PFPin ' t-Ji JU AL^OfV, 0£C U 1941. Poglejte na fttevilke poleg naslova za daA, ko Vaaa naročnina poteče. Sku-iajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA LUEtVE List slovenskih delavčevi Ameriki Telephone: CHelsea 3-1242 25th. 1M« »t the Port Office M Ne« York. N. Y.t under Act of Coosroeo of Hareb Srd, 187S. 31 VKC kot *A DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" i po poŠti mikavnost ha i i ■VOJ DOM (IsvmbH MM I 'I ■edelj la prunikev). i s: Citajte, lcar Vu »anjhflB «V No. 24! — Stev 241 NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 10, 1941—SREDA, 10. DECEMBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. JAPONCI VPADU NA FILIPINE JAPONCI SO SE IZKRCALI POD ZAŠČITO BOJNIH LADU NA LUZON. — AMERIŠKI BOMBNIKI POTOPILI ENO TRANSPORTNO LADJO, DVE PA POŠKODOVALI. — NA FILIPINIH SO ZACELI INTERNIRATI JAPONSKE PODANIKE V tem času narodne stiske potrebuje naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno Defense Stamps in bonde. Pod zaščito bojnih ladij in ae roplanov se jo japonsko vojaštvo na dveh krajih izkrcalo na Luzonu v Filipinskem otočju. Ameriški poveljnik na Filipini 1» general Douglas LMaeAr-tltur je sporočil, da je močan' sovražni oddelek na severnem obrežju Luzoua med Viganom in Aparrijeni. Amorilski Wnfl)-niki so japonskim bojnim ludjam prizadele veliko wkodo. Za-ilete so bile tri transportne ladje, katerih ena t-e je potopila. Filipinska vlada je takoj pričela zapirati japonske podanike. Takoj prvi dan je bilo aretiranih 'Jo,000 Japoncev. Iz Manile, glavnega mesta Filipinov in okolice so izselili 200,000 civilnih ljudi. V Dava o provinci na Filipinih, kji-r so veliki nasadi hmelja in so la.-l Japoncev, je bilo aretiranih 18.000 Japoncev. V Manili in okolici ji« bilo aretiranih 4U00 Japoncev, ki so večinoma ovil K-n i trgovci, časni k arski .poročevalci in konzularni uslužbenci. ★ JAPONCI TRDIJO, DA SO POTOPILI DVE VELIKI ANGLEŠKI VOJNI LADJI Poročilo iz Tokio naznanja, da so japonski bombniki potopili najnovejšo angleško oklopnh'o Prinoe of Wales in kri-žarko Repulse vzhodno od Malajskima polotoka. Oklopnica Prince of Wales je bila zgrajena leta 19J9 in je imela. 35,000 ton ter je dospela v Singapur šole ipred nekaj dnevi. Križanka Repulse je bila zglajena leta 1016 in je imela :?-J,000 Jo m — Atem njč podrte L t ■ Predsednik ima prosto roko v vojnem času ima vlada pravico vzeti vse, kar potrebuje, da zadosti svojim potrebam. — Delavske postave utegnejo biti spremenjene. V vojnem času je predsed- Asociated Press poroča, da so Ja}»onci zaplenili okoli 2(H) •Sovnrhiih" trgovskih ladij, med njimi tudi ameriški parnik lent Harrison, ki/ je Ijil zasidram v reki Wangpu. Ti M Japonski aeroplani so z veliko silo napadli Nkiiolas Field blizu (Mani le'in povzročili veliko škodo. Japonske bojno ladje so obstreljevale otok Midway, t+00 milj zapadno od Honolulu n«r *n vžgali hangarje in skladišča gasoflina. ik Pri napadu na Wake otok so Japonci izstrelili devet ameil škili aeroplanov. Zadnje vesti o vojni Rusi začeli napadati nikova oblatst Jnezprimerno večja kakovr v mirnem. Vojnočasne določtbe poolWa-' ščajo predsednika prevzeli transport ac-i jo, inuJustri jalne tovarne, radio postaji«, elektrarne in ladje. Teh oblapti so lahko posluži predsednik* kot vrhovni poveljnik oboroženih -il. Xe'ki pravni svetovalec ameriške vlade je rekel: — Vr vojnem času lahko vzame vlada vso, kair |>otrobuje za svoje jjotrebe. Za dobavo potrebnega materijala ji je dovoljeno preklicati tarifne do- ločbe. Predsednik sme imenovati nove častnike ter poklicati v siužfco v pokoj ene častnike iu bolničarke. Vlada lahko prevzame v svoje namene katerokoli zemljišče. Posta ve, določujoče o-semurni delovnik, utegnejo bi ti preklicane. Vladi je dovoljeno j»overiti vojno naročilo komurkoli, ne da bi se pri tem ozirala na najnižjo ponudlbo. Za posaineeue 'opart men te sme potrositi več denarja kot je določeno v pro,-računu. UNUSKI SOP V "CAPTIVE." MAJNAH V nedeljo je -bilo sporočeno iz newyorskega Commodore | trdno vztrajala na svojem sta hotela, da se je predsednikova nizsodinčna komisija izrekla z večino za unijski šop v maj-nali, ki so last jeklarskih družb. lišču. Lewis: , Fairless: da ima-j jo glede "captive'* inajne jeklarske družbe odločilno ibese- V komiki jo je- foil imenoval do, ne pa unija. Prvič od junija, ko je Nemčija napadla Rusijo, so Rusi pričeli napadati na celi fronti. Ruski glavni stan poroča o prvih uspehih v petih tednih na severni frouti okoli .Leningrada, kjer so Rus*i zoj>et zavzeli Tih vin ter odprli cesto v Vo-logdo in IMoskvo. Pri zavzetju Ti h v in a so foi-le uničene tri nemške divizije. Na bojišču je oibležalo nad 7 tisoč Nemcev. Nemško vrhovno poveljstvo sploh ničesar ne poro«*« z ru- e fronte. Xa osrednji fronti okoli Mo-žaiska in M a loja rosi a veča so Rusi s* svojimi močnimi protinapadi prizadeli Nemcem velike izgufoe. Nemci so 'bili na treh krajih pregnani h prve bojne črte. Južno od Moskve ipri Orehi in Kursku pa je v»tebiu nova ruska ofenziva, v kateri so Rusi skoro popolnoma obkolili Kursk. Na fronti Ponee-Aasov prodirajo Rusi > treh shrani. Erna armada prihaja od severa, druga od iStaliua. tretja pa ob obrežju Azovskega morja od Taganroga v smeri proti Mariupol u. Na Krimu je ruska armada zopet prekoračila Keivev preliv iz Kavkaza. Tudi na vzhodu Krima so Rusi začeli ofenzi /vo proti Sefoa«topoliu. Rusi so se že pola-stili nekateinii zelo važnih višin ter i>o otlbili že dva nemška protinajpada. V^praj je tudi priplula so- ■ ■ * ■ .j__ j. . . i , . . vjetska bojna ladja v Azovsko morje in začela obstreljevati nemške -postojanke na obrežju Krimskega polotoka. Navadno izelo dobro poučeni švedski vojaški opazovalci naznanjajo, da Nemci pred (Moskvo dobivajo iz ozadja ži->vež samo z aeroplani. Najbližja železnica v njihovem ozadju je oddaljena IGO milj. Po ce- predseiinik tri člane: dr. John R. Steelma.n-a, načelnika zverine posredovalne slu/ibe; Johna h. Lewisa, predsednika United Mine Workers, in Benjamina F. Fairlessa, predsednika: Uni-ter States Steel Corporation, l^ewis je zastopal majnerje, Fairies s barone, Steelman je l>il tpa nepristranski razsojeva I ec. Posrajanja so precej 'dolgo trajala. Fairies in Lewis: sta Predsednik napoveduje dolgo vojno Predsednik Roosevelt je sinoči poz val narod k skupnemu delovanju za ■ poraz sovražnika. — Vsi moramo biti pripravljeni pomagati vladi. Predsednik Roosevelt je sinoči j>o radio o]K*zoril ameriški narod, da naj l>o pripravljen na dolgo vojno ter rekel, da ste Nemčija in Italija v rc- • nici v vojni z Združenimi državami, četudi je še niste napovedali. Ameriški narod je |M*zival, • la naj se zgrne okoli njegove vlade in naj doprinese svoje žrtve, da l>o dosežena zmaga, stalni mir in 4>oljše življenje. Predsednik pa je priznal, da so dosedanja vojna }H»ročMa "slaba.