rt«* Hebnim zanimanjem, ta konflikt potrjuje naše »i^« o razrednem boju, ki »t "koli ekonomske osnove vse-? družabnega življenja. Kon-med detroitskim župnikom 1 ^tonskim kardinalom j« ^Mni boj! Vera ne dela nobe-* razlike v tem boju. Za vero ne J* pa za ekonomske inte-ki so tudi interesi pogla-katoliške cerkve! •navilo ekonomskega determi-ponovno vindicirano! PROSVETA ^ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ ^^f&TTSZ ( hic«g«, Hln pondeljeCn. decembrMDec, 17), 1»34. ŽTKV.—NUMBER 245 Aocsptanca for mamag posta#» pittiai fsr L mt0tm Uit, Asi s^ Osi. >. IMt, satkoriasd — Uredniški in uprarulAki prostori: »667 8. LawodaU Ajs. Offlco of Puhllcatloui 1667 South Lavradal« Av«. Tslsphons, RocksrsH 4004 Ju* 14, 1IU. RELIFNE PLAČE PAILE NA KIIIIJ-SKI STANDARD Kdor ne sprejme, kar mu ponudijo, je vržen z relifne liste tarr H riin. «*1tegne denarno podporo cerkvam 15. dec.—Joseph Goeb-ll"ter propagande, j« de-"Država nima denar 11 vzdrževala cerkve in M> Stegniti podporo cer-ne bo več pobirala dav-rkve. A ko protestantov-"v hoče obdržati svojih a. jih bo moral« finan-ma*\ Wa*»hington. — Posledice odprave minimalne plače 30c na uro pri relifnem delu se že slišijo tudi v Washingtonu. Iz raznih krajev dežele, predvsem pa z juga, prihajajo glasovi, da so relifne oblasti, ki so v mnogih krajih podjetniki, planili po tej Hopkinsovi odredbi kakor lačen pes po kosti in nad brezposelnimi zavihteli nov bič. Pregled razmer v južnih državah pokazuje, da so v mnogih krajih brezposelni sedaj prisiljeni delati pri relifnem delu celo po pet centov na uro! Največ jim plačajo 15c na uro. Kdor tega noče sprejeti, je enostavno vržen z relifne liste. Pomagati si mora kakor si pač more. Posledice tega bodo katastrofalne tudi za plače uposlenih delavcev. Podjetniki, ki so bili pred odpravo minimalne relifne plače indirektno prisiljeni plačati vsaj toliko, so v tem dobili dobro pobudo za splošno znižanje plač. Pravilniki, kjer ni u-nije—in te so posebno na jugu šibke—ne bodo dosti pomagali. Sploh je pa tudi pravilniška plača na jugu često nižja kot je bila pri relifnem delu. " In to je vzrok, da je bil na administracijo storjen tako močan pritisk s strani kongresni kov in senatorjev z juga, na te pa s strani podjetnikov, da se je končno udala. Relifni direktor »Hopkiris je odpravil minimalno reltf no -plača Milijo pred»Mbu« ka Roosevelta. Hopkins se je temu upiral dalj časa, končno je pa moral popustiti. S tem je odprl vrata kulijskemu standardu. To je bila tudi ena izmed olj-kovih vejic, katere je administracija ponudila velebizniškim torijem za — sodelovanje. Uoyd George oštel vladajoč« angleška torija Ne bahajte »e s proaperiteto, če ne morete plačati dolga Ameriki! I^ondon, 15. dec.—David Lloyd George, vodja ostankov liberalizma v Angliji, je v četrtek zvečer v zbornici ostro prijel vlado, ki je pred meseci bahajoče primerjala izboljšane gospodarske razmere na Angleškem z onimi v Združenih državah. Ta baha-rija je bila brez podlage, je rekel Lloyd George, in dokaz temu je, ker Anglija še danes no more obnoviti plačevanja dolga Ameriki. Ce so v Angliji tako dobre ekonomske razmere, kot so jih nekateri krogi oglašali, zakaj vlada ne plača zapadlih plačil na račun dolga Ameriki? Lloyd George je konutatiral, da je angleška vlada v zadnjih štirinajstih letih izplačala šest milijard dolarjev samo brezposelnim delavcem v obliki "dole . Pripomnil je, da bi bilo dobro, če bi angleška vlada posnemala predsednika Roosevelta v nekaterih ozirih. Slana naredila dva milijona Ako-de v Floridi Miami Beach, Fla.—Zadnji teden je napol tropično Florido obiskal izreden mraz, kakršnega nihče ne pomni v teh krajih. Temperatura je v noči od urnJe na četrtek padla na 26 stopinj in slana, ki je pobila «Miovnja-ke, nanade in polja, je naredila po konservativnem računu dva milijona dolarjev škode. Nove masne aretacije "rebelev" v Hitleriji Večje število visokih nacijakih in "fiturmarskih" osebnosti vrženih v ječe. Nekaj spet "čistijo" _ Berlin, 15. dec.—Zadnje dni je bilo aretiranih od 30 do 50 oseb, med katerimi so lokalni nacijaki voditelji in častniki napadalnih čet. To pomeni, da Hitler spet "Čisti" svoje vrat*. Oddelki Hitlerjeve telesne garde ali "schutz-staffelovci" so nenadoma planili v berlinske kavarne in privatna stanovanja in izvršili aretacije. Imena aretiranih so zamolčana in prav tako vzrok, ki je nedvomno političen, toda naciji so privatno "pojasnili", da gre le za 'erotične pohotneže", katerih ae nacijska stranka in njihova privatna armada še ni iznebila. PROSPERITETA SE JE MULA ZA-BOSSE Visoki uradniki korporaclj si svi-Aavajo visoke plače.—Kaj pa delavci? Ogrska vlada ai hotela sprojati ženevskega adlaka "Industrijsko premirje" končano ludi za vlade Novi člksAkl šerif okinč« ječo za božič Chicago.—John Toman, novi čikaški šerif in Ceh po narodno- Sprejel ga je regent Horty, ko se je zbal vojne z Jugoslavijo. •—Avstrijski diktator v Budimpešti Dunaj, 16. ckec.—Iz Budimpešte je prišla vest o resnem notranjem sporu med madžarsko vlado in regentom Hortyjem. Zdaj je prišlo na dan, da je svet Lige narodov zadnji pondeljek zvečer poslal svojo resolucijo glede jugoslovansko - ogrskega spora v Budimpešto v obliki "ultimata". Ogrska vlada je morar la odgovoriti telefonično v dvajsetih minutah, če sprejme resolucijo ali ne. Goemboesov kabinet se je takoj sešel in sklenil t ^M^ImaVIA n i\ >9 QB r^"UIUtlJi. HIT: Tedaj je manjšina v kabinetu apelirala na regenta Hortyja, ki je resolucijo odobril iz strahu, da bi odklonitev resolucije izzvala vojno z Jugoslavijo. In to je povzročilo spor, ki še ni končan. Kriza med Ogrsko in Jugoslavijo pa še ni odstranjena. Iz Belgrada in Prage prihajajo grožnjie, da bo mala ententa "direktno nastopila", ako madžar-ska vlada strogo ne kaznuje vseh svojih častnikov in uradnikov, ki so bili v zvzei s hrvaškimi in macedonskimi teroristi. V Bel-gradu namreč slutijo, da bo madžarska vlada skušala zadevo za-vleči in nazadnje bo vse krivce oprala pred javnostjo. Avstrijski kancelar dr. Kurt Schuschnigg je včeraj odšel v Budimpešto, kjer konferlra z Goemboesom o sedanji situaciji v centralni Evropi. Tamkaj osta-ne tri dni. Hitlerjev vlak zmečkal avtobus; 14 mrtvih Bremen, Nemčija, 15. dec. — Diktator Hitler je bil včeraj v smrtni nevarnosti, ko je njegov špedalni vlak treščil v avtobus blizu Verdena. Trinajst potnikov v avtobusu je bilo na mestu mrtvih in štirinajsti je umrl kasneje v l»olnišnicl. Hitlerja je močno pretreslo, vendar je izstopil in hodil peš eno miljo nazaj do lica nesreče, kjer je oddal fašistični pozdrav mrličem, nakar je pomagal pobirati trupla iz razvalin avtobusa. 8 Hitlerjem vred v vlaku so bili vojni minister Blomberg, ekonomski diktator dr. »Schacht in njegov ad-jutant Brueckner. Vračali so se v Berlin iz Bremena, kjer so krstili najnovejšo "žepno križar-ko" Nemčije. Wash infton.