Poštnina plaČana v gotovinl Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50Din, sa inozemstvo20Din Račun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova &oba Gena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldnp. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 98. Celje, ponedeljek 5. decembra 1932. Leto XIV. Zakon o občinah C e 1 j e, 5. decembra.' Kakor stno že poročali, je vlada predložila Narodni skupščini predlog zakona o občinah. S lem je bil storjen velik korak k dograditvi enotne za- konodaje, ki je predpogoj istinite dr- žavne konsolidacije. Poseben, zato izvoljen skupščmski odbor je v dolgo- trajnih sejah temeljito razpravljal o vseh načelnih smernicah vladinega predloga ter je preteklo soboto zaklju- čil načelno debate Da se doseže po- trebno soglasje v vseh važnih smerni- cah, ki so vodile tako vlado kakor skupščinski odbor pri sestavi predloga, bo z ozirom na razne važne dodatne predloge, ki so bili stavljeni s strani narodnih posiancev, prišel celotni pro- jekt tega zakona v ponovni pretres ministrskega sveta, nakar bo podal notranji minister odboru zaključno po- ročilo, ki bo tvorilo podlago za načelno glasovanje v odboru in za prehod v podrobno razpravo, ki bo predvidoma trajala več tednov. Od poslancev dravske banovine sta člana tega odbora gg. Ivan Prekoršek in dr. Stane Rape Li sta s svojimi izvajanji mnogo pripomogla k usme- ritvi debate o zakonu, ki je važen za vse pokrajine države, saj je od dobro organizirane in brezhibno delujoče de- lovne občine zavisen velik del vsega življenja in napredovanja naroda. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je na petkovi seji v obširnem referatu analiziral zakonski načrt s stališča po- gledov prebivalstva dravske banovine, v kateri imamo nedvomno najlepše urejene občine. 0. poslanec je v načelu pozdravil predlog zakona, ki naj do- vede končno do enotne organizacije Občin, teh najnižjih, ali vendar najvaž- nejših upravnih edinic in poveže tako vse dele države v skupno zajednico brez škode za posamezne pokrajine in njih posebne potrebe in zahteve. Na- glašal je pomen in važnost združitve malih občin v velika, upravnega in gospodarskega življenja sposobne enote. Saj imamo v dravski banovini sami preko tisoč občin, kar je že samo po sebi glasen klic po njih združitvi, kakor to srečno predvideva predloženi zakon- ski osnutek. Pri vprašanju združitve občin v velike občine z najmanj 2000 prebivalci pa ne sme trpeti posebna gospodarska, socialna in kulturna struk- tura naših malih mest, trgov in leto- viščnih krajev, katerim mora biti v zakonu samem dana in zajamčena mož- nost nadaljega razvoja v številu pre- bivalstva tudi izpod 2.000. Nujna je potreba razbremenitve občin od poslov premeščenega delokroga, ki so zavzeli v teku let tak obseg, da je občina postala faktično v prvi vrsti organ državne uprave v Skodo poslov samouprave, ki so in morajo ostati prva in glavna na- loga vsake občine, ako sploh smemo še govoriti o samoupravi. Kolikor pa državni interesi zahtevajo od občine vršenje poslov prenešenega delokroga za državo in banovino, pa se mora za vršenje teh poslov ustvariti tudi finančna možnost ali v obliki direktnega do- tiranja občin s strani države, odnosno v obliki odstopa gotovih odstotkov državnih dohodkov iz naslova oprav- Ijanja teh poslov za državo. Oosp. poslanec obžaluje, da ni vlada Narodni skupščini istočasno predložila zakonskega osnutka o decentralizaciji državne uprave in o samoupravi ba- novin, ker bi bilo obravnavanje celot- nega kompleksa teh vprašanj na tak način v marsičem olajšano in bi bila izključena možnost, da se sprejmejo gotova določila, ki ne bi odgovarjala enotnemu sistemu, ki ga naj vsi ti za- koni predstavljajo. Zahteval je, da se izloČijo iz osnutka zakona o občinah določila o domovinstvu, ki naj se urede s posebnim, enotnim zakonom o do- movinstvu veljavnim za mesta in vse ostale občine v državi. Enako bi se naj izločila tudi vsa določila o volitvah v obCinske zastope, ki se naj vnesejo v poseben občinski volilni red. Saj je brez dvoma, da se zakon o cbčinah ustvarja za deset in desetletja, volilni redi pa so podvrženi mnogim izpre- membam. Zahteva načelno določitev, da se naj voli po proporcijonalnem sistemu, ker je večinski sistem nepri- rneren z lokainega stališča, mnogokje pa postane lahko tudi kvaren dižav- nim