**, kajti Japonci so j>ri napadli na Pearl H a iHx> r na Havajskih otokih prizadeli a-mertškim bojnim ladjam zedo veliko škodo. R«'kc'l je, d» sicer vlada še ni prejela nataaičnetga poročila o škodi v Pearl Har-borju in Honolulu, toda je odločno zavrnil jai>onsko trditev, da je Japonska s svojim na- .sišča napadle Jugoslavijo in -{fmrkmi na Pearl Hartmr uni- iu wx xavlaila premoč na Pacifiku. PREKLICANE IN KONČANE STAVKE Z ozirom na poostritev političnega položaja, so varilci preklicali stavko, ki bi imela ta teden • izbruhniti. — Konec stavke v West Virginiji. Mornarica je bila obveščena, da z ozirom na poostrUev političnega jK)ložaja ne bodo ta teden zastavkali varilci (welders) na zapadni obalL Stavka bi iruela izbruhniti v sredo ter bi ohromila {produkcijo v z&- padnLli ladjedelnica!). Posredovanje je bilo |»over-eno kapitanu George Keller-jii, kateremu je predsednik linije varilcev, Heiibert Brown, -;poročW iz \Vas4iingtona, «la ie bo ta teden noben član njegove unije ostal doma. Varilci zahtevajo samostoj- kanu — brez svarila. Naposled je Steelniau jiote-gnil z Lew i som, in Fairless je bil v majšini. Ker je 3)ilo že sjarčetka določeno, da ibo skle|> večine me-rodajen,- bo potenUtakem v majnah, ki so last premogovnih diw3), uveden unijf-ki šop. "Cmptive" premogovnike last uje osem jeklarskih družb. — Vse se l»odo (brezpogojno ]>od-vrgle oklepu večine." KAJ PRAVI LINDBERGH? C liar lets A. Lindbergh, A-inerica First Conranititee, or-stah pa zara
  • gli dobiti od njega zaže-Ijenih informacij. fit iriindvaj-~et ur pred japonskim napadom se je Litvinov odpeljal s dipperjem iz Manile proti San Francisco. Pšenica za Anglijo. Angleško ministrstvo za prebrano je. sporočilo, da ^e ku-pila angleška vlada od kanadske žitne oblasti 120 milijonov bušljev jnšenice. Anglija je namreč skoro vso pšenico, ki jo je imela; v zalogi, poklala Rusiji. Amerike v tujezeiuake zadeve, je izjavil: — Že več mesecev smo se naglo 'bližali vojni. Zdaj smo v nji. Vsi Amerikan-ci moramo biiti Zi jili bilo težko vitLUotafliiti v deželo. Dalje je predsednik izvajal, da Japonska deluje v popolnem s]K> razumu s. Hitlerjem in Mnssolinijem ter navaja naslednja dejstva: Leta 19CJ1 je Japonska vpa-dla v Mandžurijo — brez svarila. Leta 1935 je Italija vpadla v Abesinijo — "brez svarila. I^eta 1938 se jt> Hitler polastil Avstrije — brez svarila. Leta 193*» se je Hitler polastil t 'ehoslovaške — 4>rez svarila. Leta 1939 je Hitter vpadel na Poljsko —'brez svarila. Leta 1940 je Hitler vpadel na Norveško, Dansko, Holandsko, Belgijo in Luksembiiivko — brez svarila. Leta 1940 je Italija napadla Francijo in pozneje Grško — brez svarila. l^etos pa, 1941. so države o- Tudi leta 1941 je Hitler napadel Rusijo — 1>rez svarila. Sedaj pa je Japonska napadla Malaj in Thailaiul — iu Združene varila. Vse |m> enem kopitu. Sedaj smo v vojni. A' njej smo vsi. Vsak posamezni mož, žena in otrok je s-ovdeležen v največji iborbi ameriške zgodovine. Skupno moramo sprejeti slabe in dobre novice; i>oraze in zmage—menjajoče se vojno srečo."' no unijo, neodvisno od obeh ,'clikih delavskih organizacij. Zaradi vojne na Daljnem Iztoku je bila končana stavka pri velikem armadnem projektu v AJorgentownu, W. Va. De-lavi*i so sta\-kali dva tedna ter so zahtevali višje plače. Stavka CIO delavcev pri Bell Aircraft Company v Buffalo in v Niagara Falls, N. V., je bila preklicana. Obstoječe diference med unijo in upravo tovarne fc>odo u-ravnane potom posredovanja. Ford povabil Murraya na kewflo." Zgotlilo se je nekaj, česar otnik, ki je dospel iz Berlina v Istan bul na Turško, je prinesel nekaj takih plakatov s setooj. Vsi V New Yorku se zagovarja pred sodiščem Louis Repouillcj ki je 12. oktobra 1939 s kloro-jformom UBiiirtil avojegb trinajstletnega sina Bavuionda. Re]>ouifle je 'bil zaposlen kot t levaitoriuan v bolnišnici. Pri neki priliki je izmaknil iz laboratorija steklenico klorofor-jaia. Družina je imela štiri otroke. Raymond je foil-najstarejši. 1—i Da, jaz sem «ra usmrtil. — je stokal nesrečni oče preti sodnikom. — Jaz sem ga u-smirtil, priznam, da sem ga. Razen njega in mene ni bilo takrat nikogar v sobi. Če bi nesrečni otrok mogel govoriti, iVem, da bi me .-am prosil, naj ga spravim s sveta. Ni mogel govoriti, ne hoditi, ne videti, ne slišaJti. Sedel je v pose'bnem stolu in stokal. Le izdaj pa zda j se je iblazno zasmejal. — V naši družini je bila pa >e dru^a nesreča. Aioja žeua se je začela vdajati pijači. Za-raditoga sva .ouilIe il>o-znau krivim oiboja, za kar določa postava do petna j sit let ječe. Sodnik ni w izrekel sodbo, j n nesrečni oče je foil izpuščen fcača<«no pod varščino. Kako se je zadržati pri zračnem napadu Zupan La Guardia je kot ravnatelj za varnost civilnega prebivalstva po radio podal naslednja navodila, kako se je treba ob času zračnega napada obnašati: \ sakdo naj napravi, kar mu naroče krajevne oblasti za njegovo varnost in za varnost njegove družine. Bodite mirni iu neustrašeni. To je zlasti portrefono, če so okoli o-troci in mlajši ljudje. Zupan je nadalje opozorit, da oddaljenost sovražnika ni •še uikaka jamščina za varnost, kajti aeroplani prinašajo smrt in razdejanje tudi iz velike daljave. "Tukaj je nekaj temeljnih navodil," je rekel, "kaitere t*e je trefba zapomniti in še ijioseftuio : Bodite hladni, ne izgubite glave, ne poslušajte vznemirljivih govoric. Ne lioilite za razlmrjenimi ljihli, ki kričijo. \ <'e očaka^te, da nevarnost mini. Ako iniate ročni radio, vzemite ga s >eboj in poslušajte uradna poročila. V vaši ibližlni je stražnik za zračni napad; va« prijatelj je in vam foo dal potrebna navodila. Kadar pride zračni napad, zaprite plin pri peči. tte enkrat pa ponovim: 'bodite hladni. Bodite doma, ne hodite na ulico. Kadarkoli pride napad, ležite na tla, bodisi doma r3i zunaj. / i • ---V" id; ,v: •0 LAB NARODA" — Nnr York Wednesday, December 10, 1941 VST A NOVLJEN L 18 t t «6 GLAS NARODA" (TOICB or TBI PIOFLI) Owmma ud I»ubUmtoeO by Slmnlc Publishing Company, (A Corporation). frank 8*k»er, President; J. Lnpaba, Sec. — Place of bu«ln««a of tb* adilresees x>t above officer«: 21« WEST 18tb STRUT, NEW XORK. N. Y. 49 th Year Naroda" la issued every day except Saturdays, Sundays and Holiday* " "" * " Hobeertptloa Yearly Advertisement or *3 S Z* leto *elja Ust ■■ Ameriko In Kanado fO -; m poJ leta $3«—; >; m. I»trt leU 11.80. — Za New York ma. celo leto ST.