—(FIP) — Za na-telnike korporacij se je le pridela prosperiteta. Krize sicer tudi v zadnjih petih letih niso občutili, kar se tiče njih plač. Ven-dar ae je pa sanje pričela nova doba kakor je razvidno iz poročila vladne komisije za nadziranj« borz. Tej komisiji je v smislu novega borznega zakona več korporacij prijavilo zvišanje plač — na vrhu. Deležni bo ga predsedniki — o nižjih funkcionarjih ni treba navesti številk o plačah. In kar je najlepše, so bili tega zvišanja deležni brez stavke! Plače so si kar sami zvišali. Predsednik Republic Steel kor-poracije al jo je zvišal za $12, Q00—na $129,372. Dvema podpredsednikoma iste korporacije so bile zvišane z $58,713 na $64,-602 letno. Daniel K. Weiskopf, podpred aednik National Distlllery Products korporacije, je dobil zvi-šanje za 200%. Prej je dobiva $15,640, zdaj pa ima $47,280 Sploh se vaa distilerijska indu atrija izbomo počuti, seveda fi nančno. Na primer predaednlk late korporacije si je zvišal pla-čo od $51,660 do $175,620, dve ina drugima podpredsednikoma enemu od $21,166 do $34,59» Irugemu od $11,07« do $32, United Aircraft kor|>oracija ki je bila organizirana letos, je* svojega predsednika nastavila s plačo $45,000, dva podpredsednika pa enega $<2,400 in drugega z $22,500, kar tudi niso mačje solze. Funkcionarji Bridgeport Brass Co. so si zvišali plače od $19,080 do $29,928. Sonotone korporacija jo je zvišala od $80,651 do $94,000. Vsa tia zvišanja so prišla za načelnike korporacij v drugem letu "novega deala". Pa že prvo leto ni bilo preslabo. Saj smo lani dobili 26 novih multimilijo-narjev, namreč kapitalistov, ki so imeli en milijon ali več dohodkov. Na drugI strani je pa padlo število majhnih ribic za 80,000, namreč tistih, ki so imeli do i»et tisoč letnih dohodkov. Objavljanje teh številk za velike ribe ni preveč dobra stvar, ker to delavski pari le vzbudi požel jen Je za zvišanje mlz<«rnega zaslužka—če namreč delajo. N«* bo nikdar dolgo, ko bodo vele-bizniški "mogull" stavili Roose veltovl vladi nov pogoj kot ceno za—sodelovanje. In ta pogoj bo, da preneha z objavljanjem takih številk! Orjaiki amariiki prtfIN mad svalavaa vajaa ( alumet A Hecla naredila v e-nem Mu 800 odatotkov dobička i bakrom. Drugi magnat je podeseterili dobička Predsednik delavskega odbora sankcioniral stavke proti Mtla-lerjem" po konferenci a Hooss-veltom Jugoftlavlia pre*eli Madžare v Maredonijo Budimpešta. 15. dec .—Tukajšnji listi so razširili nepotrjeno vest iz Belgrada. da Jugoslovanska vlada namerava preseliti 20,000 Madžarov iz Vojvodlm- v Macedonljo na jugu Jugoslavije Izgnani Madžari bodo prejeli od-šk'»dnino od jugoslovanske vla-de za svoja posestva, ki t* Jih morali pestiti v Jugoslaviji. vsota odškodnin* se ra-(o- Washington, D. C., 15. dec. — Kasnejše poročilo ae glasi, da profi-ti DuPontove munlcijske ivndke so znašali med vojno — 39,231 odstotkov! Kna sama Investicija v vsoti $5000 je prine? sla DuPontovI družbi $1,961,000 obička. Waahington, D. C. — 9wiatnl odsek, ki preiskuje trgovino z orožjem in ostalim bojnim materialom. je zadnje dni objavil mena ameriških družb, ki so med vojno naredile največ dobička. Objava teh važnih podatkov bila storjena v sporazumu novim Rooseveltovim odborom, ki ima sestaviti zakon za odpra vo privatnih profilov v slučaju vsake nadaljnje vojne. Imenik družb je dolg in uklju-čuje 181 milijonarjev, med katerimi je 46, ki so se pojavili za časa svetovne vojne. Iz tega seznama je razvidno, da je Calumet & Hecla Mining Co., ki obratuj« bakrene rudnike v gornjem Michiganu, naredila v enem samem letu—1917 —800 odstotkov dobička na vloženi kapital. Ta družba je prodajala baker za granate. Nagel Steel jo naredila 310' dobička v istem letu In Utah Gopper 200%, v letu 1918 pa 160%; Bethluhem lx>ading Co.. "TinmtMmtfn nvtimm vi je basala strelne nal>oj«, j« Imela 362% profila. Omenjene so nadaljnje munlcijske družbe: C-olts Flrearms Company 60%, Midvale Steel & Ordnance Co. 43%, Salvag*' Arms Co. 48%, VVestern Cart-ridge Co. 49%, Winchester Arms Co. 22%, Bethlehem Shlpbuild-ing Co. 40%.—I>ruge družbe: United States Steel 86%, Alle-gheny Steel 78%, Follansbee Brothers 112%, West Penn Steel 169%, Kennecott Copper 70%, New Jeroep Zine 96%. I)u Pontova munlcljska družba v Delavvaru je Imela samo v nekaj tednih dva milijona dolarjev dobička. Naštetih Je tudi 181 |>oaamez-nlh munlcljsklh in drugih Industrijskih magnatov, ki so naredili vsak najmanj milijon dolarjev dobička za časa, ko so bile Združen« države v vojni z Nemčijo. MimI temi je bilo osem Clka-žanov, katerih imena so: Arthur VV. Cutteri, R. T. C rane Jr„ H««r-l>i rt J. Blum, Kugon« J. McVoy, Frederick W. Matthless««n, Ju-litis RonenwaW, Wllllam Whig-gky Jr. In Jam«« A. Patten. nara- llrezpoMelnost v Franciji Ača Pariz, 15. d«c.—Uradni krogi so v velikih skrbeh zaradi stalno naraščajoče brtzrx>selnostl in naraščajočega števila banknKov privatnih podjetij. Število brezposelnih je bilo 8. decembra za 10,000 večje kakor v prejšnjem tednu in 115,000 večje k«k«ir pred enim Mom. Skupno število registriranih br^aposelnlh znaša 3M4.K4I. v ri*snlcl pa Je to število štirikrat večje, ker vsi niso registrirani. Naciji v uradih avatrljskih mini-strov Dunaj, 15. d««\ — Avstrijska vIikIh j«* odkrila, da so trlj«* u-radniki v njenem zunanjem ministrstvu nacijski špionl, ki •«) kradli važne dokument« In jih dajali tajnim Hitlerjevim organizacijam. Trojka je bila aretirana. Washington.~Izgleda, da j« industrijskega premirja", katerega je priporočal predsednik Roosevelt delavstvu in podjetnikom v svojem radiogovoru me« seča septembra, konec tudi ta administracijo. Po .konferenci t Rooseveltom, katere se je udeležila tudi delavska tajnica Frances Perklns, j« načelnik vladnega d«lavsk«ga odbora Francia Biddl« na vsej drti sankcioniral stavk« proti "čizlerjem". TI "člalerjl" so v prvi vrsti podj«tnlkl, ki s« odboru postavijo po robu in ne privolijo v tovarniške volitve Ur kršijo točko 7a industrijskega zakona. "Bilo bi krivično in neameriško priporočati delavstvu, naj n« stavka, kadar podjetniki kiiijo zakon In ne dovolijo delavakih volitev", a« glasi Biddl«J«va lajava. Industrijsko premlrj« bi bilo pravično za vse I« t«daj, č« bi se podjetnik! držali točke 7a, ki garantira delavstvu kolektivno pogajanje in organiziranj«. Ta točka je bila stavljana v zakon, je rekel Biddle, kot protiutež, ker j« vlada polotila na polico antltrustno postavo In a t«m dala biznisu vso priliko aa "vertlčno" In "horiaontno" organiziranje. Velebiznls ae Je t« prilike v polni meri posluill, zanika pa delavstvu pravico do organizacij« In kolektivnega poga-javija; ■ Predsednik delavskega odbora je imel predvsem v mislih situacijo v kavčukarski industriji, kjer so se podjetniki odboru postavili po robu, V Akronu sta šli Firestone in Goodrich kom-paniji na sodišče |h> injunkcijo proti delavskim volitvam, kat«-re je odredil odbor, "Ta slučaj le pokazuje stališče podjetnikov. Družbi sta delavstvu odrekli pravico do izvolitve svojih zastopnikov |>od odborov! m vodstvom", Je pomiaril Biddle. Njegova izjava se smatra kot sankcija stavke ne le kavčukar-skih delavcev za euforslranj« točke 7«, marveč tudi v vseh podobnih slučajih. Ce bi se bila administracija oprijela te taktike takoj od začetka in dala moralno oporo delavstvu za enforslranj« točk« 7«, bi bila zgodovina "ncw deala" preeej drugačna. Postopala je ravno obratno In storila vs« za preprečenjo odprtega boja, Hedaj si« Je z deželo vred znašla na točki, ko so veUr je odr<*dil, «la mo-i Pomen točke Je jasen za vsa-ra Fordova Ken(ucky ^'oal Ml- kega. Izjema so le ojienšaparji. nltig Co. priznati rudarsko unijo. Ti elementi b«»do ribarili v kal-United Mine Workers of Ameri- nem ne gli*d*, kako Jssno In pre- ca aJi katerokoli drugo unijo, katero si Izvoli večina prizadetih tV rudarjev. Hi« španskega prrrldenta iipro ---- Ur* Poldrugi milijon rk*činov Madrid. 