interesom. Plačevanje stanarine in kurjave za učiteljstvo kakor tudi honoriranje ver- skega pouka s posebnimi nagradami je za naše občine preobčutno breme, saj znaša to samo v dravski banov!ni letno preko 12 milijonov dinarjev. Ako sklepamo nov „občinski zakon, ne mo- remo dopustiti, da vsa ta bremena nosi občina, ker hočemo dobro narodni Soli in učiteljstvu, ki se mu mora zajam- čiti eksistenca, vendar ne v obliki neme miloSčine s strani občinskih uprav. Sola in učitelj naj bo prosvetitelj naroda, materijalno neodvisen od občine v službi velike jugoslovenske in državne ideje. VpraSanje občinskih nameščencev je v mestih urejeno s službenimi pragma- tikami, odnosno s posameznimi zasebno pravnimi pogodbami, v katere se drža- va nima vrneSavati. Ureditev vprašanja nameščanja in honoriranja občinskih nameščencev v podeželskih občinah naj se enako prepušča občinam samim, da ga urede v skladu s svojimi posli in seveda tudi v skladu z dohodki občme. V tern pogledu vlada v vseh rnodernih državah popolna samostojnost občinskih uprav in ona široka libe- ralnost, ki jo je treba uvesti tudi pri nas, odnosno jo očuvati in izpopolniti tarn, kjer je že uvedena. Glede naČela, izraženega v § 28. zakonskega osnutka, ki pravi, da osebe v aktivni državni ali samoupravni službi ne morejo biti člani občinskega starešinstva, je g. poslanec Prekoršek mnenja, da more biti župan a!i občin- ski svetovalec tudi aktivni državni ali samoupravni namešČenec, ako ima narod vanj zaupanje in ako njegova služba ni v protislovju z občinskimi posli. V mnogih občinah bi trpela dobra občinska uprava, ako se to eno- stransko načelo vzdrži; narod sam tega ne želi in v smislu dobre samouprave ni, ako izločujemo od sodelovanja kogarkoli, ki ima voljo, veselje in ljubezen, da dela za procvit in napre- dek občine. Ob koncu svojega poročila je g. poslanec Prekoršek ostro podčrtal za- htevo, da naj bodo občine v prvi vrsti gospodarske in ne politične edinice, ki pa ne smejo v ničemer odstopati od one jugoslovenske državne linije, ki nam jo je začrtal vladar v svojern šestojanuarskem manifestu, s katerim je izbrisal preteklost v dušah naroda. Te preteklosti ne sme biti tudi ne v dušah in računih onih, ki predstavljajo narod, ker bi bili sicer pogaženi oni najvišji ideali države, za katere je ceiokupni narod šel v volitve 8. no- vembra 1931. Proračun občine Celje-okolica za leto 1933. Celjski okoliški občinski svet je imel v petek 2. 1. m. od 1 S'l 5 do 20*30 zadnjo letošnjo sejo, na kateri se je vršila razprava o občinskem pro- računu za 1. 1933. Novi proračun predvideva znižanje prejemkov župana in občinskih nameSčencev povprečno za 1O°/o in llvaJa 100% občinsko doklado na državne neposredne davke (doslei je znaSala ta doklada 50%). lz proračuna je črtan prispevek za vzdrževanje policije za leto 1932. in 1933. v znesku 228.800 Din in prispe- vek za novo vojaško municijsko skla- dišče v znesku 150.000 Din. Proračun za leto 1933. izkazuje 1,661.323 Din izdatkov, 431.322 Din dohodkov in 1,230.000 Din primanjklja- ja, ki se bo kril s 100% občinsko doklado na državne neposredne davke v iznosu 1,230.000 Din. Glavni izdalki in dohodki so : Izdatkl: Osebni izdatki 333.456 Din, stvarni izdatki 22.500 Din, redarstvo 38.150 Din, narodna prosveta 655.829 Din, finančne obveznosli 150 Din, javne naprave 242.876 Din, kmetiistvo 12.500 Din, narodno zdravsivo 70.000 Din, socialno skrbstvo 206.700 Din, trgo- vina, obrt itd. 16000 Din, občinsko gospodarstvo 28.774 Din, nepričako- vani, izredni in ostali izdatki 39.548 Din. Dohodki: 100% občinska doklada na državne neposredne davke 1,230.000 Din, trošarine 241.772 Din (1 Din od litra vina, 0 50 Din od 1 mošta, 0'60 Din od 1 piva, 0"25 Din od 1 sadjevca itd.). Takse in pnstojbine 38.500 Din, davšČina na vozila 9000 Din, dohodki iz občinske imovine 40.500 Din, razni dohodki 26.550 Din, izredni dohodki 75.000 Din. Učiteljsko zborovanje v Celju Celje, 5. decembra Celjsko učiteljsko društvo je imelo v sobotö 3. t. m. v mestni narodni šoli v Celju dobro obiskano zborovanje, ki je potekalo pod vtisom smrti ge. Ma- rinke Radičeve, učiteljice srbohrvaščine v Celju. PreJsednik g. Gosak je v to- plih besedah podčrtal njene vrline kot tovarišice, udteljice, žene in matere. Glede dopisov so bili sprejeti neka- teri sklepi, tako o nečlanih, ki nimajo pravice prihajati na zborovanja, dalje