—: m pol teta fSSO. 35» lDiak-msuo h celo leto $?.—; u pol lete f)laa Ne rode" labaja mkl dan lncemSl sobot, nedelj ln praenJfcoT. -GLAS NARODA," i IW WEST 1Mb STREET, NEW YORK. N. Telephone: CHels* I—1243 SMITHOVA PREDLOGA Prejšnjo sredo zvečer je poslanika Tfborriiea sprejela Sinithovo predlogo, ki je naperjena proti stavkam. Zanjo je bilo oddanih 252, proti nji pa 136 glasov. Tenm zakon h ken iu osnutku, ki je v soeijalno-poiitičnem pogledu skrajno nazadnjaški, je dal povod John L. Lewis & svojo nepremišljenostjo m trmoglavostjo. ('e bo predloga vzakonjena, bo z enim udarcem odpravila vse socijalne prtdolbitve, ki so bile s tako težavo pribor-jem v tekiu zadnjih devetih let. Smitliova predloga določa m#ll drugim: Noben štrajk ne sine iszJbruhniti prej kot trideset dni (po proglasitvi. Nadalje bo- imelo posefbno zvezno delavsko razsodišče odrediiti še 60-dnevno "dobo ohladitve", tako da bi smeli delavci šele po devetdesetih dneh zastavkati. štrajk je veljaven, če glasuje zanj večina prizadetih delavcev; glasovanje se »mora vršiti pod državnim nadzorstvom. Closed šop bo vsled raznih dolooib otežkocen ali pa sploh onemogočen. Simjpatijske in bojkotne stavke ter stavke za določitev prednosti tej aH oni organizaciji bodo prepovedan^ Vse delavske organizacije se morajo registrirati oziroma inkorporirati. Delavske organizacije, v eijili vodstvu &o komunisti ali naciji, so prepovedane. To je površen pogled nazadnjaške predloge, ki je po trrojein bi&tvu sijajna zuiaga velekapi/tala. Nihče ni mislil, da bo po osmih letili soeijalnega napredka sebno Ameriške delavske federacije, usjielo uspešno odvrniti ta sociahio-politični udarec, ki ga je povzročila 1 al ikoni iselnost Johna L. LeTvis>a. NEUMESTEN DAVEK _ Med nedavno vzakonjenimi predlogami določa; ena tn-di 5-dolarski posebni davek na avtomobile. Ta davek je zaradi neumesitnostj naletel pri vseh plasiteh naroda na splošen < Zirr^ske palače. odpor. Celo zvezna zakladnica je bila spočetka proti tej novi odredbi, ki jo je predlagal kongres. Xemu davku naj bi bila (podvržena vsaka kara, pa naj velja pet tisoč ali pa petdeset dolarjev. Zakladničar Morgenthau je rekel prejšnji teden časnika rjeitf, da njegov department nima za razpis in 'kolefetanje tega davka niti potrebnih priprav, niti potrebnega osebja. K a J a* državniki sluge bi mogli marsikaj povedati o takih analenkostnih potezah ovojih gospodov. Vendar le malokdaj kaj izklepetajo. Pivi kuhar washinxtonsaie Bele hiše je iz maščevanja izklep(tal, da Ima predsednik. Roo«evelt mnogo rajši na presnem maslu pražene postrvi, ki mu jih speče njegova žena, kakor pa najfinejša dru-jja jedila. Seveda t*> postrvi si Roosevelt, ki je tudi strasten ribič, nalovi sam. Če so kdaj gospodje kuharske umetnosti na razpolago časnikarjem, tedaj govorijo le o tem. kaikšni krasni časj da so bili n ekoč. [Resnično je namreč, da so minili časi onih veličastnih pojedin, ki so jih po več dni prej pripravljali v največjih pariških hotelih ali v obširnih kuhinjskih dvoranah petetfbnrške Tozadevno je mizo} -T---r- 2 Anglije* Prajpcije; in Itglije v Monakovem, je zaukazal, naj vsakemu čim najbolje postrežejo tako, kakor je vsak navajen v svoji domovini. Tako je dobil Mussolini svoje pristne špageti, čeprav duoe, fci je živel več let v Švici, ni prav navdušen ljubitelj te italijanske narodne je d i . Kuhinjski načelnik ?■ rao-tiakpvejvega hotela "Štirje letni časi?? kjer se je bil nastanil Dajadief, je celo pripravjl pra-; vo pravcate mojstrovino; lastT noročno je pripravil ta^ozvani "ce^soulettisto francosko •ipecialiteto, ki seistoji iz ko-štrunovega mesa. belega fižola in iz koščkov ^alaanje, kar kulia skupaj. In slednjič je erlain kos nežnega telečjega kotleta, pečenega na angleš-ki način, in če bi ne bil čaj pripravljen na nenoški način, bi bil Cliaiuberlain bn-n;-dvomno zadovoljen s postrežilio v Nemčiji. Državniki za mizo — nežna na stran njihovega življenja in delovanja. Samo njihovi »živ-ijenjepisci včasih kaj povedo o tem. V svojem življenju so vprav ti možje, ki tvorijo zgo dovino, za javnost zase skriti. In vendar je svetovna zgodovina bolj razumljiva in tudi bolj prikupna, e? vemo. kako živijo zasebno, kako pijo in bivajo. . - ... Pošljite bbžična darila zgodaj Poštna uprava,apozaf ja janr-, nost, da že sedaj pričnete kupovati božična darila in jih pošiljati. Pošta priporoča geslo: Kupite sedaj, • . . . škrbjio zavijtj?, napišite natančen naslov, napešite tudi svoj naslov, oupašljite pravočasno. . Oenerabii poštar je llazna-rii in »ta pisma ju druge jioštne po-šiljatve ne bc>do dostavljene Ojaslovnikoni; Zato je potrebno, tka) vsakdo pošlje božičnfe dopisnice in zavitke pravočasno, aa jili bo mo gočo strankam dostaviti pred božičnem dnem. « I { Peter V vlaku. , Nedavno.,sem bral. naslednjo zanimivo zgodbhco: V posebnem otldelku ek>-presuega vlaka so se vozite f*tiri osebe: mlad nemški ,ofi-4icirf starejši italijanski častnik, . štiridesetletna čedpa ii) postavna dama ter , njen« dvajsetletna hči, lepa kakor zares vse drugače, saj sedanji gospodar in mojster vseh Ru-pov Stalin, kar saan. zase je v majhni sobici v moskovskem Kreiriljn, in jedi nm kuha in prinaša njegova stara kuharica. . O čudnih in posebnih nava- KAKO ČITAJO KITAJCI LISTE. C« pomižiliino. kako ogromno .število prebivalcev ima Kitajska, bi človek litisLU, da izhajajo listi tam v velikih nakladali. Teinu pa ni tako. Listov na Kitajskem* ne tiskajo v velikih nakladah, vendar jih pa čl ta umogp ljudi. Po velikih me&tih imajo namreč Kitajci posebna podjetja, ki jpre-čitane liste kitpu^jo in jih iz ročajo }x> nižji ceni dragim čitateljein. Uslužl>enci teh podjetij hodijo vsak večer od naročnika do naročnika in pobirajo prečitane liste. Drugi dan j Hi proda jii jo ljudean, ki se na liste ne morejo neposredno naročiti. \ To se ponavlja tako dolgo, da pridejo prečitani listi tudi ufed najrevnejše, prebivalce in v najbolj oddaljene kraje, kamor pridejo šele čez nekaj te dnov ali celo irtes-ccev, ko so vse vesti že davno zastarale. V takih krajih ljudje navadno sploh' lie"znhjo čitflti in li^te č i ta jo večinoma javno, recimo po saiiK)staiiih, kamor prihajajo. ljudje, da> zvedo,kaj je na svetu novega. Pri nas bi se se?