaš ti
	1	
		V SPOMIN
		30. marca 1987 je minilo leto dni žalosti, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi mož,, očka, brat, stric in stari ata
ANTON DOLINŠEK		
		iz Mekinj
Spomin nate bo ostal živ in tudi čas, ki beži, ne bo izbrisal solza, ne bolečin. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov zadnji dom, mu prižigate svečke in prinašate cvetje		
		Vsi njegovi
Državno prvenstvo v lokostrelstvu
Kamniški lokostrelski klub je zopet uspešno organiziral državno prvenstvo, tokrat v disciplini INDO-OR-FITA (dvoransko streljanje). Dobro organizirana državna prvenstva so v Kamniku že pravilo, saj so kamniški lokostrelci uspešno pripravili že več tovrstnih tekmovanj.
Sredi marca so sc v Kamniku zbrali vsi najboljši jugoslovanski lokostrelci. Ker je bilo prvenstvo odprto, se je prvenstva udeležilo tudi nekaj Nemcev in Avstrijcev. Streljalo sc je na dve daljavi - v soboto na 25 metrov, v nedeljo" pa na 18 metrov. Seštevek je dal skupnega zmagovalca in državnega prvaka. Zanimivo je bilo oba dneva Žc prvi dan se je Janez Ves na dve točki približal državnemu rekordu, ki ga je že pred časom nastrclil, prav tako v Kamniku, Kamničan Boris Jc-mee. V skupnem seštevku obeh dni se Janez Ves ni dal in je postal novi državni prvak med člani instiktivno z novim držvnim rekordom seštevka obeh dni ter prepričljivo ugnal Draga Novaka iz Šenčurja in Gor-njčgrajčana Žarcta Kranjca. Med člani prosto je slavil Zoran Matko-vič iz Varaždina. Dolgoletni loko strelec in izdelovalec lokov, Franc Oblak, je z lokom lastne izdelave osvojil drugo mesto ter dokazal lokostrelski rek: pomembno je, kaj stoji za lokom, ne kakšen lok imaš. Rečan Siniša Sarič je bil tretji. Med člani, ki so streljali z lovskim com-paund lokom - prosto je še en velik uspeh dosegel Egon Štcbe, član l.K Kamnik in brez večjih težav premagal drugouvrščenega Petra Tomazi-na JKOS Kranj ter Marjana Podrža-ja Šenčur.
Med mladinci prosto je bil najuspešnejši Goran Jakovac z Reke, pri instinktivcih pa Aleksander Pre-lovac iz Ankarana. Najboljša članica prosto je Ana Sabljak iz Zagreba, instimktivno pa Marinka Čavni-čar iz Gornjega grada.
Vredno je omeniti še lep uspeh kamniške instinktivne ekipe, saj so Boris Jcniec. Matjaž Pogačar in Peter Repolusk s tretjim mestom dopolnili uspeh Egona Štcbeta. Druga
Zmagovalec pri COMPAUND prosto Egon Štebe (prvi v vrsti)
Zmagovalci
je bila ekipa Mengša, pivi pa Šenčur. Kamniškim lokoslrelcem gre sedaj precej bolje, saj imajo končno ugodne pogoje za zimski trening. Nove težave pa nastopajo z novimi lokostrelci, saj je mengeški del LKK ustanovil svoj klub v Mengšu. Podobno se je zgodilo pred leti z
gornjegraškim, tako da imajo kamniški lokostrelci precej velike zasluge za popularizacijo tega športa v sosednjih občinah.
Mladi, ki vam je ta šport všeč, pridružite se Lokostrelskemu klubu Kamnik.
DAMJAN GLADEK
Obračun dela kamniških planincev
Klepet z Janezom Benkovičem
»Danes ob 16.30 bo v telovadnici naše šole Janez Benkovič predaval in pokazal diapozitive o Himalaji. Z njim boš naredila kratek pogovor oziroma intervju«
Tako mi je v petek, 28. decembra, rekla Iva Ogorevc, mentorica litcrar-no-novinarskega krožka.