se je govorilo tudi o postopku v slu- čaju, da nekoga pozove oblast, da vloži prošnjo za premestitev. Glede dopisa Sokola kraljevine Jugoslavije je pred- sednik povdaril, da sodelovanje učitelj- stvu- pri Sokolu ni samo dolžnost, ki nam jo nalaga zakon, temveč je uči- teljstvo poklicano, da s pomočjo te organizacije utrjuje narodno misel in širi zdravo državno miselnost. Gg. Hajn- šek in Voglar sta priporočala sodelo- vanje in podpiranje naših lastnih go- spodarskih ustanov. Odbor je prejel polnomoč za podeljevanje podpor iz Brinarjevega fonda. Društvo je izreklo soglasno solidarnost glede spomenice, ki jo je izdal predsedniški zbor sekcije za dravsko banovino. Pedagoška cen- trala naj sestavi seznam predavateljevi ki bi bili pripravljeni^ predavati na uči- teljskih zborovanjih. Clani Samopomoči bodo na prihodnjem zborovanju raz- pravljali o event, spremembah in pred- logih zadruge. Pojasnjen je bil postopek pri sprejemanju vajencev pod 14. letom, ki ga novi obrtni zakon prepoveduje. Iznešenih je bilo tudi nekaj kritičnih pripomb glede razstave šolskih vrtov, tako glede stroškov itd. Nato je predaval g. dr. Stanko Go- gala o »našem izobrazbenem in vzgoj- nem kultiviranju«. Najprej je označil nalogo pedagoške vede ter povdaril važnost izobraževalčevega in vzgoji- teljevega dela. V globoko zasnovani razpravi je nato ostro in jasno opre- delil razlike med izobrazbo in vzgojo z raznih vidikov ter končno definiral izobrazbo kot razumno znanje o kul- turnih dobrinah, ki jih doživljamo, vzgoja pa je sposobnost občutenja raz- nih vrednot, ki nastanejo po doživetjih. Višino izobrazbe ali vzgoje merimo po množini občutij in doživetij. Gosp. pre- davatelj je potrdil sloves, ki ga uživa kot filozof in pedagog, zato ga bomo ponovno povabili v Celje. Grška razstava vzorcev v Jugoslaviji Beograd, 4. decembra. Prvo grško razstavo vzorcev v Ju- goslaviji je organiziral grško-jugoslo- venski gospodarski komite v Solunu s sodelovanjem Jugoslovenskega ko- miteja za pospeševanje gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Grčijo v Beogradu. Razstava je bila oz. bo od- pita v novembru in decembru v Beo- gradu, Zagrebu, Osijeku, Novem Sadu in Skoplju. V Beogradu je služil v raz- stavne svrhe umetniški paviljon »Cvi- jete Zuzorič«. Razstavljeni so bili vzorci 66 grških gospodarskih podjetij. Po- sebna skrb je bila posvečena poljedel- skim pridelkom. Razne poljedelske za- druge so razstavile vzorce olivnega olja, posuSenega grozdja, smokev, me- du, vina ter sadnih konzerv. Večji del proizvodi, ki se pri nas ali sploh ne pridelujejo ali pa le v omejenih koli- činah. Nadalje so važen del zavzemali bombaž in polfabrikati tovarn »Saveza predilnic Makedonije«. Razen teh so ostale tovarne tesno povezane s polje- delstvom, tako tvornice za gospodar- darska orodja, predelavo kokonov svi- Ioprejke, volnenega blaga in tobaka. Zanimiv je bil bil oddelek krasnih ana- tolskih in orientalskih preprog tkalnic pod državnim nadzorstvom. Grška na- rodna ročna dela, po večini izdelki raz- nih dobrodelmh društev, se odlikujejo po krasoti barv in motivov. V vazah keramičnih tvornic se pa zrcali vedro južno nebo in strog smisel za propor- cije. Razstavo so krasile slike umetni. škega slikarja g. Nikolaosa Zografosa- Vmes je bilo nekaj umetmških foto- grafij ateljeja Nellys. Razstava je imela namen zainteresi- rat i naše gospodarske kroge za grške proizvode. Na ta način bi se trgovski stiki med obema državama poglobili. V to svrho so se vršila istočasno zbo- rovanja predstavnikov grškega in na- šega gospodarstva, na katerih se je ugotovilo, da različnost izdelkov obeh držav nudi dovoljno garancijo za uspe- šno medsebojno trgovino, ki jo je pa potreba osvoboditi vseh nepotrebnih ovir. Vsekakor je Skoda, da razstava ne bo otvorjena tudi v Ljubljani, ker smo baš mi pri nabavljanju teh predmetov popolnoma odvisni od uvoza. Naše sadjarstvo in gospodarska kriza Ker nam sadna krvna ušica dela ne- preračunljivo škodo in preti ugonobiti naše žlahtno jabolčno drevje, moramo temu Skodljivcu posvetiti vso pozor- nost, poiskati vsa sredstva in ugotoviti njih uporabo, da čim prej zatremo tega smrtonosnega škodljivca. Kakor sem že omenil, je ta ušica za sadjar- ilvo tako nevarna kakor svojčas trsna, ki je uniČila vse lepe vinograde, ki smo jih morali z milijonskimi stroški prenoviti. Pri pokončevanju