-veda s takimi starimi novicami ne zadovoljili niti prebivalca zadnje gorske vasi V krajih-ki so jih pa zasedli Japonci, se razmere hitro izpreininjajo in listi rte tam širijo že tako hitro kakor v Evropi. V tem pogleda h«' je položaj v zasedenem ki tajskem ozemlju znatAo izboljšal in ljudje so z japonsko u-pravo na vid« z zadovoljni. Sicer pa Kitajci še davno nintajq tako velik ill zahtev glede uo-via, kakor jih imajo drugod, kjer je že en dan stara vest skoraj prestara, da bi jo smatrali za novico V poročevalski službi *o Kitajci daleč za vsemi drugimi narodi. . ===== Božično petje. International Institute of Jersey .City bo. v nedeljo, dne 14. deceml>ra ob 4.30 popoldne v State Teacher.- College, 2039 Boulevard. Jersey City ypri-zorilbožično petje "Christmas Carol Sing", kamor je vsakdo dobrodošel. Vstopnina prosta. Rusija dobiva stalno pomoč. Ameriške positaje so vjele značilno angleško radio poročilo, da dospe vsakih 48 ur kakšna ameriška ladja v Perzijski zaliv z orožjem in potrebščinami za Rusijo. — Ameriške, angleške, indijske in .avstralske ladje. — je bilo ^poročeno, — prihajajo v Basro, Abbas, Bu&bir in Bandar Shapur. Lad.je so polne živil iu vojnega materijala. Lozovskv, oficijelni zastopnik ruske vlade je broadcasta«!: — Nemčija in Italija sta ik pali, da Amerika in Anglija ne bo>ta hoteli oziroma mogli pie >krbovati Rusije s potrebnim \vojnim materijalom. To upanje se jima pa ni izpolnilo. Amerika i u. Anglija nam vo^ ujeta vse jiotrebno. Žail ini je, da ne morem o tem podrobno razpravljati. /Cas za take razprave :bo šele po sklenitvi mi- ,ru. h . častnikoma aia^proti. . Vso vožnjo ni nobedien spregovoril niti besed p- Žep^ki ^.ta zrli V tla, častnika sta se malomarno ozirala skozi okno.- Vlak zavozi v predor. Kon-duktor ni prižgal luči. Vozili fto.se .y pogini temi.., •Iznenada je, bilo .slišali dva kžmoka. Cmok strastnega ]>o-ljuba in cmok »k repke zau.^iii- fc r . ; \ "v Vlak je povozil iz i.m»ela. Vgi štirje >o ožrč prav ^»osebno dobro ku|K-ijo. Prodajal je mo-<ške srajce in drugo tako reč. Dosti blaga je bil naročil, pa ^ ____r i • ,.»mu za vraga ni šlo dovolj hi- šo tudi opazovali, da si zivah! , • rane ližejo in da se te rane po- v «c»ar. tem le revanja je utemeljila Pelo bo okoli 2o0 pevcev m ~ 1 j- . , . i % novejšem času tudi znanost. pevk iu mnogi bodo v narod nih nošali "raznih narodov. SLOVENCI! NAJBOLJ POPOLNA ZALOGA SLOVENSKIH FONOGRAF8KIH PLOŠČ DOBITE PRI JOHN MAR8ICH, Inc. 4S3 WEST 4S»d STREET NEW YORK, N. Y. Vsi sedanji davki na avtomobile nanireč niso zvezni, ^jj na nem. par pa državni. Baš zaraditega davka bi moral zakladniški ' aepartment ustanoviti poseben oddelek in najti posebne uradnike, kar bi veljalo 3 milijone 400 tisoč dolarjev. Davčni od-f^ek poslanske zbornice bi tega nikdar ne {privolil. — Če ne dovoli kongres potrebnih sredstev, — je rekel Morgenthau, — ne kaže drugega kot davek enostavno prekli-< ati. Postava, ki je ni mogoče izvesti, bi bila nesmiselna. • Davek bi imel stopiti v veljavo dne 1. februarja prihodnjega leta. .. : ■ J Internacijska taborišča bodo povečana. V Ameriki je več kot dva tisoč Nemcev iu Italijanov v internacij skill taboriščih. V slučaju vojne med Ameriko ter Nenfčijo in Italijo bo treba taborišča povečati, kajti oblasti imajo na sumu precej o-seb, katerim skušajo prej ali slej priti do živega. Internacijska taborišča so pri Lincoln, N. D., v Fort Missoula v državi Montaui ter v Fort Stanton, New Mexico. V njih so večinoma mornarji z zaseženih italijanskih in nemških ladij ter Nemci in I-talijani, ki so prišli na nepo-f-taven način v to deželo. Precej inozenwrev se je moralo zagovarjati pred sodiščem zaradi sabotaže. Po obsodbi jih niso poslali v internacijska taborišča, pač pa v ječe iu kaznilnice, * ~ * - KATOLIŠKEMU DUHOVNIKU NI TBEBA SLUŽITI. ; Brigadui general Lewis B. Hers hey, narodni rekrutacij-ski ravnatelj, je zasča&no oprostil vojaške službe 26 letnega katoliškega duhovnika« Louisa F. Doucetta izTtocihestra. New York, daisi po zatrdilu Her-slieya, nazlogi, ki jih je duho\--nik navedel, niso v soglasju z nauki rimsko-katoliške cerkve. Pater Doucette je rekel, da dobesetmo tolmači peto božjo postavo * * Ne ubijaj!'' Izza svojega enajstegia leta ni bil nikdar v nobenem pretepu. Vedno je bil cm Hoče n nasprotnik vojne in prelivanja krvi. čkem kanclerju in voditelju HRtlerju je bilo že tu in tani vča-sih kaj slišati. To je znano, da vodja nemškega' rajha ne je mesa, da ne pije alkohola in da tudi ne kadi. Njegovi gostje za mizo se ntorajo natančno rabati po navadah svojega gospodarja. Nejkateri pa, ki so bolj posvečeni v tajnosti zasebnega življenja Hitlerja, povedo, da poje maiogb bonbonov, kandiranih orehov, veliko sadja in pije steklenico posefbnega, skoraj -brezalkoholnega prva. ki ga neka južno-neanšHca pivovarna vari nalatšč za njega. . Toda ko je v septembru lani sprejel ministrske predsednike RADA BI IZVEDELA kje se nahaja moj stric VALENTIN VOUK (Wowk),do-tna je bil iz Nova Vas, fara (Lesce pri Radovljici. Nazadnje jo bival v New Yorku sedaj najbrž v Brooiklynu. Aio ka-terih cenjenJb citateljev Glas (ienera'] Hersey'je razsodil i j Naroda ve kaj o njem, ali pa ?e sam čita te vrstice, prosim ga, naj se oglasi njegovi nečakinji. tiRss Ljudmila Kna-fele, 701 East 159th St., Cle-vefa-nd, Ohio. (3x) — Ti razlogi nikakor diže ter so v nasprotju z nauki rimsko - katoliške cerkve, kateri prosilec pripada. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči . s Vam in Vašim Otrokom -t KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA MSk J £ D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija ' ■ v Ameriki , . . Posluje že'48. leto Članstvo 37,500 • Premoženje $4,936,000.00 SOLVENTNOST K. SL K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19^0 če bobi d«bro sebi in svojim dragim, uvaroj ae pri najboljšir pošteni in Badaolrentni podjtorni orpanizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNofl, kjer M l>hko urarnieš vm amrtnine, razne poškodb«, operacije, proti bolezni, in onemoglosti. _ K. S. K. JEDNOTA sprejema moško in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in dp 16. Ma pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do 15,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če Se nisi član ali tlaniea te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in prištdpi takoj. Za pojasnila o .zavarovalnini in za *se druge podrobnosti se obrnite na nradniks in nradniee. krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa m: G £ A V NI 351-353 No. Chicago* Street, URAD JoHet, Illinois N^šla je namreč v slini snovi, ki imajo leot 44ixdiibini?' zadržuje joč vpliv na rast bakterij. Lstočasno so mu^li v slu>i tuili fnovi, ki imajo spodobnost, ida spremenijo bolezenske lastnosti bakterij; imenovali te snovi "nmtine". T>te snovi so v ostalem ugotovili tudi v sluzastih izločinah nosa in