»Seveda,« sem odvrnila in sc prisilno nasmehnila. Pogovoriti se z učiteljem, ki ga ne moreš inlervjuvati vsak dan in ki ga imajo na šoli za največjega zmaja, niso ravno mačje solze. (Tisto z zmajem sc samo tako reče . . .).
V telovadnici je bila neverjetna zmeda. Kaj je bilo? Pogledala sem in videla, da imajo pravi direndaj: v polkrogu je sedel oziroma stal trop učencev, ki so brez prestanka klepetali in buljili v platno, na katerem se še niso vrstili diapozitivi. Ura je bila že 16.45. Predavanje bi sc žc moralo začeti. Pristopila sem bliže. Na tleh so sedeli sami znanci, tov. Benkoviča nikjer ni bilo. Naredila sem še nekaj korakov proti polkrogu. Aha. tam za klopjo je sedela suha postava, tam jc bil zašiljen nos. brada in majhne prebadajoče oči. Vse to je last Janeza Benkoviča. »Prosim za tišino!« je zagrmel z odločnim glasom in vključil diaprojektor.
Vsesplošni vrišč jc prenehal. Vzela sem stol in se z njim prerinila na mesto, od koder je bila »vidljivost izvrstna«
»Torej.« je začel, »ogledali si bomo diapozitive posnetkov s Himalaje, kjer sem bil s tovarši iz Zagreba.«
Vsekakor zanimivo predavanje. Spoznali smo značilnosti Himalaje, njihove prebivalce, delno tudi šege, naloge gorskih vodičev in nosačev (šerp). videli pa smo tudi plezalno
šolo. Po končanem predavanju sem ga prosila za intervju. Domenila sva se za ponedeljek.
V ponedeljek sem pridrvela pred začetkom zadnje šolske ure. Šla sem v telovadnico, od tam pa v kabinet za učitelje. Iz njega je stopil tovariš Benkovič sam. Ko me je zagledal, je vprašal: »A, ti si prišla?« »Ja.« sem odgovorila. »Aha,« je rekel in pokimal. »Sc lahko kam usedeva?« sem vprašala zavedajoč sc, da sem spregovorila najbolj bedasto vprašanje v svojem življenju.
K ko sem sedla na življenjsko pomemben stol, sem začela: »Kdaj ste se začeli ukvarjali z alpinizmom, kje najraje plezate? »Z alpinizmom sem sc •zacVI ukvarjati pred enajstimi leti. Najraje plezam po Himalaji, Andih in Karakorumu «
Kdo financira odprave?
»Denar, ki ga za opremo potrebuje odprava, prispeva predvsem ZTKO, dobimo ga tudi s prodajo planinskih koledarjev, z opravljanjem vsakdanjih del (pomivanje oken, poprava TV, montiranje anten . . .) manjši del prispevajo občani, in sicer s posredovanjem časopisa«
Med diapozitivi smo si ogledali tudi alpinistično šolo v dolini Mavang . . .
»Tako je. Vendar pa to ni šola. kakršno si predstavljate vi. To je v primerjavi s šolo Toma Brejca tako rekoč baraka. Zidana je iz kamna, enonadstropna, kar pa je povsem normalno za višino 3500 metrov.« Kakšne izpite opravljajo tečajniki?
»Opravljajo tri vrste izpitov: iz znanja skalnega plezanja, ture in pa iz teoretičnega znanja. Glede na uspeh dobijo priznanje zlato, srebro ali bro-
nasto. Kvaliteta tečajnikov pa se na žalost zmanjšuje«
Ste že kdaj nihali med življenjem in smrtjo?
»Težko bi rekel. Če bi. potem me najbrž ne bi bilo več tukaj. Zajel pa meje plaz leta 1978 v južni steni Zat-sc-Satja. Hkrati pa je bil to tudi moj največji podvig.«
Zaključila sem pogovor, ker se je njegovim učencem mudilo telovaditi. Oh, pozabila sem povedati, da je tov. Benkovič učitelj telesne vzgoje. Poleg vsega gradi hišo, kjer bo našel toplo zavetje pred mrzlim himalajskim mrazom.
Jaz pa imam mraza tako in tako dovolj doma. Brrrrrr, brrr . . .