je le ta razlika, da je bila trsna smrtna uniče- valka skoro nevidna, globoko v zemlji ter so se enostavno morali vsi vino- gradi prerigolati, požlahtiti na divjo podlago, ki je trsna ušica ni mogla uni- čiti. Smitonosna sadna ušica pa je zunaj in vidna ter pokončevanje ni težavno, čeprav je zamudno;tu morajo radikalno nastopiti vsi, ki imajo kako sadno ja- bolčno drevo. Kakor rečeno, brez izje- me bi, ali ji morajo vsi napovedati resno vojno! Da bi osnažil drevesa vsak drugi sosed, bi le malo zaleglo, ker se ta škodljivec ob gotovem času seli in širl iz kraja v kraj. Ta kvarljivka napada glavno le mlada in nežna jablanova drevesca, zato jih moramo, predno jih sadimo, točno pregiedati in osnažiti visokodebelne, pa le samo nežne in sočne poganjke, posebno roparje t. j. vodenične poganjke. Paziti moramo, da jih vse leto od debla odstranjujemo, rane pa z mešanico apna in katrama zamaženo, da se vsa zalega odstrani oziroma uniči. Včasih zagledamo že od daleč na omenjenih mestih majhne ali večje bele kosmiče in sicer po poganjkih in vejah na spodnji strani drevesa. Ako te kosmiče natančneje ogledujemo, spo- znamo v njih družbe rdečkastorjavih približno 2 mm velikih uSic, ki nosijo na svojem zadku tanko belo volno; če Üh zmastimo, izločujejo neko umazano rdečo tekočino, vsled katere so dobile ime »krvave ušice«. Te ušice zabodejo svoje sesalo skozi nežni in tanki lu- bad ter se redijo od drevesnega soka. Stran 2. »Nova Doha« 5. XII. 1932. Ötev. 98. Vsled tega poškodovanja nastanejo grčaste, raku podobne otekline, ki po- zneje popokajo. Ker pa ušice na teh novih ranah, ki so jim ugodni viri dovoljne hrane, pijejo dalje in dalje, se tako širijo razbrkljine, dokler ne obsežejo cele veje. Taka veja je za vselej uničena. Nevarnost pa pove- čuje posebno okoliščina, da se živalice vse poletje neverjetno naglo množijo. Mlade ušice potujejo na druga mesta ali pa jih veter zanese drugam, na bližnja drevesa, kar jim omogoči nji- kova bela lahnja suknjica. Kjer se na- stanijo, ustanovijo takoj nove naselbi- ne ter počnejo svojo uničevalno delo, dokler iim ne zmanjka živeža — soka in ne posuSijo veje. V vročem poletju se pokažejo med mladimi, doslej nekribtimi tudi krilate ušice in ravno te okužujejo zdrava dre- vesa, cele sadonosnike in kraje, kjer so jablani. Iz jsjčec teh krilatcev se razmnožujejo posebne vrste ušice, samci in samice, ki ne pijejo soka in nimajo nobenega drugega namena, kakor da prav pridno skrbijo za razploditev. Sa- mica odloži samo eno jajčece, tako- zvano zimsko jajčece, v razpokano skorjo in poejine. Enaka usoda zadene tudi samca in sicer takoj po druženju. Iz teh jajčec, katerim zima ne more škodovati, se izvalijo spomladi navad- ne ušice, ki takoj ustanovijo nove nasel- bine. Na starejših ranah pač pobere hud zimski mraz večinoma vse ušice, na zavarovanih mestih pa pretrpi vedno nekoliko mladih živalic zimo. Te se združijo z onimi, ki so nastale iz zim- skih jajčec, ter se naselijo spomladi ob starih ranah. Vatroslav Kosi, strok. ekonom na Gorici pri Celju. DOMAČE VESTI d Izpremembe v pobiranju troša- rine na elektrlko. Da se olajša delo finančnim organom pri preračunavanju in pobiranju državne trošarine pri me- šanem konzumu električnega toka, to je tedaj, kadar se tok porablja tako za motorje kakor tudi za razsvetljavo, je izdalo finančno ministrstvo novo na- redbo. Čim bo objavljena v »Službenih Novinah«, se ne bodo več odrejale ko- misije za izmero faktične porabe elek- tričnega toka za pogon motorjev in za razsvetljavo pri mešani uporabi in tu- di se ne bo trošarina pri centralah, ki nimajo instaliranih tokomerov, obraču- navala po odstavku 13., ČI. 103 a tro- šarinskega pravilnika. Doslej končani komisijski pregledi bodo služili za te- melj obračunavanja trošarine na po- rabljeni tok za dobo od 15. avgusta do 30. novembra. Tarn, kjer ni komisija pregledala, pa obstoji meSana poraba toka, se bo izvršilo obračunanje in se bo pobirala trošarina tako, kakor je v tej naredbi označeno, za vso dobo od 15. avgusta 1932. dalje. d Ljubo Pinkava f. V petek 2. t. m. popoldne je nenadoma preminul sreski načelnik v Laškem vladni svetnik g. Ljubo Pinkava kot žrtev živčne bolezni. Pokojnik se je rodil 17. avgusta 1879. v Kranicah na Čehoslovaškem. Gimna- zijo je absolviral v Kočovu na Morav- skem, univerzo pa na Dunaju. Leta 1907. je stopil v politično upravno službo v Ljubljani, nato pa je služboval pri sreskih načelstvih v Litiji, Kranju, Čr- nomlju, Radovljici in Logatcu. Od leta 1918. do 1923. je služboval pri sres- kem načelstvu v Celju, 1. 