črevja. tako da ni vee eudno, da ti or-trani razmeroma redko ol>olijo. čeprav so bakterije -stalno- v njih. Za rane v ustih pa prihaja v postov tudi sil azil ni vpliv sline, saj ta stalno izločuje, razen tega pa je ifatna dnplina -dobro oskubl j na - s Vrvio. Zadnji dejstvi sta naj-•boljsa žašeita zoper ognojitev. inMiiffiSEUj;::®:;' t "" Note - za P i A So . HARMONIKO al i KLAVIR ro 35c komad: [SLOVENIAN DANCE 'VANDA POLKA_ PO JKZERCT LK O L O"_ OHIO VALLEY tŠTLVLA POLKA TAiJ NA VRTNI OBEDI MARIBOR WALTZ SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ - DEKIjE NA VRTU OT. MAROKA. fKGlJAJ i^TDANA MARELA (polka) "t VESELI BRATCI • (masurka) BARČICA MLADI KAPETANE_ KO PTICICA TA MALA ZVEDEL S~gM NttKAJ_ Po 25c komad; [ MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Naiwaite prt'1-SLOVENIC PUBLISHING CO. -3 ■ KNJIGARNI WMt 18tfa St., New York Toda trgovci -o iznajdljivi; naposled se mu je zdelo, da je pravo pogruntal. Xa listek ]>a-pirja je iz knjig, prepiral naslove svojih na.j[boljžili odjemalcev. 2Cato je vsakemu po-t>el>ej napisal naslednje pismo: I — Cenjeni prijatelj: Prepri: can sem, da ste ibili doslej še k vsem, kar ste ki*pili }>ri meni, zadovoljni. Srečen sem, ker se mi je posrečilo dobit/ omejeno zalogo najfinejših moških srajc. Ker vem, da imate zdaj pre«l prazniki dosti dela in o-pravka in ne utegnete osebno priti v. mojo prodajalno, sem vain danes ipo i>ošti poslal tri Krajce. Vse tri Vam tlain za •"> dolarjev, dasi je vsajka med brati vredna dva dolarja in petindvajset centov. Po tej ceni jih prodajam vsem drugim odjemalcem. Torej če ste zadovoljni, Obdržite srajce in mi pošljite pet dolarjev, če ne, mi jih pa "blagovolite vrniti. S spoštovanjem — Tako je pisaJ. vsakemu je pa poslal pet Srirajc namesto treh. —- To 'bo vleklo, — je preu-daril. — Vsak bo mii~lil5 da -sem v naglici pomot on ui zavil pet ►srajc namesto treh. Vsak jih ho obdržal iu mi poslal .pet dolarjev. X)olar 'bom vendarle zaslužil pri vsakem, kajti vsaka srajca me ne velja niti osemdeset centov. ■ ■ .Trgovec • .je odposlal pisma in srajco ter čakal. Štiri onski vojno ter da so bile vse dboroosene kanadske le dobile povelje, napasti sovNtyaika- kjerkoli ga srečajo Napoved vojne mora odobriti še ungleški kralju kar bo'nedvomno j-toril. Napoved vojne je bila .sklonjena po tri ute trajajoči kabin tni >eji. V tem času so bili vsi voditelji opozicije telefonieno vprašani, ee se strinjajo s tem korakom ali ne. Proti večeru so dospeli odgovori in niti_cden ni bil proti. Kanadskemu parlamentu ne 1h> treba odobriti vojne napovedi. l?za napo v di vojne Nemič|ji ima kanadski kabinet oblast in pravico napovedati vojno kateremukoli zavezniku Nenrfčije in slehernemu, ki na-pade kakšno angleško puse.-t. j Pozim po|x>ldnc j»- bila sklicana kabinetna seja, zv čer .i«1 pa sporočil ministrski pred-stnlnik Mackenzie King, da jc jproeil angleškega kralja, naj proglasi vojno stanje med Kanado in Japonsko. 'Do te^a sklepa je prišla kanadska vlada brez najmanjšega vplivanja -s te ali one st»a7 ni. -Ko jo Anglija napovedala Nenviji vojno, ji je Kanada tako; stopila na stran ter sledila njenemu vzsrledu. Kanada je potemtakem prva država na ameriškem kontinentu. ki je napovediia Japonski vojno, kajti odločitev kabineta bo datirana z dnem 7. diccimbra. . Odločitev je v polnem soglasja s stališčem kanadskega mi-nrstemkega predsednika, ki jc že ponovno poudaril, da jc dolžnost vseh *vobodnih držav Vraniti svobodo, kjerkoli je o-gro/en«K Ha jc prišlo do zloma z Japonsko, je bilo kanadski vladi že dolgo pre.i »znano tt r se jc tudi temu primemo pripravila. Vse osebe japonske^ pokole-nja so bile registrirane in odvzeti «o jim bili odtisi prstov. Poseben preiskovalni odbor ieie nad leto dni na dtlu ter je v tesni zvezi s kanadsko državno policijo. Vse sumljive osebe so bile internirane. Kanada že nekaj mesecev ne trguje z Japonsko in z ozemljem, ki ga kontrolirajo Japonci v Tndokini. Kanadski konzuli so bili <že odpoklicani iz japoiwkib mest. Japonskim konzularnim urad- bili pozvani k svojim oddelkom. Kanadska zračna sila ima -na zapadni »trani mnogo oporišč med mednarodno mejo in jijž-nini koncem Ala-^ke. Vsa o-porišča so najbolje opremljena z najmodernejšim orožjem. Kako daleč sega delokrog kanadske mornarice na Pacifiku, javnosti ni zuauo. Nedavno je omenil kanadski mornariški minister MacDonald. da jo med nekaterimi kanadskimi lt djami deset tisoč anil j razdalje. Iz te^a je razvidno, da *c pr cej daleč na 'Pacifiku. Kanadska ,pasadka. staeijo-nirana v Hong Kongn, je piav na vojnem pozorišču. Koliko kanadskih voji kov je tam, tudi ni znano, ve se pa, da jim Pacifika. Kmalu po prvi src tnvni vojni je bilo poslanih nekaj Kanadčanov v Vladi vostok ki so bili pa kmalu odpoklicani. V Vancouver ju je izjavil G. Ishiwara- predscnhiik Japonsko kanndsk. ga di&srljamkega. kluba da so Japonci v nvcstni povsem mirni ter da nočejo javno razpravljati o japonsko-angleški ter japonsko-ameriški vojni. . A' Kanadi rojeni J; ponci doklej še niso bili pozvani v vojno službo. Toda če jih bo Kanada potrebovala, naj jtk pokliče, in odzvali se bodo z veseljem. ' V mestu, k j. r je velika japonska naselbina. vh>da. po^>oln ntir. Policija se je bala izgredov ter je v ta uanfen izdala vnmastne odredbe, ki so se pa izkazale kot hrezpotrebne. DOBRA LETINA ZA J ji|/»-f\?>f cncev. Ka delo so jc vrnilo tudi več unij skih članov, kar jc razvidno iz tinijških znamenj, ki jih imajo pripeta na prsih. So marsikdo za organiziranje jeklarjev 20 tisoč dolarjev, ki naj jih porabi za pomoč «tav.kujočim maj-nerjem. Pi*\-o podporo so poslali stavka?je ni avtomobilski, delavci k "Windsor in sicer v? ixrgajanja trdovratno zavrnili ter so pretili uničiti narodno slogo in sicer v ča>u. ko j. bil potreben vsak napor splošni narodni stvari. Xa konferenci sino sklenili pridobiti za našo Htav.ko simpatije vsega kanad-skuga delavstva, pripravljeni smo pa vsak hip udeležita se konference v Otiawi. da se člani vaše vlad. posvetujemo o položaju ter odstranimo splošno narodno nevarnost. "J'pamo. da boste takoj brzojavno obvestili Mine Mili & Kmk'Iter Workers unijo local št. 240 v Kirkland 1-ake, če je mogoče čimprej sklicati tako zborovanje.. Brzojavko je podpisalo devetnajst odličnih kanadskih delavskih voditeljev. Po raznih kanadskih mestih je bilo ustanovljenih nad 20 nnjnosinih odborov, čijih svr-uiajnerje \ znesku tisoč dolarjev Strpko\-no unijt-ki voditelji so.se posvetovali v Kirkland UTkc, kako naj se nudi liaj-u*p šnejšo pomoč štrajkarjem v njihovi borbi za priznanje unije. Kdorkoli se je udeležil zborovanj«, je dobil vtis, da bo vse kanadsko delavstvo mobilizirano -v znamenju protesta proti politiki iu taktikam rudniških baronov. Kanadske delavske organizacije so zajamči-. le štrajkarjem vso in takojšnjo pomoč. Najbrž bo vsak organiziran kanadski delavec pozvan, naj žrtvuj za strajkarje eno dnevno plr.