Tovarišu Bcnkoviču čestitamo za podvige, želimo pa, da se vsakokrat srečno vrne med nas.
Gabrijela Dežman OŠ Toma Brejca
Že 94 let plodnega dela beležijo kamniški planinci, toda njihova aktivnost in zagnanost je še vedno podobna mladostnemu poletu, ki ga ne ustavijo še tako velike težave in zagate. Občnega zbora v dvorani nad kavarno »Veronika« se je udeležilo kar precej ljubiteljev gora, kljub izredno slabemu vremenu. Med številnimi gosti, ki so se udeležili občnega zbora, je bil tudi predsednik skupščine občine Anton Ipavic, predsednik občinske konference S/.DI. Davorin Gregorič, tajnik Planinske zveze Slovenije Jože Dobnik in predstavniki planinskega društva PTT Ljubljana, Železničarja Ljubljana, Domžal in drugi. Zbora se je udeležil tudi predstavnik turističnega društva Kamnik.
Vsebinski del občnega zbora je bil osredotočen na obravnavo opravljenih nalog v preteklem letu. Doseženi rezultati so dostojni tradiciji celotne prehojene poti in planinci si lahko čestitajo, da je bilo kljub izrednim naporom in tragičnosti leto 1986 nadvse delovno in uspešno.
Predsednik planinskega društva Slavko Rajh je razgrnil paleto dosežkov na mnogih področjih. Po njegovih besedah jc bilo osrednje vprašanje graditev koče na Kokrškcm sedlu. Planinci so dela opravili do načrtovane stopnje in pri tem opravili skoraj 5000 ur prostovoljnega dela. V preteklem letu je pri opravljanju plemenitega planinskega dela izgubil svoje življenje Lado Golob. Njegov odhod se je boleče zarezal v snovanje društva, zato jc bilo potrebno še mnogo več truda in naporov, da je društvo premagalo šok. Planinci so poprijeti za delo s še večjo odgovornostjo in vztrajnostjo.
Skoraj dvomesečni zastoj pri dograjevanju koče je bil nadomeščen, tako da je novi dej koče pravočasno, pred zimo, dobil krov.
Po poročiih gospodarskega, gradbenega, alpinističnega, mladinskega, propagandnega, rnarkacijskega, odseka za varstvo narave in gorske straže, gorske reševalne službe, zmajarskega odseka ter blagajnika in nadzornega odbora, se je razvila živahna razprava. Pestrost dela in temeljit prikaz v poročilih je med udeleženci občnene-ga zbora potrdil osnovno misel, da je društvo dosegalo lepe uspehe na vseh področjih. To je tudi dokaj dobra osnova za oblikovanje nalog za naslednje obdobje.,
Gospodarski odsek je uspešno skrbel za planinske postojanke, gradbeni odsek jc vložil maksimalne napore v gradnjo koče na Kokrškcm sedlu, alpinistični odsek je organiziral in prehodil več izredno zahtevnih smeri, ob 50-lctnici pa jc konec februarja odšla na pot prva samostojna kamniška odprava v pogorje Himalaje, gorska reševalna služba je večkrat uspešno posredovala in reševala ponesrečence, markacijski odsek je zavaroval vrsto zahtevnih poti, propagandni odsek je organiziral več izletov in pohodov ter drugih akcij, mladinski odsek je bil uspešen in odsek za varstvo narave in gorske straže je opravljal naloge, ki jih ima začrtane v programu. Zmajar-ski odsek je izredno dejaven in je bil organizator več pomembnih srečanj. Še bi lahko naštevali, pa bi ne mogli vključiti vseh drobnih prizadevanj, ki pa so pomembna za celotno aktivnost društva.
Med ostalimi je v razpravi sodeloval tudi tajnik planinske zveze Slovenije Jože Dobnik. V jedrnatem prerezu nalog, ki jih opravlja planinska organizacija, je govoril tudi o uspehih kamniškega planinskega društva, ki
rW*
»IOCO *,9vtgU**~ 3^
TITOV TE C 5 U 2So K/lfWlK
V uredništvo je že prispela razglednica s pozdravi članov naše ekspedicije Lhotse Šar 87,. Fantje so polni kondicije že na poti v bazni tabor in vzpon se bo začel zares. Upajmo, da bo vodja odprave Cene Grilje čimprej na vrhu gore veselo objemal svoje soplezalce, tako kot je ob odhodu iz rodnega mesta svojo štirimesečno vnukinjo Mamo.