1923. pa je bil imenovan za sreskega načelnika v Laškem. Pokojnik je bil izvrsten po- litični uradnik. Bil je sicer strog, a zelo pravičen in koncilijanten. Med prebi- valstvom je užival veliko priljubljenost. V nedeljo 4. t. m. popoldne se je vr- šil v Laškem pogreb ob veliki udeležbi pokojnikovih prijateljev, znancev, sta- novskih tovarišev in velikega števila prebivalstva. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin! d Naval krvi, tesnobo srca, zasople- nost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franc Jo- žefove« grenčlce. Znanstvene ugoto- vitve potrjujejo, da služi »Franc Jože- fova« voda pri zagatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napovod za torek 6. deccmbra ; Večinoma močna oblačnost, temperatura bo le malo izpremenjena, v mnoglh krajih jutranji mraz brez bistvenih padavin, prognoza zaradi labilnega položaja vremena negotova. Celje in okolica c Koroški pevcl v Celju. V nedeljo 11. t. m. ob 20. bo v Celjskem domu velik koncert koroških pevcev. Pride okoli 70 pevcev, ki so člani najboljSih koroških zborov. Vodi jih g. Ivan Kropivnik, vodja pevskega zbora na Bruci. Rojaki, pridite vsi, da podprete svoje koroške brate moralno in mate- rijeino I c Ljudsko vseučilišče. V torek 6. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici meščanske sole vseučiliški prof. g. dr. Branimir Gušič iz Zagreba o Pro- kletijah, velegorju ob jugosloven- sko-albanski meji. Zanimivo preda- vanje bodo ponazorovale številne lepe skioptične slike. c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 6. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetoval- nici ZdruŽenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici 8, pritličje Ievo. c Predsedstvo Zveze trgovskih 'druženj dravske bunovine bo imelo v petek 9. t. m. ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodne&a doma v Celju sejo z naslednjim dnevnim redom: Po- ročilo predsednika, poročilo tajnika, proračun za 1. 1933., težnje trgovstva v pogledu monopolskega zakona, raz- prava o zaščiti domaČe industrije in o smeri naše gospodarske politike ter slučajnosti. c Planinsko prcdavanje. V nabit.o polni risalnici meščanske sole je pre- daval v petek 2. t. m. zvečer g. Vlado Cizelj iz Maribora o svojih doživetjih kot planinec in smučar na koroSkih in naših planinah. Zanimivo predavanje je spremljalo okrog 160 krasnih ski- optičnih slik. Predavanje je priredila Savinjska podružnica SPD v Celju. c Naduljevanje predavanja o obrt- nem zakonu bo v torek 6. t. m. ob 19'30 v spodnjih prostorih Narodnega doma. Predava! bo g. dr. A. Rdsman iz Maribora. Ker je snov zelo važna za privatne nameščence, naj se vsi udeleže predavanja. c Občinske podpore društvom. V proračunu mestne občine celjske je predvidenih za podpore društvom ter za druge dobrodelne in kulturne na- mene v prihodnjem letu 189.950 Din napram 281.400 Din v I. 1932. Za 1. 1933. so določene naslednje pod- pore (v oklepajih podpore v 1. 1932.): OlepSevalno društvo v Celju 95.000 Din (95.000 Din), tujsko prometno društvo v Celju 2 700 Din (5.400 Din), Zveza za tujski promet 1.000 Din (1.000 Din), Glasbena Matica v Celju 5.000 Din (10.000 Din), Muzejsko društvo v Celju 1.500 Din (5.000 Din), Mestna ljudska knjižnica 8.000 Din (16.000 Din), DijaŠka kuhinja v Celju 2.000 Din (4.000 Din), Podporno društvo za revne učence drž. realne gimnazije v Celju 2.000 Din (4.000 Din), Proslovoljno gasilno in reševalno društvo v Celju 9.000 Din (18.000 Din), Dramaiično društvo v Celju 4.500 Din (9.000 Din), Krajevna zaščita dece 1.500 Din (3.000 Din), Kolo jugosl. sester 1.000 Din (9.000 Din), Borza dela v Celju 6.000 Din (12.000 Din), sklad za olajšavo bednih in po- moč brezposelnim 7.500 Din (15.000 Din), Savinjska podružnica SPD v Celju 1.250 Din (2.500 Din), moSka in ženska ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju 500 Din (1.000 Din), Liudsko vseučilišče v Celju 1.000 Din (2.000 Din), krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju 1.000 Din (2.000 Din), Sokolsko društvo v Celju | za telesno vzgojo 4.500 Din (9.000 Din) in za preureditev Glazije 10.000 Din (10.000 Din), izobraževalno diuštvo »Svoboda« v Celju 500 Din (1.000 Din), Katoliško prosvetno društvo v Celju 500 Din (1.000 Din), kmetijsko pospe- ševalni urad 500 Din (1.000 Din), fond za spomenik kralju Petru v Celju 1.000 Din (4.000 Din), Dečje zavetišče 20.000 Din (20.000 Din), Protiluberku- lozna ligavCelju 500 Din (1.000 Din), za razne dobrodelne in kulturne na- mene 2.000 Din (19.000 Din). c Ob odhodu iz Celja se žal nisem mogel posloviti osebno od vseh tova- rišev, prijateljev in znancev, zato tern potom kličem vsem: Zbogom! — Ka- petan Mehle. c Iz poštne službe. Poštna uradnica gdč. Marija Mrakova je premeščena iz Celja na Dobrno, gdč. Gabrijela Urši- čeva Da iz Ljubljane v Celje. c ZakljuČek sokolske plesne Sole. Sokolska plesna sola se za Ietošnjo sezono vsled nastalih razmer ukine. c Celjsko pevsko društvo bo imelo v petek 9. t. m. vajo za ves zbor. Napoved in razlaga novega programa, nato takoj pevska vaja! Pridite vsi in točno! Tudi nove dobre pevke in pevci dobrodošli! — Odbor. c Javna mestna knjiznica je izpo- sodila v novembru 2.573 knjig. c V celjski bolnici so umrli : v petek 2. t. m. 49 lelna raznašalka časopisov Marija Vrečkova iz Celja, v soboto 3. t. m. devetletna Jožefa Kresnikova, hčerka kuharice iz Celja, v nedeljo 4. t. m. pa 74letna Marija Robičeva z Brezja pri Dobju. N. p. v m.! c NesreČe in napadi. Na Prekopi pri Vranskem je v četrtek 1. t. m. neki avtomobil podrl na tla 60-letnega hlapca Franca Škrbca, ko je stopal po cesti ob vozu. Škrbec je dobil po- škodbe po vsem telesü. — t8-letna dninarica Marija Prekova z Bočne si je 1. t. m. zjutraj pri padcu močno poškodovala desni komolec. — 69- letni posestnik Franc Ogrizek iz Ko- strivnice se je v sredo 30. novembra spodtaknil na robu ceste, Padel je v cestni jarek in si zlomil desno nogo pod kolenom. — 30-letno dninarico Marijo Ožkovo brez stalnega bivališča je 30. novembra na paši sunila krava v zadnji del telesa. Ožkova je dobila težke poškodbe. — Rudarju Francu Šibili v Zabukovci je padla 30. novem- bra težka skala na giavo in ga hudo poškodovala. — 20-letna natakarica Elza Derčajeva iz Laškega je padla 29. novembra s kolesa in si zlomila levo podlehtnico. — 26-letni kolar Ivan Rožrnanič s Teharja je 29. novembra obsekoval les. Pri tern mu je spodle- telo in odsekal si je palec desne roke. — 26-letnega posestnikovega sina Vinka Škrabla iz Nezbiš pri Šmarju je 28. novembra napadel neki fant z nožem in ga močno poškodoval po glavi in obrazu. — 10 letni dninarjev sin Ivan Orešnik s Polzele je p;:del na travniku tako nesrečno, da si je zlo- mil desno stegnenico. — 52-letnega krojaškega pomočnika Josipa Cvirna iz Celja je v nedeljo 4. t. m. napadel neki moški pr^d neko gostilno v Tre- merju in ga s kolom močno ranil na glavi. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. ^c Na praznik 8. decembra vsi na prvovrstne koline v znano gostilno Kolenc, Celie — Zagrad. c Prljava koles v celjski okolici. Županstvo občine Celje okolica raz- glaša: Sresko načelstvo v Celju do- stavlja pod štev. 8031/64 z dne 11. novembra 1932 nalog za prijavo moš- kih in ženskih biciklov (dvokoles). Zato se pozivajo vsi lastniki biciklov, moš- kih in ženskih, da jih takoj prijavijo občinskemu uradu med uradnimi ura- mi dopoldne v svrho vpisa v register biciklov. S seboj je treba prinesti šte- vilko, znamko kolesa in 36 Din za pristojbino. Temu razglasu, odnosno prijavi se morajo odzvatl tudi vsi, ki so v zadnjem mesecu prijavili svoj bicikl za vojaško evidence Pri- jave se sprejemajo do nedelje 11. de- cembra. c Več začasnih eksekutorjev bo I sprejetih pri davčni upravi v Celju. Opozarjamo na to zlasti reducirance, ki se čutijo sposobne za ta poklic. Obrnejo se naj na tukajšnjo davčno upravo. c Izguba. V sredo 30. novembra popoldne je bila na Kralja Petra cesti izgubljena rjava usnjata denarnica s srednjo vsoto denarja. c 3000 parov ženskih snežk naj- boljše svetovne znamke »Tretorn« po 48, 56 in 68 Din proda Trgovski dom Stermecki v Celju skupaj ali posa- mezne pare. Švicarske ure, zlato, srebro, razna da«* rila optika, originalna ZeiSS^OVa OČala, prvorazredna popravljalnica. ANTON LEČNIK, CELJE, Glavni trg 4. »Franc Jožefova« grenčica čisti z jedjo in pijačo preobloženo prebavo. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Četrtek 8. decembra ob 16.: »Jurček«. Uprizoritev članov Dramatičnega dru- štva v Celju. * »JurČek« v celjskem gledališču. Dramatično društvo v Celju bo vpri- zorilo na praznik 8. t. m. ob 16. v mestnem gledališču Golievo veselo otroško pravljico »Jurček« v režiji ge. Sadarjeve. V posameznih ulogah bodo nastopali znani celjski igralci [ga. Sa- darjeva, gdč. Kranjčeva ter gg. Zemljič, Perc, Štante, Pogačnik, Velušček in drugi. Igra bo gotovo ugajala mladini in odraslim. Preskrbite si vstopnice v knjigarni K. Goričarja nasl. Sport SK Atletik : SSK Celje 3:2 (3:1) Ce I je, 5. decembra. Škandalozen poraz favorita. Moštvo SSK Celja je popolnoma odpovedalo in sram ga je lahko nad tako nečast- nim debaklom. Z veliko nervoznostjo je sportna publika pričakovala srečanje med starima rivaloma v celjskem no- gometu. Toda ne samo to, šlo je tudi za prestiž, za slovenski sport v Celju, Ali g!ei neverjetno razočaranje! Olimp. to simpatično gabrsko moštvo, ki se vidno povzpenja po lestvi nogometa navzgor in ki dobi baje sedaj tudi svojega trenerja, je gladko porazil Atletike, ti pa so včeraj premagali močnejši SSK Celje. Stvar je s tern postala za dosedanjega prvaka zelo kočljiva in le težko bo spomladi iz- motati se iz zagate. Predvidoma bo zmagal SSK Celje še nad Jugoslavijo, Laškim in Šo- štanjem ter si priboril v teh sreča- njih šest točk. Razliko enega gola, ki ga je treba 5e doseči nad številom golov, ki jih ima dosedaj Atletika, bo pa prav težka, kajti treba bo doseči še šestnajst golov. Situacija ni rožnata in krivdo na tem nosi zanikrno moštvo SSK Celja. Vsi tako težko pridobljeni uspehi, vsa ogorčena borba za obstoj celjskega slovenskega nogometa se je razbliml?., s takim škandaloznim po- razom je moštvo SSK Celja klubu pri- zadejalo mnogo. Točno ob 14. nastopita moštvi. At- letika v svoji najjačji letošnji postavi z izbornim Križancem v spojki. Suho- Iežnik, ta sicer izvrstni nogometaš, je po prestani kazni zopet nastopil, kar je dalo nasprotniku velik plus. SSK Celje nastopi v presenetljivo predru- gačeni postavi, v čemer je treba iz- kati tudi krivdo včerajšnjega poraza. Trifunovič ne spada na krilo, in močno se je poznalo manjkanje Gobca. O- bramba Celja to pot izdaleka ni bila v svoji oblčajni formi, ter nosi abso- lutno krivdo na dveh golih. Napad je igral tako slabo, kakor ga že dolgo nismo videli, halfi pod vsako kritiko, kakor da jih sploh ni bilo, vidno naj- boljša, dasiravno daleč pod običajno formo sta bila Zupanc in Riko. Zdi se, da so igralci SSK Celja včeraj sploh pozabili, da igrajo nogomet, posebej pa se da igrajo prvenstveno tekmo s starim nasprotnikom SK Atletiko. Na- stopili so z nervoznostjo, nesigurnostjo in s pravcato apatijo do igre. Kaj je bilo vzrok temu nenavadnemu pojavu, je težko ugotoviti. Ali morda res to večno manevriranje, pregrupiranje s postavo, ki nikoli vsaj dveh tekem zaporedoma ne igra v eni in isti for- maciji, ali pa morda tudi to, da so šli igralci mogoče »prezgodaj« k počitku ? Menimo, da je bila včerajšnja lekcija zadosti izrazita in očitna, ter svetujemo čisto zares, da naj napravi vodstvo kluba že vendar enkrat red, da ne bo trpel ugled in prestiž slovenskega sporta v Celju, kajti prav lahko se sicer zgodi, da bo SSK Celje ostal osamljen. Atletika prevzame takoj vodstvo, uspeSno napada, v deseti minuti že doseže svoj prvi in vodilni gol. Nekaj minut za tem vsled taktične napake Zupanca, ki ne drži dovolj Suholežni- ka, ta poviša score na 2 : 0. Vsled krivde golmana postavi Atletika že v 20. minuti na 3 : 01 V 34. minuti skru- maže pred golom Atletikov, Koželj bra- ni z roko — enajstmetrovka in Marič štov. 98. »Nova Doba« 5. XII. 1932. Stran 3. EM. LILEK: Sloveoski šolniki v Bosni in Hercegovini za. avstro-ogrskcga gospodstva od 6. novem- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše jugoslovcnske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) Take odkrito in sans gene izrečene besede in zahteve se ne slišijo rade. Zategadelj pa je ta ne- umorni in za Bosno-Hercegovino kakor tudi za Jugo- slavijo zelo zaslužni prosvetni in potitični delavec v novejšem času potisnjen v politični kotiček. Sei je že v pokoj kot intendant sarajevskega muzeja. Njegov brat Vasilj, ki je maturiral na Veliki gimnaziji v Sarajevu 1. 1898, ko je njegov brat že bil nastavnik na tem zavodu, je po dovršenih študijah od 1. 