čo. . bi vanja ali strah o vanja svojih unijski-h tovarišev. Dklavci se od dne do dn£ bolj zavedajo, da v tem slučaju ne gre za iz-ijzil)olj!Šanje delavskih razmer ali za višje plače- oeiroma krajše ure, pač pa, da je izbruhnila stavka zastran tega, ker skuiša unija dobiti absolutno kontrolo med delavci." Brzojavka ministrskemu predsedniku. Kanadskemu ministrskem« predsedniku Mackenzie Kin-- nijcom so bili izročeni potni listf, 'kar pomeni, da morajo j Izdatna pomoč, nemudoma odpotovati. ■ , Vsi na dopustu so naliaiajoči j iOnijskemta glavneirnu stann člani kanadske zračne sile =olje poslal CIO kanadski odbor lEFE^MSI ^ wafr * * The present that not only it appreciated by ihe ooe wbp ceceiTes it, bat b«f>e6ts every one in . America- , L'! '.U . f I L. J L . .'. ! r . ^ " ■'. IZ1 jL. X.LIH U- ■ Naprodaj so pri Vaši lokalni pošti ali banki. se vrnil, pa se boji mašče-tgro je bil poslal brzojavni poziv, naj aranžira v Ottawi konferenco z delavskimi voditelji. BjnjSojfl-vka inja nasledinjo vsebino: "V Kirkland Lake se je vršila nujnostna konferenca organiziranega delavstva. Na konferenci so bili zastopani delavci, zaposleni od obali do o-'bafi v industrijah premoga, kovin, jekla, gumija, železnic, oblek, avtomobilov in v vseh drugih industrijah. Zastopniki imajo za seboj najmanj stotisoč organiziranih delavcev, ki so g oglasno odobrili stavko v Kirkland Lake, ter izdali naslednje /ugotovilo: I bo stavka v Kirkland Lake nadaljevala, bo izzvala mobilizacijo sil vsega kanadskega delavstva v protest pro-' ti politiki in taktikam, operatorjev in njihovih poinagaeev.. 4'Kot ministrskega predsednika in kot načelnika vojne vlade, katera je pdoforila politiko kolektivnih pogajanj ter priznala delavstvu primerno mesto v industriji, vas pozivamo, da storite, kar se vami zdi potrebno, za uravnava stavke. "Majnerji v IprkJand "Lake so bili vedno pripravljeni razsodno in zmerno razpravljati o teh zadevah. Operatorji so pa Kirkland lake. Taki odbori so v. Sidney. O lace Bay, Halifax. Montreal. Toronto. Hamilton Ottawa, St. Catherine, London. Kitchener. Sault Ste. Marie. Windsor. Winnipeg, Forth Ar-thue, Edmonton, Retrina. Saskatoon. Calgary, Breamo:-. Alta. Vancouver in Victoria. Odgovor operatorjev. Na predlog uaijskih voditeljev, naj bi se vršila v Ottawi konferenca,.>o lastniki zlatih -rudnikov v Kirkland Lake takole odgovorili: "Iz ^tališča ki m> ga zavzeli delavski voditelji v Kirkladn Lrke jc razvidno, da nameravajo izpolniti obljubo, ki so jo dali dne 7 novembra tekočega leta. Takrat so prešerno izjavili, da bodo prisilili tlelav-^keofa ministra MacLartyja k pokoiiščini ter da bodo napravili red v njegovem minkstr-itviu. Zdi se, da skuš?«ajo takratno pretnjo zdaii vresnicili. "Iz braojavke, ki so jo postali ministrskemu predsedniku, je jai«no razvidno, da nameravajo naprtiti vladi odgovornost luži povprečno po pet dolarjev na dau. Njegov letni zaslužek znaša potemittakem $1.500. vojakov kitni dohodek pa znaša približno $1.200. Civilist mora plačevati dav- MoOse bo prepovedano streljati. 'Zveza trgovskih zbornic v se-vemc-jn (Jntaiiju je s posebno r solucijo pozvala ontarijsko vlado, naj za nedoločen čas pre-pove streljanje moosov. Ix>vci, posebno oni fei }>riba-jajp iz drugih krajev, imajo navado moosa ustreliti in mu odrezati glavo. Glavo vzamejo s seboj, dn|go pa puste go jiti v goščavi. Po gotovih delili kanadskih gozdov je vsepolno te mrhovine. . ke, hrano, stanovanje, obleko, zdravnika in zdravila. Vsega tega vojaku ni treba. -J Vojak ima na leto več kraj-ših an dva daljša dopusta, in vse dopuste ima plačane. V ai'madi se hthko nauči obrti ter tudi teriui primerno zasluži. Brif-žina poročeiKga vojaka dobiva primemo podporo, ki ji zadošča za vsaikdanje potrebe. Nova avstralska puška* Avstralska vlada bo v kratkem poklala Kanadi risbv in UMHlele nove strojne puške nio-d(^a Owen. Te strojnice so presenetljivo prepro-fo izdelane in so. k rajno u.speŠne. (Izdelovati ji bodo zač« li v Torortu. kjer je že zdaj velika tovarna za puške Hrenovega modelu. , ,. - * . - - Rojake prosimo, k 0 pošijsjo xa naročnino, da se po^lnžnjejo — UNITED STATES oziroma • CAKAPIAH POSTAL M0NE¥ . ORDER, sko je vam le priročno konodaji kanadskih postav, kolikor pridejo vpoštev 'kot poea-mezniki. "Olxlolzba, da lastniki premogovnikov ogrožajo narodnb edinost, je ničeva v primeri s akcijo unijskih voditeljev, ki skušajo podžgati dmge delavce ter s tem škodovati vojnim naporonl in ilobrobitu posameznika. . ' j Produkcija se nadaljuje. "IProdnkcija se nadaljuje," pravijo operatorji, *'dačiim imajo štrajkarji veliko škodo. Po dobruu tednu stavke so izgubili na plačah nad 180 tisoč dolarjev.' V>ak dan se vrne več delavcev na delo. Se do-t- ti več bi se jih vrnilo, a se boje svojih tovarišev štrajkarjev« da bi ne škodovali njim in njihovim družinam.. '''Položaj prav posebno razsvetljuje naslednjo, dejstvo: Skoro vsak dan pride k nam več štrajkarjev. ki pravijo, .da bodo 'šli v druga mesta iskat dela in nas prosijo, če jih bomo sprejeli po končani stavki nazaj" Sikorski v Moskvi Vladislav iSLkorski, ministrski predsednik poljske vlade v izgnanstvu, je dpspel v Moskvo. Kot poroča moskovski radio, ga je sprejet v sredo Stalin v acvdienci. Sikorski obiskuje povsod po svetu poljske begunoe in izgnance. Pred meseci je ibil v (Združenih drža-bae eukrat Se .................'jO Slava delu".....v............19 Sest narodnih pesmi uaun iki sbor .................... SEST NARODNIH PESMI xa mešani sbor ................... Frane Venturlni—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... UK. VoLAKtO: Koimtrtn; PAVČ-IČ: Potrkan plea JUJJ. IZ STARE ZALOGE pa imamo še na-lednje pesuii, katerim smo znižali cene: ■ - Amerika slovenska lira, (Halanr) JI Orlov^ie himne (Vodopivee)" —*.— M Slovenski akordi, ZZ metonik la moških zborov (Kari Adami«) Trije mešani zbori (Glasbena M a i ti«) .......—----r.,...... r . V pepelniki noči, kaatata ta mIo. zbor in orkeMer,' .... Mladini, peiml ca mladino f klavirjem (E. Adamič) ............... .... .19 Verd© Jnvanee—Tl> MLADIH LET, moški sborl ................. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (ma-Ud in mešani) .... .......... Moški zbori 08KA& DBV: ...... BarCtea; Oj, moj iocel jb ior; Kam ml, fantje, dm t vas poj-d6IQO aoaSS OSKAR D^JV: . ■ L ..8re«no, ljubca moja; K-o ptl»-ca na tnje gre; 8očij MoJ otta v ma konjICka dva; Doblv aem pisemce; Slovo; Je vplbnlla lofi M EMIL ADAMI&: Modra devojka (belekranjaka.ZA KLASIK: VionoC pri po tod .w.'.^.iU}...^ , - i Jorjeva.......................M Buri yHdeJo. - **rp«alea Hodi Micka domo; Kaj drugega boCe'm; Kdravica ..k,rT..^Jt VASILIJ MIRK In A. GROBM1NO: VctrlC; P« gradlnl ...........It Dve prsmi. (PreJorec) 1 zbor in oolo ------- sa moški Naši himni, dv oglasno ............... JS9: Gorski odmeri (Labaraar). D. iTMck, ma&ki zbori ............- S9 ZA TAMBWCE: NA GORENJSKEM .TE " FLETNO, podpouri slo-' venskih narodnih' pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajnk ..........:... .75 ■i' V.V " rv Slovenske narodoe pesml ta «|ipki rašfci zbor IBaJidi) Bom šel na planinee, (Bajnk). podpori ,h...— "GLASNA RODA" — New forti Wednesday, December 10, 1941! ▼ STA N O T L J * N L 1 11» OSPOD iz KONOPISTA Napisal: L WINDER. 145- • • Tudi učenjaki so zmotljivi Učenjaki so ljudje kakor drugi in zato ni čuda, da se tudi oni včasih zmotijo. Iz zgodovine geologije je znan primer wurzbunškega profesorja Ada-la Beringe rja. 1726 knjigo fiji ideeekožcev, delo Abbeja Emanuela Domeneolia, apostolskega misijonarja, častnega kanonika, montpellierskega čla na pa peske tibarins^ke akade-Lzdal je leta mije in člana orijentalwkega in Lithografija i ameriškega zemljepisnega dru- "P^kaj ste kisata? Saj je Se ča«a, saj še utemo obešeni," ^e rekel, ne da bi pritajil glas. 41l>rži .jezik za zobmi." je šepnil Princip, na kar je črko-stavec užaljeno namrgodil obraz jn začel pomenek z neko kmečko rodbino. ' Grabež je roki 1 Principu, ki je mračno gledal v vodo: "Neznosen mi je s svojo besedno drisko. Vsakemu tujcu je zmožen povedati, kakšne velike naloge se je lotil. S svojimi neumnostmi nam bo »vse pokvaril." i Princip je prikimal: "Otresti se ga moraVa. Če ne v Na'bcu, pa vsaj pred n|ejo. (Vz mejo z njim nikakor ne poj-deva. Porečeva mm, da hi bilo sumljivo, če bi potovali v treh. Saj se nama lahko'pozneje spet ipridruži. ako se hoče. Morda v Tuzli. Treba pa ni. Nenlara bo še vesel, čo mu dava priliko, da^ se za časa izmuzne." V Salx'u so zapustili ladjo. Caibrinoviča, ki se je mo^l IvHčiti od njiju, so poslali s priporočilnim pismom v Zvornik. "V Tuzli se dobimo," mu je rekel Princip, "od ondod naprej lahko spet skupaj potujemo do Sarajeva." Stavec je bil globoko užaljen. "Ta napuhnj.nca", si je mislil, "ker sta dijaka, se hočeta ločiti od mene. Ali mar ne tvegam glave prav tako kakor onadva f Nu, saj bomo videli, kdo se bolje izkaže, onadva ali jaz." Minvo moevar, v širokih ovinkih se ogibaje orožnikih postaj, so se po tihotapskih potili plazili skozi Bo«no. Vse je hlo }>o stvči, dasi ne tako gladko, kakor na srbskih tleh. Ca-liniki, učitelji, knuetje, tihotapci in hlapci so jim bili pomagači, drug jih je predajal diugejiVu v roke, ko so vpraševali za pot v Tuzlo, v*ak j« že imel navodila. z Mnogi izmed poimigačev so bili plašijivi. bolj v skrbeh kakor Princip in Grabež, bojazlivejši od črkostavca, ki je spal na kmečkih posteljah in šalil s kmečkimi dekleti, med tem ko sta .se gimnazijca rajši skrivala na san*>tnih skednjih in se vdajala skrbem, ker se jima je zdelo število sovedcev preveliko. wirceburgensis", v kateri je o-\štva v 1'Vanciji. Delo je izda pisoval različne kamenine, ki|no z podporo državnega mini jih je bil na&el v kaniaiolomu etra in cesarskega doma. Leto blizu Wurzburga in v katerih so bile med drugim, tudi take neverjetne stvari, kakor odtisi oelih rastlin z listi vred. metulji s krili, podobe solnea in lu-! izdaje je bilo 1860. Približno čez dva nv.seca po izidu so se jeli oglašati učenjaki z d%*omi o pisavi peruanskih Tnkov. 'Končno je pa prišel za ne, latinske in hebrejske črke1 izdajatelja strašen udarec. Iz itd. Ko je knjiga izšla, je pa!kazalo se je namreč, da izvira-našel profesor v kamnolomu tu-; jo listi z risbami ie* iz Kanade di še odtis svojega imena. Pozneje je prišlo na dan. da .je bil postal profesor žrtev hudomušnih študentov, ki so odti.-e sami izdelovali in jih v kamnolomu zakopavali. Profesor je hotel seveda svojo knjigo umakniti s knjižnega trga in pokupil je vse izvode, kolikor jih je dobil. Vseh «eveda ni mo^el dobit ■i in nekaj jih je še zdaj v nekaterih knjižnicah kot prava redkost. . Manj znano je. da se je pripetilo v preteklem stoletju nekaj podobnega tudi v Franciji. Tam pti ni šlo za okamenine, tent več za skrivnostno pisavo ameriških Indijancev. Bilo je za časa Napoleona TIL. ko so se mnogi učenjaki ukvarjali s hieroglifi in raznimi drugimi pisavami starih kulturnih na- da so pa delo siučika nekega nemškega lovca na divje zveri. TVček se je kratkočasil ko je bil njegov oče na lovu s teuy da je risal po papirjih možic-ke. roze, orodje in podobno- tu pa tam je pa skušal tudi k«j napisati. To kar je smatral Dosneneefc za verige, ni bilo nič drugfiga, nego venec klobas. Stihe klobase so bile menda glavna hrana lovčeve družine, ali pa jih je imel deček zelo rad in zato jih je risal skoraj na vsakem listu. Te klobase dozdevne verige .sužnjev, so vzbudile najprej dvom. o tem. da gre za pisavo starih Inkov. Tako se je polagoma vse pojasnilo. V vsakem kraju, kjer so se oglasili, jih je nekaj ljudi že! rcKjov Markiz de Pan i ni tu-pričakovalo, zakaj je bil LVanovLč tolikim razodel skrivnost?,«*1 navdušen bibliofil, je našel pri nekem pariškem starinarju zbirko 200 listov, pokritih s prečudnimi hieroglifi iz Kanade. Markiz je zbirko kupil in spravil v svojo knjižnico pod imenom "Knjiga divjakov". 'Da bi bila le že v Tuzli?*' sta venomer mislila gimnazijca. V Tuzli sta f=e hotela rešiti nevarnega tovora, pištol in bomb, ki se z njimi nista mogla upati v Saraevo. Pred Vidovim dnem sta hotela poslati zan• sljivega človeka v Tuzlo po orožje. Nazadnje sta dospela v Tuzlo. Tu »ta zvedela, da je srbska vlada v Lofcnici in Ltšenici poizvedovala po njih, a gra-nicarski častniki jih "niso bili videli" in so rekli tujim orož-J^° Pa pokazal nekaterim n ikoni, da bi moralo biti avstrijskim mejnim stražarjem že strokovnjakom, med njimi tudi bolj kakor srbskim do tega, da ubranijo sunil ji vcem prehod glavnemu knjižničarju A rename jo. Princip in Grabež sta *e sn»ejala; prvič, odkar sta bila1.'