Titanove smučarske vezi za skakalce
Leta 1985 smo izdelali prve prototipe varnostne skakalne vezi, ki predstavlja novost v smučarskem skakalnem športu. Konstrukcija vezi je bila izpeljana iz že znanih lastnosti varnostne čeljusti TVROLIA 190 in novih rešitev pri horizontalni stabilizaciji pete skakalnega čevlja. Delovanje skakalne vezi je drugačno kot pri vezeh za smučanje, in ker je bila skakalna vez novost, jo je bilo treba preizkusiti in izmeriti ter dokazati, da funkcionalno in varnostno predstavlja napredek.
Prve poskuse smo opravili v zimski sezoni 1985/86 in to na manjših skakalnicah. Vezi so preskušali pionirji smučarskega društva STAHOVICA: Boris Čebulj, Simon Potočnik in Damjan Pibcrnik. Ugotovili smo. da je vez varna in funkcionalna, vendar smo se vseeno odločili za nekaj sprememb pri vpetju pete čevlja.
V sezoni 1986/87 smo skupaj z vodstvom klasičnih disciplin SZS in Elanom nadaljevali preiskušanje te vezi na 50 in 90 metrski skakalnici. Tako je 10. decembra opravil prve skoke na 90-metrski skakalnici s Titanovo vezjo član mladinske selekcije Marjan Gašperlin iz Žirovnice. Hkrati smo to vez preiskušali tudi v laboratoriju TYROLIJE v Schwehatu. Meritve v laboratoriju so pokazale, da vez odpenja pri nazivnih nastavitvah in da je slabše drsne lastnosti skakalnega čevlja možno kompenzirati z manj togo vpeto peto.
Trenutno trenira, tekmuje ali preskuša to vez več skakalcev. To so člani B ekipe Matjaž Žagar in Gašper Krištof ter člani smučarskega kluba Kamnik in Stahovice: Damjan Korošec, Robi Fartek, Boris Cebulj in Simon Potočnik.
Ko potegnemo črto pod dosedanjo aktivnostjo, lahko ugotovimo, da vez varno in zanesljivo deluje, da razvoj še ni dokončen in bo treba rešiti problem zračnega stabilizatorja. Pogoji pri skoku na 90-metrski skakalnici in pri poletu na 190-metrski letalnici niso enaki, še bolj pa se od tega razlikujejo skoki na 15-metrski skakalnici. To nas navaja k odločitvi, da bo treba izdelati dva tipa vezi. Posebej pa bo treba rešiti še vpelje zračnega stabilizatorja smuči za polete na velikih skakalnicah. Zanimanje za nove vezi je precejšnje, kajti varnost je pomemben faktor treninga in tekmovanja.
V Jugoslaviji ni proizvajalca skakalnih vezi, zato jih morajo uvažati iz ZRN in ČSSR. V letošnjem letu načrtujemo izdelavo nekaj 100 vezi za skakalce, ki jih bomo ponudili skakalnim klubom.
KLEMEN PIBERNIK
ga po dejavnosti lahko uvrščamo med zelo dobra, tako po številu članstva (2459 članov), gospodarski dejavnosti, urejanju visokogorskih postojank in tudi po urejanju planinskih poti.
Predsednik občinske skupščine Kamnik Anton Ipavic je v celoti podprl prizadevanja društva za dokončanje koče na Kokrškcm sedlu in ponudil vso moralno pomoč in podporo. Tudi ostali razpravljalci so soglašali z delovno usmeritvijo društva, ob hkratnem povabilu članom, da v 1987. letu ponudijo društvu polno pomoč v obliki prostovoljnega dela, ki bo potrebno zlasti na Kokrškcm sedlu. Po programu naj bi spodnji del prostorov koče, vključno s sanitarijami, uredili do začetka letošnje planinske sezone. To je kar izdaten zalogaj nalog. Kočo naj bi v celoti dogradili do julija 1988 - do 95-letnice PD Kamnik.