1905. naprej urejeval »antirežimski« list »Srp- ska Riječ«. Kot urednik tega lista in tajtiik «Pro- svete« je bil glavni pospeševatelj bosanskega revoluci- jonarnega duha. Ko je poglavar Bosne in Hercegovine general Varešanin čital 15. junija 1910 pri otvoritvi bosanskega sabora cesarski reskript, je on kot poslanec skupine »Naroda« in organizator Odbrane v Bosni in Hercegovini zaklical besede: »Žari, pali udbinski diz- daru, dok i tvojoj kuli reda dogje.« (Le delaj in upravljaj po svoji volji, ti udbinski vratar, dokler ne pride tudi tvoja kula na vrsto. Udbina leži vzhodno od Gospiča.) Zaradi vodstva revolucije ob izbruhu svetovne vojne ga je sodišče v banjaluškem procesu (od 3. novembra 1915 do 22. aprila 1916) »zbog rada u Prosveti i zbog veza s Narodnom Odbranom« s 15 drugi obsodilo na vešala kot največjega zločinca, ki ima zaradi tega biti prisoten pri vseh justifikacijah svojih drugov in šcle kot zadnji biti obešen. ÄH po naprošeni intervenciji španskega kralja Älfonza pri avstrijskem cesarju Karlu se ta grozna obsodba ni izvršila. Danes je Vasilj Gr« v Celju. Celjska posojilnica d. d. v Celju Grenčica Hnnyadi Janos je najza- nesljivejše in naj ideal nejše odvajal.no sredstvo. V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje in pro- da! a devize in valufe Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Velika pratika! v Družinska pratika! KARL GORICAR ^ celje I KNJIGARNA, ZALOGA UMETNIN IN MUZ1KALIJ I opozarja na bogato zalogo raznih lepiH dOLril za Miklavža in Božič Wiklavzeve, božične in nowoletne razglednloe. Cone izredno ugodne Franjo Dolžan ™ kleparsfvo, vodovodne inltalacije, strelovodne naprave Prevzcma vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in poprawila — Csne zmerne — Postrežba točna in solidna Prav lepo stanovanje obstoječe iz 2 — 3 sob, kuhinje in pri- tiklin in nekaj zelenjadnega vrta se odda s 1. februarjem 1933. Naslov v upravi lista. Krojni telei za dame in gospode se prične v Celju 2. januarja 1933. Vpisovanje dnevno v Obrtnem domu, krojaški atelje Ivan Bizjak. IšČem malo meblovano sobo ako mogoče v pritličju. Ponudbe na upravo lista pod »15. december« Pisarniška moč ki popolnoma obvlada nemščino in stroje- pisje, samo za popoldanske ure, se sprejmc takoj. Ponudbe je poslaii na upravo lista PRATIKE Blasnikove, družinske, dopisnice za Miklavža, Božič in Novo leto kupite zelo ugodno v knjigarni Franc Leskovšek, Celje, Glavnitrg 16 Lepa, primerna Miklavževa in božična darila v veliki izbiri ter kekse vseh vrst dobite vedno sveže pri tvrdki Karol Loibner, Celje Pri „Zvoncu" — Kralja Petra o. 17. Svarilo Za inkase, izplačane Fricu Socherju, kakor denar in denarne vrednote, ne prevzamem niti jamstva niti plačila. Karl L. Socher, Celje. Stanovanj» Dve obstoječi iz 4 sob, kuhinje, kopal- nice in pritiklin, eno stanovanje, obsto- ječe iz 2 sob, kabineta in pritiklin, se odda takoj. Istotam se odda takoj boljši lokal. Naslov v upravi lista. Zahvala Za mnogobrojno izraženo sožalje ob izgubi naše ljube mam ice Ivane Vošnjakove za podarjeno cvetje, za izkazano cast pri pogrebu izrekamo tem potom naSo najsrčnejšo zahvalo. Osobito smatramo za svojo posebno dolžnost, da se zahvalirno g. primariju dr. Jesenku za njegovo požrtvovalnost, s katero je pokojnici lajšal bolečine, okolico pa s svojo člo- vekoljubnostjo tolažil v teh bridKih urah, dalje tudi mi!, g. opatu Juraku z duhovščino za spremstvo na zadnji poti in p. n. Celjskemu pevskemu društvu za v srce segajoči žalostinki. CELJE, 3. decembra 1932. RODBINE: Vošnjak, Kovačič, dr. Vičar in Živkovič Najvameje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let '^ Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOlf TRG (v lastni pataci pri kolodvoru) Prih/ankom rojakou v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnita daje poso» jila na zemljišla po najnižj! obrestni merl Use prošnje rešuje brezplalno Za hranilne vloge jamči poleg Xa moctf) (TollO z vscm premoženjem premoženja hranünice 96 IIIOIU WCIJC in vso davčno močjo Ljubl janska kreditna banka Ustanovljena I900 podružnica Celje, Alefcsandrova ulica Centrala v Ljubljani Ustanovljena I900 Delniška glavnica Din 50,000.000-— Skupne rezerve nad Din 11,000.000-— Brzojavi: Ljubljanska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj? Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se prlporoča za vse bančne posle Urejuje Rado Fečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. - Oba v Celju.