15. dec^- Luis Akals Washlngton, D. I z statl-Zamora, sin (>redcinika špansk« stičnih iiodatkov, prwll<»f nlh republike, j« bil >čeraj oproščen ! konferenci za pobijanje »Ujčln- -ti ie ukazal oklnčatl okrajno Skupna ječo to je celice z« praznike z'čuna na 2ft milijon^ pengov o. namenom, da bodo tudi jetniki j krog sedem in milijona do-1 namenom, občutili "božični duh iarjev) I »red vojnim sodiščem Mladi Za mora je služil v armadi do zadnje rrvolte, tedaj so ga p* oM*##lll. da je hujsksl vojske k ufioru, toda prr-d s vla-! da odprlo (»ostavila na stran ta-| kih stavk, bo točk* enforslrana, l)e»»eI aretiranih, ko mt |wr//trsvl-dunajaliega fupana Kelt »a iHmaJ, 15. dec. — Policija J« Včeraj prijela 10 «*«el> zaradi t«-ga, ker «<» sln»pati< no (suulravile »•trmoglavljenega dunajskega socialističnega župana Karla Hel-'tza. ki se je pojavil na Itlngu, 1 glavni dunajski ulici. EBQIXITI PROSVETA TI!F ENLinilTENIIENT CI.Attll.O IN I.AiTKINA »M>VBNSBS N ARoO.SK rODfOKNK JEDNOTE Orgaa >M puU-.h^ br Milimi H»n*fll lUtUir ft»rotumm : m r4/uifn< 4" M 00 WU». M *>l M* |1.M m tetrt UU ; u Chl*««o ta C««rro |7M m* eaU, Uto. |17l u pv) UU; M Ibo- NMltll tt-00. »oUrrli»uoi. r«t»«: for tha Unlta•. L»wmiaU A »a- < kica«a. UUm4a. MEMBER OF TEK FKDEEATEP PWE»* Glasovi iz naselbin Zanimive beležke iz raznih krajev Datum » okJapaju. na prtmar (Nov. W, (••4), poUc »a*a«a I m« na »a mbU»»o po-BHl, 4« vam ># a Um datumom poUkla •arodnina. Ponovita Jo pravsdMno. da aa W IIH M ttaUvt. __ Domač drobiž ZidnnAek se spet ponenrečil Sharon, Pa.-^Anton Zidanšek, potovalni zastopnik Prosvcte, je imel 9. decembra, ko se je vračal z društven« seje, spet nesrečo. Noga mu je podrsnila na snegu in ledu in padel je ter si nalomi! kest v rami in komolcu. Nahaja ne v bolnišnici Sharon Buli Hospital, »oba št. 231 v pritličju, kjer ga naj znanci obiščejo. DruKe nenreČe Milwaukee. — John Jerman ml. iz Calumeta, Mich., si je po n?srečl zadri košček železa v oko. Moral je iti v bolnišnico, kjer ho ga operirali na očesu. Barberton, O. — Mina Joseph-ine Hrbec je bila težko poškodovana pri avtni nesreči. Zdravi se v mestni bolnišnici. Nov »rob Milwaukee.~Prcd nekaj dnevi Je umrl Matija Zwitter, star 56 let in doma iz Koroške. V Ameriki Je bil 20 let ki zapušča ženo in šest otrok. Nova dvorana Krain, Waah.^-V zadnjem januarju je v tukajšnji naselbini pogorela društvena dvorana. Rojaki so pa med letom zgradili novo dvorano, ki stane $20,000. Nova dvorana je bila slovesno odprta 15. decembra. Nov grob v starem kraju MMvvaukee.—John Arnič, gl. zapisnikar JPZ8, je zadnje dni prejel vest, da je v Ljubnem v Savinjski dolini umrl njegov oče Franc Arnič v starosti 68 let. Zadela ga je kap na možganih. V Ameriki zapušča dva sinova in hčer. Evropski dolžniki spet pokazali lige stricu Sirnu Zadnja sobota Je bil plačilni dan, toda edino FinNka je plačala \Va*hington, I). C.—Stric Sam Je imel 15, decembra prejeti od svojih dolžnikov v K v ropi skoro 165 milijonov dolarjev na račun svojih vojnih posojil, toda prejel Je koma j eno tinoeinko te vsoto. Finska rt publika, ki donlej redno plačuje, je edina plačala \foto Ostalih enajst držav, ki dolgujejo Združim i m državam okroy: 12 milijard dolarjev, je doloma s|>oročilo, da je "še ve mend,a imajo denar, zmagujejo na sod- Mm bil izgnan s farme, so mi nijah. Zmaga je tam, kjer je ve- svetovali, naj pokleknem in pro-liko denarja. Jaz sera poslušal 8im milosti. Nesreč« me vedno nasvete dobrih odvetnikov, da Opremlja, toda razlika je le v ukrotim napadalce. Zgodilo se tem, da sem bil pred sedmimi je z moje strani mirnim in po-1 leti še močan, danes sem pa štenim potom, da je par vodite- j strt. Vsak prehlad mi je preveč ljev napadalcev prejelo občutne in čutim, da je blizu konec. Med brce, kajti napadi so bili taki,1 brezposelnimi sem že tri leta in živeti moram ob podpori 16 centov na dan. To je vse, kar človek dobi, a maaa se vseeno ne in Proletarec je zahajal skoro v vsako slovensko hišo. Slovenska naselbina v Bridgeportu je bila največja v tisti okolici, toda tam ni bilo takega zanimanja za socializem ko v Blainu. Tu so.pred leti podvzeli akcijo in sklicali shod. Povabili so Etbina Kristana, prednika Proletarca, za glavnega govornika, ki je govoril v društveni dvorani v Boydsvillu. V tistih časih je bil naš najboljši godbeni instrument harmonika. Da bi starši izvežbali svoje otroke za kakšno deklama-cijo, o tem ni bilo govora. Bilo je precej drugače ko danes, ko slišimo na vseh večjih priredbah deklamacije slovenske mladine. Ko je Kristan prišel v Bridge-port in predno je stopil na oder, je pokojni J. Matko zaigral Mar-seljezo na harmoniko. Po Kristanovem govoru se je pričel ples in lahko rečem, da je velika razlika med nekdanjimi in sedanjimi zabavami. Med mestom Blaine in drugimi naselbinami vozi cestna železnica in polno je tudi dobrih cest. Slovenski dom bo lahko služil delavcem v poduk in izobrazbo. Ustanovili bodo lahko čitalnico in nabavili dobre knjige, če bodo hoteli. Izobrazba je delavcem (potrebna. Kaj nam pomaga, če ima uprava Proletarca veliko zalogo knjig, katerih ne more razpečati, ker ljudje premalo čitajo. Res so mizerni časi in te bomo tudi imeli, če bo delavstvo odklanjalo izobrazbo. Citati bi moralo zanimive Članke v Prosveti in Proletarcu, iz katerih se lahko mnogo nauči. Na 27. januarja se bo vršila v Power Pointu konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice. Moja želja je, da bi se v poletju vršila taka konferenca v Blainu zaeno h piknikom in da bi takrat skušali obnoviti klub v tej naselbini. Nace 2lemberger, 176. Ma jh no i/lmijHjinie \ uradl^ni industriji VVashington.—Odkar je vladna KtaiiovanjMka administracija, ki Ima v področju stimuliranje gradbene industrije * flikanjem in popravljnnjem hiš, prišla v tir, je bilo upoult nih 10,000 *tav-Junakih delavcev pri U-m delu. Tako pravi Green od A/neri-ške delavske federacije, ki omenja, da so se razmere v tej in-duntriji prvič po dolgem ča*u pričele nekoliko ixtx>ljša\ ati. V avgustu je bilo na plačilni tinti 645,172 stavbenikov, v «rptem-bru 685,9K3, v oktobru pa 713.. 172. Popolnoma brezposelnih je bilo 56': stavbnih delavcev, de« loma pa 24'« # Delavski zavajale! Detroit, Mlch.