Po sprejemu finančnega in delovne-
ga načrta PD Kamnik za leto 1987 je občni zbor izvolil nov izvršni in nadzorni odbor ter častno razsodišče. Za predsednika društva je bil za naslednji dve leti ponovno izvoljen Slavko Rajh, ki društvo uspešno vodi že več kot deset let.
Slovesno je bila Zdravku Markušu izročena »Knafeljčeva diploma«, najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije za markacijsko dejavnost. Diplomo mu je izročil tajnik planinske zveze, čestitkam pa se je pridružil tudi načelnik odseka za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije, tov. Vesel.
Zbrani udeleženci so se po končanem občnem zboru udeležili planinskega srečanja v društvenih prostorih. Tudi tu je tekla beseda o opravljenem delu, predvsem pa o nalogah za prihodnje obdobje in bližajoči se 95-let-nici Planinskega društva Kamnik.
STANE SIMŠIČ
Dvanajstkrat hura za črno
Centimetri, decimetri, pa tudi metri snega so nekaj mesecev povzročali sive lase po vsej Sloveniji. Tudi prijazna vasica Črna nad Kamnikom ni bila izjema, saj jo je narava zaradi njene velike nadmorske višine obdarila s še več snega, kot mesto samo. Vseh Črnjanov pa snežni zameti le niso spravili v slabo voljo. Smučarji in delavci SK Črna so ga bili celo veseli, saj jim je omogočil več kot sto dni smuke in organizacijo kar 12 tekem na njihovem smučišču - Osovje. Na tovarniških tekmah so se pomerili delavci Slo-venijalesa iz Radomelj, Utoka, Edigsa, Obrtnega združenja, Svita, Donita, Stola, SCT-ja, Jate in Slo-venijašporta, na občinskem prvenstvu v veleslalomu pionirji do 15 let, na Pokalu Črne pa smučarji iz celotne občine.
Zadnji tekmi sta potekali 13. in 22. marca, v prelepem sončnem vremenu, na dobro utrjeni progij 13. marca se je s progo spopadlo 42 pionirjev in pionirk v sedmih kategorijah. Pet jih ni prišlo do cilja, ostali pa so se razvrstili takole: Letnik 80 in mlajši 1. Matic Žagar (Črna), 2. Blaž Stre-hovec (Komenda), 3. Sonja Šunkar (Črna)
Letnik 78-79 deklice
1. Tina Drolc (Komenda), 2. Maja Drolc (Komenda), 3. Vesna Sušnik (Črna)
Letnik 76-77 deklice
1. Damjana Strehovec (Komenda),
2. Patricija Trobevšek (Stranje), 3. Erika Sušnik (Črna)
Letnik 74-75 deklice 1. Nevenka Sušnik (Črna), 2. Mateja Bernot (Stranje), 3. Alenka Ber-not (Stranje) Letnik 78-79 dečki 1. Tadej Trobevšek (Stranje). 2. Mitja Sušnik (Črna), 3. Matej Ribič (Stranje)
Letnik 76-77 dečki
1. Boris Brelih (Črna), 2. Gašper
Ribič (Stranje), 3. Grega Uršič
(Stranje)
Letnik 74-75 dečki
1. Robi Mišja (Komenda), 2. Aljoša Martinjaš (Komenda), 3. Iztok Sušnik (Črna) Nekaj dni kasneje so na isti strmi-
ni preizkusili znanje še odrasli smučarji in smučarke. Po besedah mnogih je tekma izredno uspela, tako po smučarski, kot organizacijski plati. Ker je bilo poskrbljeno tudi za lačne in žejne, lahko organizatorji upajo, da bo njihovo smučišče prihodnjo zimo postalo še večji hit. Le zmerno ceno dnevnih in sezonskih kart morajo ohraniti.