—Nedavno sem Čitala v Prosveti o nekem duhovnu, ki je poleg vere prodajal tudi bombe. To ni nič izrednega, ako pomislimo, da tudi naš "father", ki grmi po radiu, UMtanavlja stranko socialne .pravičnosti, ker mu sama vera ne prinese dovolj dolarjev. Vse kaze, da bo dobil dosti takih, ki bodo (»odprli njegov bluff. Po prvem govoru je prejel 40,000 pi-Uem iz vseh krajev Amerike. Tako je vsaj |>oročal tukajšnji i dnevnik. , Sličnih zavajanj se katoliška duhovščina poidužuje, odkar 1 pomnim. Bilo mi je osem let, ko «em spremljala staro mater v kapucinsko cerkev v Skofji Loki. Pri stranskem oltarju sva pokleknili in molili in stara mati I je tudi vrgla nekaj drobiža v 1 skrinjico. Jaz sem se zagledala v soho na oltarju, toda ker sem , Inla opozorjena, da se v cerkvi ne sme govoriti, sem molčala. Pravili so nam teč, da hudič za« piše ime vsakega, ki govori v cerkvi, na oslovo kožo in tega •sem se bala. Kakor hitro sva prUli s staro materjo iz cerkve, sem jo vprašala, kdo je tisto soho tako umazal, stara mati pa mo je posvarila, da ne smem ta« ko govoriti. Kckla je. da soha ni umazana, temveč predstavlja zamorsko mater božjo, ki se je prikazala nekemu misijonarju v Afriki in ga prosila, naj reši za* morske divjake pred pogublje« njem. Na vprašanje, zakaj je vrgla denar v tisto skrinjico, je odgovorila, da bo šel za rešitev tistih divjakov. Kdaj je zamor- prvič. Po maši je šlo vse v gostilno, kjer se je vriil ples in tako so farani res zaplesali mašo za prihodnja tri leta. Naslednje leto smo imeli žegnanje s plesom, toda ne maše. Takrat je duhovščina vpila, da je /ples smrtni greh, danes pa cerkve prirejajo plese v svojih dvoranah, ki so poleg cerkve ali celo v cerkvi in to zato, ker vera sama ne prinese^ dovolj dolarjev. Kako se tukaj mučimo za narod in splošno korist, so že drugi poročali. Jaz bom omenila samo žalovanje tukajšnjih Jugoslovanov za kraljem Aleksandrom, ki se je vršilo v srbski cerkvi. Človek skoro ne more verjeti, da je še toliko klefce-plaztva med nami. Vlada bi napravila dobro delo, ako bi vse oboževalce kraljev poslala v kraje, iz katerih so prišli, da ne bi delali sramote poštenim državljanom. Volitve demokratov in republikancev v Detroitu sb bile precej čudne. V dvajsetih volilnih kočah so namreč našteli 149 glasov več kot je bilo registriranih volilcev, sedaj pa drug drugemu očitajo nepoštenost. Po radiu smo slišali nekaj4 brozge slovenskih demokratov in za to se moramo zahvaliti slovenski oglaševalni uri v Cleve-landu. Mnenja sem, da bi, bijp bolje, ako bi bili molčali, Če niso hoteli oglaševati delavskih kandidatov, kajti delavci so tisti, ki omogočajo tisto uro. Mary Bernick, 121. da se jih danes sami sramujejo. Slo se je v prvi vrsti zaradi moje zbirke o prvih slovenskih A-merikancih. Neki človek me je zanima za boj, ki naj prinese izpred štirimi leti označil za od- boljšanje razmer, padnika, ki ga je treba .prijeti] V naselbini Luzerne živi o-in mu vzeti vse, kar ima. Ko krog 40 slovenskih družin, toda sem ga potem vprašal, zakaj je Prosveta in Proletarec imata1 tisto zapisal, se je skril v luk- tam malo naročnikov. O napred-njo ko dihur. Parkrat sem se o- nosti seveda ne more biti govo-glasil tudi v njegovem uradu, ra. Dne 2. decembra sem se ude-toda nikdar ga ni bilo doma. A- ležil seje društva št. 204 kot Član ko bi bil on mož, bi odgovoril, jednote in kot organizator fe-tako se pa skriva. jderacije SNPJ. Sprejel sem to Matija Pogorele, j pozicijo, ker sem upal, da mi bo --i olajšana agitacija za Prosveto •' Nada nezavednost j in Proletarca. Udeležil sem se že Nantieoke, Pa.—Zdi se mi po- več sej raznih društev, toda kaj trebijo, da se Slovenci v vzhod-1 takega še nisem videl kot na se. S pota Bili so Časi, ko so me zlobni ljudje obkladali z raznimi grdimi priimki. Neka oseba, ki je bila tudi med temi ljudmi, mi piše, da je bila takrat časnikar in je morala priobčevati stvari, katere so ji drugi pošiljali. Ce so takrat lagali, zakaj jih nisi tožil, me vprašuje. Na to sem odgovoril, da se lahko tožari tisti, ki ima dosti denarja in ga na ta način lahko zapravlja. Kdor hoče zidati na stroške drugih, naj le zida. Tisti, ki mi je to omenil, ima avno službo, zato sem mu pisal, da sem s svoje strani rajši potrpet, kakor da bi dal njemu veselje do tožbe in da bi odvetnike namesto njega plačevali drugi. Vsak se lahko tožari na stroške drugih, ker ga to nič ne boli. Mnenja sem, da le veljaki, ki nem delu antracitnega polja pokažemo v javnosti, kakršni smo. V mojih dopisih se ne čita direktnih osebnih napadov razen v slučaju, ko je potrebna lastna obramba. Sam sem že dostikrat povedal, da nisem brez napak. Največja je ta, da ne znam bradati jezika, toda posledice tega moram sam trpeti. Ako človek ne brzda jezika,* še zameri prijateljem in družbam, ampak včasi je treba povedati resnico, čeprav se človek komu zameri. Dejstvo je, da se nazadnja-štvo med Slovenci širi. Vzemimo za zgled veliko naselbino Forest City, kjer živi okrog petsto slovenskih družin, toda napredne lahko človek sešteje na prstih ene roke. Tam so nazad-njaki, ki služijo direktno klerikalnim in kapitalističnim pijavkam. Denarja nimajo za delavski tisk, dočim se ga za vse drugo dobi. Hinavcev, ki pravijo, da hodijo zaradi drugih v cerkev, je vsepolno. Ako bi ti ljudje sami trpeli posledice nazad-njaštva, bi bilo prav, toda trpeti jih morajo tudi zavedni delavci. Ako bi bil v tej naselbini slab zrak, se ne bi Čudil zaspanosti, ampak Forest City je visoko v hribih in svež zrak bi moral biti tudi zdravilo za možgane. Izobrazbe manjka, kajti če bi ljudje čitali Prosveto in Proletarca, jih ne bi mogli izkoriščevalci zavajati. V tridesetih letih težkega dela sem spravil veliko premoga na dan, a od tega nimam ničesar. Še dolžan sem in nekateri me prezirajo in zaničujejo. Sto-tisoČ dolarjev dobička so imeli troti od mojega dela in če bi dobil od vsakega dolarja le en cent, bi imel danes deset tisoč dolarjev. Otrokom ne bi bilo treba živeti v pomanjkanju in priznana mi bi bila tudi odškodnina za izgubljeno oko. Sedaj sem napol slep in to je plačilo za trdo delo. Upal sem, da bom za božič vsaj otroke oblekel in poravnal nekaj dolga, toda kom-panija, za katero sem garal, noče pohabljencu izplačati odškodnine. Bodi pokoren, ne smeš tako vpiti, mi svetujejo celo taki, ki se smatrajo za naprednjake, dočim drugi poudarjajo, da se mi prav godi, ker se tako potegujem za svoje pravice. Tudi pred sedmimi leti, ko To nbo poAanti. teim eč_^ften*ke v Monakovem na Bavarskem. ji omenjenega društva. Rečem lahko, da ljudje ne morejo biti napredni, dokler pobijajo usta-nove kot je Prosvetna matica, združenje društev v federacijah in glasilo jednote. Kar se je zgodilo pri društvu št. 204, se lahko zgodi tudi pri drugih, ako ne bodo *lani previdni. Biti moramo pravi bratje in sestre, ne pa hinavei. Moja dolžnost je, da vedno zagovarjam in branim načela SNPJ, čeprav se komu zamerim. Pri društvih št. 432 in 447 tudi ni dosti bolje. Članstvu je hudo za vsak cent, če se ga po-rabi v dober namen. Vse kaže, da se nekateri prav nič ne zanimajo za izobrazbo Članov pri društvih v tem okrožju. Mnogi so celo naročeni na list, ki ni odkar izhaja storil ie ničesar v korist delavstvu. V okraju Luzerne je nad 58,-000 družin na relifni listi. Podpora je tako nizka, dia sploh ne zasluži tega imena. Samci prejemajo 16 centov na dan, kar ne zadostuje niti za naj skromnejše življenske potrebščine. Toda vs± to ljudi ne izuči, kar so pokazale volitve, ko so dobili večino izk<»-riščevalci delavstva. Dne 9. decembra se je v Wil-kes-Barru vršila konferenc* brezposelnih, katere se je udeležilo 112 delegatov od 28 različnih organizacij, ki imajo 13,430 članov. Ta konferenca je bila prvi večji protest proti korupciji in korak za uveljavljenje brezposelnostnega zavarovanju in starostne pokojnine. Razprava je postala živahna šele na opomin podpisanega. Delavska masa je še silno nevedna, ker noče misliti s svojimi možgani. Preveč je pepotrebnega strahu, dasi masa živi v pomanjkanju. Na tej konferenci so bile zastopane vse narodnosti, toda izmed Slovencev sem bil navzoč samo jaz, saj videl nisem nobenega drugega. Sicer so se vršile isti dan letne seje društev SNPJ, toda nekaj bi jih lahko vseeno prišlo. Kot delegat sem zastopal krajevno unijo 81 AMU. Na tej konferenci so bili podvzeti koraki, da delavci dobe zaščito v slučaju brezdelja in pošteno podporo v gotovini in da se organizirajo v organizaciji, kakršno veČina zahteva. Dalje so se delegat je izrekli za svobodo govora, tiska in mišljenja in proti diskriminaciji poštenih delavcev, državljanov in nedržavlja-nov. Dobro je govoril Amtor, član komiteja organizacije brezposelnih. Na konferenci so bili izvoljeni delegatje v razne odbore, kateri bodo sestavili potrebne zahteve in poslali sposobne delegate na splošni kongres brezposelnih, ki se otvori 6. januarja v VVashingtonu. Henrik Peiarič, 447. Premogovna industrija v državi Utah Spring ( anyon. Utah.—Zdi se mi potrebno nekoliko opisati premogovno industrijo v tej državi. Mnogi vedo, da je ta industrija na mrtvi točki že zadnjih deset let. Gre rakovo pot in izgleda, da bo enkrat popolnoma Premog nadomeščajo plin, e-lektrika in olje in to je vzrok stagnacije v premogovni industriji. Nekoliko bi pomagalo, a-ko bi se industrija oživela z odpravo kontraktnega dela, ako bi se delalo od šest do osem mesecev v letu v rovih mehkega in trdega premoga. S tem bi dobilo delo voč rudarjev, ker družbe ne PONDEUEK, 17. DECEMBRA. ga iz vseh rovov. Plača bi mor. Ubiti od $5.60 do $6.60 T dem ur dela in delalo naj bi , pet dm v tednu. S tako plačo k se dalo živeti in rudarji bi mo, da prihranili nekaj denarja * deževne dneve. Tak sistem k vlil novega življenja v prem govno industrijo in o tem bi m rali organizirani rudarji rai pravljati na svojih sejah. Vse kaže, da bo vzelo še dosl časa, da se to doseže. Rudarji morali delati na to, da se v vm ko pogodbo uključi točka d sme rudar naložiti določeno' *t2 vilo vozičkov na dan in tede Ako bi družba potrebovala vd premoga, naj bi dala dvojno pl? čo za storjeno delo. To bi bi nekakšna kontrola nad prem govno industrijo, rudarji bi b bolj stalno uposleni in dostojr plačani za svoje delo. Za šest dolarjev piače bi smi rudar naložiti le štiri, šest to premoga v sedmih urah in tal bi se preprečili skoki, ki so n kaj običajnega pri kontrak nem delu. Nato bi se uvedel menjeni sistem in potem bi resnici premogovna industri oživela na vsej črti. To bo moralo priti prej slej, takrat, ko se bodo rudar naveličali šikani Sicer bi se da že sedaj doseči marsikaj, ako i bi bila večina delavcev tako i spana. Na tisoče delavcev bi di bilo zaslužek v premogovni iL dustriji, če bi odpravili sedan »istem. Z uvedbo novih sist mov bi se povečale aktivnos tudi v drugih industrijah. Dokler bo vladal kapitalizei ne moremo pričakovati velik izprememb. Kapitalizem hoče meti veliko produkcijo z malL številom delavcev, da je dot ček čim večji. Delavec mora d lati ko črna živina in njegor dolžnost je, da se bori proti ki pitalizmu. Socializem bo dal * lavstvu pošteno plačo ter mu gotovil obstanek. Delavci ne _ do živeli v slumskih distrikti ker bodo odpravljeni, zato pa i bi smeli verjeti zagovornikoi kapitalizma, ki jih zavajajo. P globiti bi se morali in prouči vati ekonomska vprašanja, hočejo sami sebi dobro. Frank Kroll. d z ki se vadijo v maskah proti strupenemu plinu na komando fatfetov. bi mogle spraviti toliko pre»o- 800 brezposelnih ruda jtv v gladovni stavki Zbrali so se pred sodnijo z izji vo, da bodo tamkaj taborili t< liko časa, dokler ne dobe pod pore ali dela McAlteter, Okla. - Osem «t brezposelnih rudarjev se je zac nji četrtek utaborilo pred soc nijskim poslopjem v tem mest z odločno izjavo, da ostanej tamkaj brez vsake jedi toliki Časa, dokler jim FERA (Federa Emergency Relief Administra tion) ne zajamči pet dolarjev U densko za živila ali pa jim pre skrbi zaslužek. Uradniki FERA so skuAali rti darje pregovoriti, naj odidej domov, češ, da simpatizirajo 'njimi in bodo storili vse, kar J mogoče, toda rudarji se niso di li pregovoriti. Drugi dan, ko so jim nam< ščenci relifnega urada prmes obilico kruha in sira, so se n darji premislili. Končali so jrl? dovno stavko, pojedli kruh m si in odšli domov, ko so jim ura( niki obljubili pomoč v najhitre, Šem času. Kaj je s pravilnttko plsfo v ol lačllni industriji? Washington.—Da mnogim d« lavcem tudi kodeksiranje indi strij ni pomagalo, je razvidr iz poročila pennsylvan»ke*a > roja za žensko in otroško der Ta biroj je preiskal 114 tovari kjer delajo obleko iz bomben« ga blaga, in našel, da je lavk zaslužilo manj ko pet dola jev na teden. Od 10.800 dth* v teh tovanrah jih je le okrc ena tretjina zaslužila minirr« no pravilniško pltfo, vse ošU so zaslužile manj. Roonevell je kolektof znamk Washington. D. cj7! nik Roosevelt je morda litik in državnik, toda pr«na«. mu gre. da je dober kolekl poštnih znamk. Im« * ; ko znamk in te dni Je oWjm«J da jo pošlje na razata">Aff> škega filaielističnega prihodnjem letu. . PONPEUEK, 17, DECEMBRA. PROSVETA Vesti iz Jugoslavije (Iirirma paračila is Jugoslavije.) Smrt jr je ustrelil svojo ženo.— mariborskimi sodniki je posestnik in železničar Jo-firbas i* Gorišnice, obtožen je ustrelil 26. avgusta svojo Ko sta se namreč vračala celice v Cvetkovieih, se je vozila na nekem vozu, mož * je peljal za vozom na svo-kolesu. V rokah je imel re-pr. Nenadoma je počilo in la iz revolverja je zadela že-vrat, da se je zgrudila ter j hipov nato umrla. Ogla-10 se priče, češ, da je ženo lil mož sam. Navajale so, oba že dolgo nista xažurne-so se vsi čudili, ko je usod-dne mož povabil ženo na Jico ter jo peljal nanjo n:i em kolesu. Mož je v preis-in zdaj pred sodnikom izja-da je res strel iz njegovega ohrerja ubil ženo, da pa se mu revolver sprožil po nesreči. je v roki, ker se je bal idalcev. Zaradi tega zago-in ker ni bilo nasprotnih je sodišče obsodilo Firbasa mesece zapora. Firbas se pritožil. fantiča pod vozom.