Med moškimi je najboljši čas dosegel Miro Kregar iz Stranj -32,78, med ženskami pa Patricija Trobevšek - 36,46, prav tako iz Stranj. Cicibani do 6 let
Matic Žagar (Črna), Tanja Romšak
(Črna), Matej Osolnik (Stranje)
Pionirke do 10 let
Patricija Trobevšek (Stranje), Erika
Sušnik (Črna), Maja Sedušak (Tu-
njice)
Pionirke do 15 let
Andreja Kern (Črna), Nevenka Sušnik (Črna), Damjana Lanišek (Stranje) Ženske do 30 let
Darja Čimžar (Tunjice), Sonja Ka-ker (Črna), Lidija Kavčič (Stranje) Ženske nad 30 let Olga Lanišek (Stranje), Danica Kočar (Črna) Pionirji do 10 let
Boris Brelih (Črna), Tadej Trobevšek (Stranje), Darko Mavric (N. Š.) Pionirji do 15 let
Sebastjan Sitar (Kamnik), Marko Kaker (N. Š.), Tomaž Škrjanc (Stranje) Moški do 30 let
Miro Kregar (Stranje), Tomo Uršič (Stranje), Bogo Čimžar (Tunjice) Moški do 40 let
Miro Lanišek (Stranje), Bojan Šunkar (Črna), Peter Sitar (Kamnik) Moški nad 40 let
Dane Brelih (Tunjice), Miro Juter-šek (Nevlje), Peter Udovč (Črna)
Pokal so osvojili Črnjani s 304 točkami, pred ekipo Stranj z 210 in ekipo Tunjic s 121 točkami.
Če letos še niste smučali na Osov-ju, lahko najbrž še popravite napako. Vsaj v času nastajanja tega članka, je bila smuka še možna. Če v aprilu ni več, pa nam vsem skupaj ostanejo še zasnežena pobočja Velike planine.
MATIC ROMŠAK
Maraton Črnuče 87
Kolesariti aprila je lahko že prav prijetno. Vreme je sicer aprilsko, kar z drugo besedo pomeni spremenljivo, a se vendarle že da ujeti kakšen topel, prijeten dan. Tudi tisti ljubitelji kolesarjenja, ki radi vrtijo pedala na organiziranih množično rekreativnih prireditvah, v tem mesecu že lahko pridejo na svoj račun.
Nekakšna kolesarska premiera sezone je zdaj že nekaj let zapored pri naših sosedih Črnučanih, ki vsako leto pripravijo maraton »Črnuče«, kjer del poti vodi tudi po kamniških cestah. Tudi za letos je praktično že vse pripravljeno in tretjo aprilsko nedeljo, 19. aprila, bo množica - ponavadi se na Črnučah zbere okrog 1000 kolesarjev - lahko začela 90-kilometrsko pot, ki pelje s starta pred Mercatorjevo trgovino v Črnučah v Šmartno, pa naprej v Vodice, Smlednik, Trbojc, Voklo Šenčur, Cerklje, v Komendo, Moste, Kamnik, Zgornje Stranje, nazaj v Kamnik, Domžale, Šentjakob in na cilj v Črnuče.
Črnuška prireditev si je v minulih letih pridobila kar precejšen ugled, ki ga organizatorji kolesarska sekcija TVD Partizan Črnuče, ki letos dela pod generalnim pokroviteljstvom črnuške delovne organizacije ELMA, ne misli izgubiti. V bistvu so pri organizaciji teh prireditev zdaj že rutinerji, ki pa se ne zanašajo na lovorike, pridobljene v preteklosti. Vsaka nova prireditev je nova preizkušnja, nov izziv. Že od novega leta naprej vsako minuto prostega časa posvetijo pripravam na to prireditev, ki je med drugim tudi eden najpomembnejših črnuških športnih dogodkov. Vse delo ima en sam cilj - da bi bili kolesarji, ki
bodo vozili na tem maratonu, čimbolj zadovoljni s prireditvijo, in da se bodo v naslednjih letih še radi vračali.
Kolesarske Črnuče bodo torej v nedeljo, 19. aprila ob desetih, ko se bo maraton pričel, pripravljene. Upamo, da bo pripravljenih tudi čim več ljubiteljev tega športa.
JANJA ERJAVEC
ffl Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet ža informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.