—Iz ijana poročajo o tragičnem ku, ki se je dogodil v Sle-u pri Bučki. Posestnik Alojz je spravljal iz gozda ste-t njegov fantiček, star 13 let, vodil krave, oče pa je držal za , da se ne bi zvrnil na vega-gozdni cesti. Pa fant ni obal krav in Jfe stopil oče k i, fant pa je držal voz. Toda i očetu 8o se krave izmuz-Ic, prevrnil se je voz in poko-pod sabo fanta. Oče sam ni el dvigniti voza, stekel je v sd po ženo in druge ljudi, pili so voz ter potegnili fan-izpod njega, a fant je bil že irtev. Strlo mu je prsni koš in vlomilo tilnik. Avstrijski hltlerjevci gredo v Nemčijo Julija meseca je po ponesre-knem puču hitlerjevcev v Av-rtriji pribežalo v Jugoslavijo ■nogo hitlerjevcev upornikov. Pi že potem prav do zadnjega • prihajali čez mejo ter se odbijali za prvimi begunci, ki »jih nastanili v Varaždinu in Mneje v Bjelovaru, Požegi in jpiku. Vseh beguncev skupaj U bilo 1820, od teh 120 žen in otrok. Ko so pribežali, so imeli *lo malo denarja in jim je Rde-ii križ posodil 15.000 Din. Po-km pa je njih organizacija (od kod? Iz Avstrije gotovo ne, to-fcj iz Nemčije?), ki ima v Av-rtriji na svoji strani mogočne industrijce (oziroma bolj pravil-*>: močna industrija ima hitler->vce na svoji strani!), poslala knar in so živeli čisto dobro, kmo za hrano so begunci potrosi dnevno 20.000 Din. Zdaj P*d zimo so se tudi zalagali z Jimsko obleko in trdijo, da so ti **unci prinesli in pustili v Va-pinu in drugih krajih več mi-»jonov. Varaždinskim trgovin je zelo žal, kajpada, da mo-hitlerjevci te dni odpotova- ti Prišel je namreč ukaz njih organizacije, da morajo vsi v Nemčijo. Dne 25. t. m. odpotujejo vsi begunci preko Sušaka, kjer jih čaka nemški parnik, v Nemčijo, v svojo "obljubljeno deželo." Med begunci je tudi več Slovencev oziroma Avstrijcev slovenskega rodu, zlasti iz Gradca in obmejnih krajev. Priključili so se hitlerjevskemu gibanju in ob puču stopili na cesto s puškami v rokah. Begunci so se ves čas nadejali, da se bodo razmere v Avstriji izpremenile in da se bodo lahko brez kazni vrnili. Zdaj pa je prišel ukaz, da morajo v Nemčijo. Za spomenik kralju Aleksandru.—V Ljubljani so takoj po kraljevi smrti sprožili misel, da postavijo spomenik kralju Aleksandru. Hkratu, ko je imela Narodna protituberkulozna liga v Ljubljani svojo žalno sejo, je sklenila, naj se postavi kralju spomenik, toda ne v obliki običajnih kiparskih spomenikov, ampak naj bi se s prispevki za spomenik postavila tako nujno potrebna bolnišnica za tuberkulozne. O tem naj sklepa občni zbor protituberkulozne lige. Resneje se je pod sklicateljstvom senatorja Ivana Hribarja vršil sestanek zastopnikov raznih organizacij in oblasti glede spomenika. Ivan Hribar je zagovarjal idejo, da je treba postaviti spomenik. Tudi na tem sestanku so se nekateri vnemah za to, naj se ne postavi kiparski spomenik, ampak naj se zgradi v kraljev spomin kakšen prepo-treben socialni zavod. Ljubljanska banovinska bolnišnica je že dolgo let pretesna, zgradil naj bi se nov oddelek bolnišnice in naj nosi kraljevo ime. Toda senator Hribar je bil proti temu, Češ, da je treba postaviti viden umetniški spomenik, kjer naj zlasti mladina črpa patriotizem. Pri tem je ostalo in izvoljen in sestavljen je bil odbor. Ali ta odbor že dela, ni znano.! Znano je le, da je razposlan okrožnice vsem občinam dravske banovine, da se izjavijo, koliko j bi lahko prispevale. To je torej | nekakšen centralen odbor, ki naj postavi viden spomenik vse Slovenije.—Med tem pa so gorenjske občine storile svoje. Vsa Gorenjska je brez bolnišnice, pa je občinski svet v Kranju sklenil namestu spomenika zbrati denar za vgraditev prepotreb-ne bolnišnice v Kranju. Sklicali so vse gorenjske župane in ta "gorenjski parlament" je pritrdil kranjskemu občinskemu svetu. Gorenjska je torej sklenila v kraljev spomin postaviti bolnišnico, ki naj nosi kraljevo ime. Dejstvo je, da je to akcijo pozdravilo vse prebivalstvo Gorenjske, ker bo ta akcija koristila vsem prebivalcem. Tako je torej sklenila Gorenjska, ravno nasprotno kakor centralni ljubljanski odbor |>od predsedstvom Ivana Hribarja. — Toda preteklo nedeljo se jc vršil občni zbor Narodne protituberkulozne i lige in ta občni zbor je potrdil odborov sklep, naj se zgradi bol-nilnica za tuberkulozne in naj bo to spomenik kralju, ki bo prebivalstvu res koristil, koristil bolj kakor mrzli kameniti spomenik. Seveda bosta imela oba. tadva odbora, gorenjski spomeniški odbor in odbor protituberkulozne lige silno težko stališče, . ker bosta težko dobila prispevke ; tudi od občin in oblasti, ki bodo prispevale pač za centralni oJ-bor, kakcr jih je pozvala okrožnica tega. recimo, Hribarjevega • odliora. Zato je malo verjetno,! da bi dobro napredovali ti dve1 akciji za bolnišnici in nič čudnega bi ne bilo, če sploh ne bi uspo-, li in bi ostala Gorenjska brez potrebne bolnišnice (za katero se borijo že dolga leta!!), vsa Slo-jvenija pa brez bolnišnice za tuberkulozne, dobili pa bi v Ljubljani kiparski spomenik. PRIMORSKE KOVICE Trst živi le še od spominov Trst, 15. nov. — Trst ni več tisto, kar je nekoč bil. Ne more biti, ker je umetno in nenaravno odsekan od slovanskega zaledja, katero ga je gospodarsko in življenjsko plodilo ter mu dajalo rast. To je že kaj stara resnica. Zato se Tržačanom že nad vse smešno zdi, Če fašistično glasilo "II Popolo di Trieste" piše o italijanstvu Trsta, o njegovi mizeriji pa nič. Te dni pa se je tem gospodom vendar le primerilo, da so prinesli nekaj, kar so Tržačani z naslado brali. Nekdo je bil namreč tako predrzen in hudoben, da je v "Popolo" napisal dolg zgodovinski članek, kako so tržaške ladje že pred 100 leti plule celo po Tihem oceanu, in sicer — kakor pisec ponosno poudarja — ne . Živci se dajo nadomestiti Na Dunaju je predaval znameniti ' angleški raziskovalec živčevja prof. Henry Dale o najnovejših uspehih v svojem področju. Obravnaval je posebno način, kako se živčni dražljaji razširijo od zunaj, da nastanejo končno v mišicah pobude za gibanja. Pokazal Je, da imajo pri tem odločilno vlogo kemični u-činki določenih snovi v živcih, med njimi n. pr. adrenalina. To dognanje je velikega pomena, kajti s tem, da spoznamo naravo živcev in njihovega delovanja, se nam nudi možnost nadomestiti poškodovane živce z zdravimi, kar na« spet približuje rešitvi važnega medicinskega problema. -»» nr«l>4 tViurv Železniška nesreča v l>e* Molneeu. lowa. Trije ieleanitarji so bili ranjeni. (ftkaika avtobusa drvi* ba zaiagala v stavki Stavka je bila odpoklicana s popolnim porazom. Ostala je le kopica a ret Irancev Oticago.—(FP) —S^rimeseč-na stavka šoferjev pri Chicago Motor Bus kompaniji je bila te dni odpoklicana • popolnim porazom unije. Ce bi unija cestnih železničarjev doživela le ta poraz, bi to še ne bilo tako grenko, ker bi to ne bil ne prvi ne zadnji delavski poraz. Imela bo namreč velike stroške tudi s o-brambo večjega števila aretira- Flaaaftas poročilo O^r.flHtlmiiliftn rtoami i«wvi en um pi uvoaa Za obrambo devetih zamorskih fantov je I.L.D. prejel« $61,-825.2.1. «2.1% je šlo za le-galne stroAke New York,—-(FP)—Kadi očlt-kov, da denar nabran za obrambo devetih zamorskih fantov na jugu ne gre v prave namene, je International ltub°rtkl proces I. L. D., Narodna asociacija za napredek zamorcev, Civll Llbertles unija in Narodni od- so obtoženi umora nekega skeba. Med aretiranci je tudi Ralph 5?MSta?«:!»'" " BOGATA ŠVICA NIMA DENARJA? Ženevski kanton v Švici je zašel v tako težaven finančni položaj, da ne more več plačevati svojih uradnikov. Kantonalna vlada je izdala okrožnico, ki pravi, da trenutno ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bi mogla plačati 2688 kantonalnih uradnikov in 1150 učiteljev. POZOR SLOV K NC I! pod špansko ali portugalsko za-ptaja se še zdaj v preiskovalnem stavo. Da ta zastava takrat tudi ni bila italijanska, to pisec previdno zamolči, kakor zamolči, da so bili mornarji, ki so vodili ladjo "Fernando", dalmatinski mornarji, torej Jugoslovani. L. 1834 so tržaške ladje plule po Tihem oceanu, l, 1984 |>m še tujih ladji nI v tihi tržaški pristan. To je bilanca fašistične politike za Trst in Tržačane. Zgolj fašistična izkaznica ne bo nikomur pomagala. zaporu. Par voditeljev unije cestnih železničarjev je zunaj pod visokim poroštvom. Obtoženi so, da so najeli pobojnike za "izobraževalno" delo in sokrivde umora. To je bila kardi-nalna napaka unijskih voditeljev. Izid stavke bi najbrž ne bil dttogačen niti v drugem slučaju. Družba je namreč od vsega začetka imela vso policijsko silo na svoji strani. Prav tako tudi u-rad državnega pravdnika Court-neyja, ki se najbolj odlikuje v "čiščenju", to je razbijanju linij., Skebe je ves čas stavke protektiralo 750 policajev — skoraj toliko ko prvih. Pri pogajanjih za končanje stavke je družba le pristala, da proti stavkarjem, katerih je 160, "ne bo imela nobenih predsodkov" pri najemanju novih delavcev. Z unijo se je pripravljena pogajati le tedaj; če to zahteva 61% delavcev, ki so or-ganizirani v kompanijski uniji. Pred stavko je družba dalj časa plačevala le 67c na uro, z napovedjo stavke je pa šoferjem zvišala mezdo na 75c na uro. Njih delo je izredno naporno, ker so obenem tudi kondukterjl. Organizirani avtobusni vozniki pri tramvajski družbi prejemajo 81c na uro za lažje delo. BoiiiM igra nečimurnih iikaikih bogatinov kov. Od te vsote je šlo $38,181.06 ali 62.1% za legalne stroške in preiskave. $8633.52 ali 6.71 je šlo za pomoč aretiranoem in njih starše*m. $7670.36 ali 12.3% za publlcitetne in propagandiatič-ne potne stroške. Ostala vsota $14,866.36 aH 24% je šla za u-pravne stroške — za plače, stanarino, poštnino, telefon, tiskovine in podobno., Pristaši I, L. I), pravijo, da ni nobena postavka pretirana ali pa denar misapropriiran. Kažejo na Rdeči križ, ki je lansko leto od $3,600,000 porabil v re-lifne svrhe, za kar je bil denar nabran, le en milijon, ostalo pa za upravne stroške in propagando. Te številke je objavila revija American Mercury. Proda se prav lc|>a trgovina oziroma gostilna in poleg je dvorana za ples. Dovolj |>rostora za parkanje avtov. Kogar veseli te vrste obratovanje, naj se priglasi pismeno ali osebno na: Matt Berti* h a n, 400 Kuseell 8t., Jollet, 111. — (Adv.) V kompanijskih unijah nI prostora za »illlaalo Dva kompanijaka unionlata sta ne znašla na renti radi "pre-drsnllT zahtev. Delavak! odbor jih je ukazal upotiUtl KVKKV It A V—It A IN OK HIIINK -Tli K Mil MAN Irt ON TMK JOII N«» nTV '»• . mm,I ih* pv.tpl« »m-ploy«tl In thf »tu lk induttry, l£v«ry-thinir pottlblr t» aafeguarri th« health of t h« cotttumvr It <|on«, Th«- follo« nvft arrouiH It a blrdV •y« vlaw of lh« procataat by whleh Irath pa»Uurla**«l milk U brouffht front th« cow to y«»ur doortUp, Uvllabl« il*al«rt gvt tholr milk only from furnirr» whot« milk ha« l"«n provfti of hlifh i|uulity and whot« farmi ar« kvpt acrordin« to th« •landardt aot. Th« cowt aro lotiod far thair health; thr farmor mati k««p hit tlablvt (l«an, *dl livhUd, and Wf|| vvntilaledi h« muat ut« ttirilii^d utanailai h* muat hava a milk hotjt« in «hioh lit« milk ia floolvd. From thv farm th« milk ia t«nt to th« pa»t«uriaatlon plant In rUtt IIihmI tanka on trurkt or In w«|| k«d r«frlj|«iator cart. At Ulit, »Ur. Kollowiiig Umi t«ata th« milk ia pump«d lo iflata lin«d taakt at th« top of th« plant, from wh«ne« It ht«Itit t« fl"" downward, firtl thiouffh a fllt«r, and th«n to th« pa*t«url>«r, r«tt«uriw»n lh«» ftl' m*. . . i liu l. ^ ai . thlrty minut«« to k««i» Um mlik par«, Delo «ta isguliila kot tlana ^ ^ |||M ^ flfuJ <|(1 kornpanijakf unije poznane p«mI nuU„ ruo|aa tv bdow M 4«gi««a V. imenom lx>yal Uffion «f |t fUm> dUrly tt*rilia*d mini r«r«dy fut th« mlik, Aft»i tMong -------■ ................ ....L.JI — filM * ml < api^d thr botlUa II« Noyes, okrožna nadzornica siro- pokaaaJ, da ne trpi teke —'' pia.rd in «-»«ua. »iv«n a fina! rint«, tianice Illinois Chlldren's »lome, pridpMI0-t|i |'r«da«dnlka |m>- P**"* ^ je te dni razkrila nečimurno in Mtojink<, AriH L" (i. K. H^r-j K»«ry day, r«in or thint, ««r« «»r umazano Igro «lka*kih »H.gatl- ^ Ur \\ vv Martina Mje ruM- «t >"«r „.,v ki » bn-. otrok. NJ.no po-,vfrfJ, pl||l|( -u ---- nikih In pttejo nam, da »>i radi ^ Kif ^ »doptirali otroka aanm ^z pra^i (U ^ ^^ nike z namenom« da bi lahko i igrali Miklavfta, ku raznih »ladkarij m n..»r.j- ^ ^ jn Mj|rt(f| Mj| ^ nk{l) glavn«*mu uradu nametal! m nior-ia, . vrnili Carter kakftno oblekico, k*> \m mirnjo ^ ^ ^ ^^ ^ vU4||| ^ prazniki in njihov 'bo*lfinl • I teviskl «M«K»r, ki j«- te dni odre- vmrjo «#troka nazaj v rfvorvl iM4[U domove tiaodernlh revnih otrok bjj ^ ^ whu>v<, M tvl4anj^ Jn jih obdarijo. Na ta na^in lio v (U, siromašni otroci ar»^nl vaaj 1 __ ^ m ---------------- j xa moment nwd avojcl, «krfiwt) 4m«m 4#latakr , in V tuji hUi n«- oUutiJo|VM(l m , 4M«»tk« "Prae^l." Ak l*nzor iz »ta*ke na m r^ence v ult/ite telezaice % I a** Angelmu. (al Izgredniki a« razdejali pr<|ve ^dovoljno.ti". ||ik m.u trn* 4..T KB0BZEIZ PONDEUEK, 17. BBCEMU; j« skozenj. Dobil je čisto tekočino in je dal kapljico v motno, z bakterijami napolnjeno kulturo. Po nekoliko urah je bia ta kultura tudi čista, milijoni in milijarde bakterij so torej poginile. To je morala na kakfien način povzročiti kapljica filtra-ta. Ta filtrat je lahko fte tako razredčil, ne da bi izgubil učinkovitost. Zato je menil, da ne gre za kakden ferment — kakor je mislil prvotno — temveč za nevidno bitje, ki je tako majhno, da ga ne zadržijo niti najmanjše luknjice lončenega filtra. Dejstvo, da je filtrat lahko skoraj neomejeno razredčil, ne da bi izgubil učinkovitost, je kazalo, da se morejo ta neznansko mala bitja razmnoževati s silovito naglico. Da je ilo za bitja in ne za strupe je sklepal iz tega, da se bakteriofag prilikam lahko prilagodi. Ce smo z bak-teriofagom uničili n. pr. kulturo bacilov legarja in če poskusimo sedaj s to kulturo uničiti kulturo kolijskih bakterij, nam to ne bo uspelo. Ce pa "precepimo" kolijske bakterije 6e dvakrat, trikrat z uničevalcem logarskih bakterij, bodo hipoma poginili tudi koli j L To se ipravi, da se je bakteriofag naučil uničevati tudi te bakterije. Temu prilagojenem bakteriofagu pa spet ne u-spe na prvi mah, da bi uničil n. pr. kulturo legarja. Takšna pri* lagodljivost je svojska samo bitjem. Učinek bakteriofagov si lahko zamišljamo tako, da gre za parazite, ki požirajo svojega "gostitelja". V novejšem času pa je d'He-rellov fenomen našel še nadaljnjo rešitev. Bakteriofage so namreč v resnici odkrili in jih imenovali "pettenkoferije" na čast znamenitemu bakteriofagu, ki je odkritje takšnih bitij napovedal že davno iz teoretičnih razlogov. Odkritelj pettenkofe-rij, Kuhn, je ugotovil, da imajo vse bakterije, ki jih je preiskal, dvojno obliko. V svojem razvoju preidejo iz paličaste oziroma lit-kaste oblike v obliko "kokov", kroglasto obliko. V skupnosti z bakterijami žive pettenkoferije, ki so podobne enostanični živalci in imajo staničnemu Jedru podobno substanco. Razmnožujejo se z delitvijo in imajo čudno navado, da požirajo samo pa-ličasto obliko bakterij. A ne raz-Vite pettenkoferije, temveč njihovi trosi prodirajo v bakterije. Pettenkoferije tvorijo namreč posebna mirujoča stanja, tako zvane ciste, iz katerih izvirajo trosi, ki so tako majhni, da jih ni videti z največjo povečavo in da jih tudi najtanjši filtri ne o-virajo. Zdi se pa, da bakterije in pettenkoferije ne morejo živeti druge brez drugih in da povzročajo bakterije boleznij celo samo v navzočnosti pettenkofe-rij — tako da je upanje, ki so ga gojili ob odkritju d'Hellero-vega pojava, namreč upanje, da bi kužne bakterije uničevali z bakteriofagi, šlo malo da ne po vodi. (Po razpravi dr. E. Graffa— kk v Življenju in svetu.) sto pri srcu, a še češče prav nič mar? Ali bi ne bilo bolje, da bi bil vsak z bolezenskimi klicami na svojih rokah sam srečen in bi se pozdravljanje gotovo bolj učinkovito, gotovo bolj pametno dogajalo z ljubeznivo besedo, s prijaznim pogledom in priklonom glave? EmUe Zola GERMINAL tU ali Slovencu in tudi i«, m izključena. Plača po do« ru. Pišite na: Mary S c S. R., Box 823, PitUburgh, Voda je drla za njim, ga bičala po stegnih in se mu zajedala v kožo. Globlje je bredel, ožji so bili rovi, nižji je bil strop in stene bolj izbočene. Kljub temu je dirjal, se gulil, puščal na podpor ju cunje svojih udov. Kakor da se rudnik z vseh strani tesni krog njega, da bi ga zgrabil in zadušil. Ko je prišel bliže do njiju, sta Štefan in K* tarina opazila, da se davi med skalami. Spotaknil se je in si zlomil obe prednji nogi. Z zadnjim naporom se je vlekel še nekaj metrov, a z boki se ni mogel več preriniti skozi, zajet med skale, obtičal je in se ni mogel več ganiti. Krvava glava se je iztezala in še iskala z velikimi motnimi očmi kako razpoko. Voda ga je hitro zalivala, jel je hrzatl z zateglim, groznim hropenjem, s katerim so ostali konji v hlevu že zdavnaj poginili. Strašno je bilo to umiranje, ko se je ta stara žival, pobita, nič več zmožna, da bi se premikala, daleč od solnčne luči, branila te globine. Njegov strašni rezget ni prenehal; dasi mu je voda že zamakala grivo, je še zmerom hripavo rezgetal z iztegnjenim in široko odprtim gobcem. Zadnjikrat je še zahropel, zaslišal se je zamolkel glas, kakor da se polni sod. Potem pa je nastala globoka tišina. — O moj Bog! odvedi me, je zaihtela Katarina ... O moj Bog! bojim se, jaz nočem umreti ... Odvedi me, odvedi me! Videla je smrt. Niti porušeni šaht niti poplavljeni rudnik, nič ji ni dahnilo v obraz s tolikšno grozo nego rezget umirajočega Veterana. Neprestano ga je slišala, brnel ji je v ušesih, vse telo ji je drhtelo od njega. — Odvedi me! odvedi me! Štefan jo je prijel in jo odnesel. Saj je bil tudi že skrajen čas, mokra do ramen sta plezala skozi poč. Moral ji je pomagati, kajti ona ni imela več toliko moči, da bi se oprijemala lesa. Trikrat je malo manjkalo, da se mu ni izmuznila, da ni padla nazaj v globoko morje, čigar valovi so bučali za njima. Ko sta prišla na prvo progo, kamor še ni segla poplava, sta se mogla malce oddahniti. A pojavila se je voda in morala sta spet plezati dalje. Ure in ure sta se tako vzpenjala, povodenj ju je gnala od proge do proge In ju silila, da sta plezala zmerom više. Na šesti progi sta se ustavila za dlje časa in vzplamtelo jima je upanje, zazdelo se jima je, da se vodna gladina več ne dviga. Toda spet je jela močneje naraščati, morala sta plezati na sedmo, na osmo progo. Samo ena jima je še preostala in ko sta prišla tja, sta s tesnobo pazila na vsak centimeter, ki ga je voda donezala. Ali bosta morala umreti, če se ne bo ustavila, kakor stari konj, prižeta k stropu, s polnim grlom vode? Zdaj pa zdaj se je slišalo, kako se udira. Ves rudnik je bil razrahljan, njegovo drobovje je bilo prenlabo in se je trgalo od neizmerne množine tekočine, ki jo je požiralo. Na koncih rovov se je zbiral izrinjeni zrak, se tttiskal ter uhajal z močnimi ekuplozijami med zrušenimi skalami in sesuto zemljo. To je bil grozovit trušč notranjih preobrazb, košček starodavnega boja, ko so j>otopi preobračali zemljo tako, da so strmoglavljali gorovja v doline. Katarina, pretresena in omamljena od tega nenehnega pogrezanja, je »klepala roke in brez prestanka ponavljala ene in iste besed: — Nočm umreti . . . Nočem umreti . . . Da bi jo ohrabril, se ji je Štefan zaklinjal, da se voda več ne gane. Njun beg je gotovo trajal šcnt ur, tdaj pa zdaj jima bodo prišli ljudje na pomoč. Dejal je fc»Mt ur, (lasi sam ni točno vedel, ker sta izgubila pravi pojem o ča- Ako nameravate iti v Jugoslavijo tafej pMijte ■ rm aMratJ« »rek. Hmrn s triiikla rrtatk Lla« "ILE DE FRANCE" 29. decembra—19. januarja "PARIŠ" 7Shoppinq Da 'til Christma PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lairndale Are., Chicmgo, III. Priloieno pošiljam naročnino m list Proareto vsoto $...... mo..........................................ČL druitra it. Uatarita tednik in ca pripiiit« k moji naročnini od •Mečih Umov i družine Čl. druitva it., čl. druitra it Čl. druitva it. čl. druitra H. Zakaj si podajala roka? Nevidno življenje Bakterije in pofclralcl bakterij Nor naročnik Star naročnik NajmanjAa nam znana bitja, bakterije, imajo v življenju važno vlogo. 1'oz.namo jih kot povzročiteljice bolezni in epidemij. Vemo, da sta odločilna /a njihovo nevarnost ogromno Atevllo, v katerem nastopajo v urinih prilikah, in njih neznatnoat. Ni čudno, če ljudje menijo, da »o bakterije v vsakem primeru nevarne in kužne. To pa je velika zmota. Bakterije opravljajo med drugim namreč ailno potrebno in nenadomestljivo delo in le majhen drl med njimi |>ovzroča iNilezni. . Skrbijo n. pr. za razvoj mr-tvejia organizma In napravljajo tako umrljive ostanke spoaohne za novo življenje. Same skrbijo raatlinam za duAik. brez katerega bi te ne motfle živeti. Pri mnogih živalih pos|>eAujejo prebavo v čreveaju. In le premnogo takAnih stvari. Kaj je prav za prav bakterija? Rastlina, stanica. kakrftne i-majo Vsa bitja, le dn ji manjka atanično jedro nsimma dn trn ne moremo ugotoviti. Bakterije imajo nežne vrhnje kožice in če-ato tenke nitke, ki rabijo za Ki* banje. Razmnožujejo se a preprosto delitvijo. Za svoje iiv-Ijonjo putrebujejo prej vaem VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CI 8.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Via pojasnila daj« rodftro tlakama Cona mnama, vnijako dalo pnra mU Pilita po informacija na 26S7-S9 SO. LAWNDALB AVBNV* Telefon Roekwtil 4*04 CHICAGO, OJ»