* v Toulonu. Paulu Laeroixu, 'ali ravnatelju "Lepih umetnosti, de Mercevu. so ga vsi zagotavljali. da je to izredno zanimiva stvar in sploh velevažno odkritje, e. š. da je ta knjiga prvič pokazala znanstvenem« svetu njstarejši način, kako so se v pisavi izražali pemanski Inki. iGlas o tem redkem odkritju je kmalu prišel do vladarskega dvora in Napoleon III. je na prigovarjanje svojega prvega ministra Walewskcga,. sina Napoleona I. in lepe Poljakinje odobril velik znesek za izdajo tega dela v tisku. Bil je prepričan. da si bo francoska znanost s tem pridobila veliko slavo Uredništvo dragocenega ve, ali ga i knjižnega dela j?, bilo poverjeno znanemu učenjaku Emanue-lu Domenechu- -Jei se je baš vrnil iz Amerike, kjer je proučeval življenje rdečekožcev. Do-mrnecli je prišel do poznanja, zapustila Beograd. Toda smeli ju je minil, ko se je zaupnik, do katerega se jima je bilo obrniti v Tuzli, premožen trgovec in lastnik kina, z intnom Miško Jovanovič, bi anil sprejeti orožje ill ga »hraniti. "Preveč znan sem tu, vsak otrok me pozna- v nekaj društvih sem predsednik," je tarnal. "Zakaj prihajate ravno k meni! Ali me hočete opraviti v nesrečo?" ' "Ne, gospod," je ivkel Princip, ".stvar je v redu, ne bova vas nadlegovala, oprostit«-, da so nama dali nepravi naslov." Obrnil se je in hotel oditi. Jovanovič je zardel, ju zadržal, se opiavičeval na dol^o in na široko. Sprejel je orožje in dejal: ' 1 j "Tisti, ki pride ponj. naj mi pokaže odprto škatlo ciga-i\t "Štefanija"; po t eni znamenju ga boni spoznal." zapu sedov pa terjaš od njih kaj nevarnega, se podelajo v hlače, naju ne boji — ne vem, ali naju ne bi predal orožnikom." "Na srečo se naju boji," se je nasmehnil Grabež. "2 "em Pa radoveden, kaj je s Oahrinovičeni. Kdo bova kdaj videla" K Da se Zdaj Ko sta zavila okrog vog Cuj, Trifko." je rekel ni se izmuznil." Stopila sta k Oabrinoviču in mu stisnila roke. ala. sta zagledala črkostavca. Princip, "krivico sva mu delala, Zgovorni SVETOVNI PROSTOR SE SIRI. Počasi, pa brez odmora, prodira človeški duh v vesol^tvo. V zadnjih desetletjih so se naši pojmii o svetovnem prostoru temeljito izpnwiienili. V začetku tega stoletja m o še mislili, da je rimska cesta s svojimi slutenimi sonci zadnja meja. kakor nekaka lesa, za katero je potem samo še neskončen prazen prostor, danes pa vemo, da je le ena izmied mjnogih. ki so ji enake in segajo bo^e kam. Naš svet je postal večji. < 'loveško oko si ga je razširilo. Odkar zvezdoslovci fotografirajo nebo. se je število meglic ki so na posnetkih le majhne, medle točke, silno pomnožilo. Danes že moremo opazovati prostiani svetovni prostor, po katerem gredo svojo neskončno pot številne meglice in rimske ceste, ki so enake tej. ki jo poznamo od naših otroških let. Nizozemski raziskovalec, dr. de Sittart je izračunal, da je takih rinfskih oest nič manj kot 80 milijard, naši daljnogledi mer svetovja v začetku našega stoletja znašal 100 m ilijoetoy svetlobnih let, danes znanstveniki smatrajo, da znaša že trikrat toliko in da smo ■zdaj na drugi stopnji tega razvoja. To raztezanje svetovja izvira iz dinamičnih sil, ki nam jih razodevajo energije, ki iz o-zvezdij bruhajo v prostor. To stanje pa \po mnenju zvezdo-elovcev ne bo trajalo večno, ker čim bolj se svet razteza, tembolj izgublja na notranji energiji in-v nekem času mora priti do pokoja. Kako dolgo pa bo trajalo to naraščanje svetovja, seveda ni rrfogoče prav nič prerokovati Eno pa je gotovo: svetovje je v neprestanem dihanju jn raste in upada kot pljuča. Pa tudi če se naša misel, utrujena od silnih dimenzij, ki jili težko doume, ustavi jp ne ve več kam, narava se ne ustavi: nove neskončnosti stopajo pred nas in nihče ne ve. kje se konča "nebesna vojna' \ KLA VERNI "KOVAČI" 12 GRETNA G-REEN. Sodni'k lord Russell iz Bdin-brrrga je presenetil angleško javnost s trditvijo, da je legenda o kovaču, ki je v prejšnjih časih kot duhovnik v neki ko-vačnici v Gretna Gieenu vezal v zalkon pobegle ljubezenske dvojice neutemeljena. (Sodnik je moral razsoditi v tožbi, ki jo je vložil ".kovač iz Gretna Green" proti nekemu konkurentu Družina Miaoklejev, ki trdi. da ima najstarejšo kovač-nico v tem k raju, kjer se ub^gle dvojice lahko poročijo nad nakovalom, je tožila zakonca Mae Intosheva, ki sta pred kratkim odprla konkurenčno delavnico. Maoklejevi so zahtevali, diaj Razveselite za Bo žit t svojega prijatelja Pošljite nam $2.— in mi mu bomo v Vašem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda." Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel. Uporabite ta naročilni listek H » "GLAS NAKODA", 216 West 18th St., New York Pošljite za —-na; naslov:------ i i meseca (cev) "Glas Naroda" j --------m. I Moje ime je: •Moj naslov: U H I Tukaj priložim M. O. za $ j Pričnite pošiljate dne | Za 4 mesece $2.— | Za pol leta $3.— Za eel o leto $6.— sodišče Maclntoshevima prepove naslov "kovačev zakou." Macintosh je bil prvotno lesni trgovec, potem je imel gatažo, pred 3 leti je v Grebna Green kupil hišo. postavil je vanjo nakovalo, okrasil je prostor tudi drugače s starimi predmeti in fotografijami in je potem poskušal odjemati stari kovač-nici kliente. Sodnik je najprvo ugotovil, da tako za ani duhovnik, ki je v 18. in 19. stoletju sklepal nezakonite zakone- spoli ni bil kovač. Vedo za osem ali devet mož, ki so v Gretna Gr en ol» različnih časih opravljali takšne ceremonije, toda nob'-den med njimi ni bil kovač. Celo Maolde sam ni nikoli o pravljal tega častitljivega dela. Preden je 1. 1907 začel svoj muzeju" je klieutom, pač lahko kazal nakovalo, delati pa na bil sedlar, potem je imel kavarno in v obeh poklicih ni imel usfpeha. V svojem "zakonskam TJ 1 , , w , # • ---------" - •> • V * Ui ill • •• f-r »»»Vi \»Vf » rj l I M aorinovic je bil danes nialobeseden. Čemerno je odgo\Tirjal da je tisiih 200 listov "logi-č Videti je bilo, n« in organična celota." Raz-, globino, čeiprav se pam. na prvi rekel Princip. Zdaj se od-Prineip se je delil jih je v 12 poglavij tako kakor da ima opraviti z romanom ali učebnikom. Nekatera poglavja so ga baje silno presenetila. ker je "z absolutno gotovostjo" ugotovil, da opisuje eno poglavje začetek 'krščanstva med pofdinimj indijanskimi plemeni, drugo govori o do- na vprašanja po svoj:li doživljajih med potjo, da še ni bil odpustil gimr.jizijdfaite. "Veseli me, da „-i tu," je reke peljemo skupaj v Sarajevo." Dne četrtega junija so dospeli v Sarajevo, takoj poslovil od tovarišev; "Kazimo tfe kar moči malo.' Po-tiorkovi benči preže na vsakem vogalu in v vsaki gostilni " je dejal. ' Grabež «»e je odpeljal v Pale k svojemlu očetu svečeniku. Tudi (-abrinovič je obiskal roditelje. Oč^. s katerim sta bila . ______J^________ !,FkJ Je P/ijazno sprejel, Jn podoba je bilo, da se ve-\ movini Tndiiancev."tret je o de hi misijonarjev, ni€»d njimi itd. Listi so bili reproduoirani .kot tablice z razlago. . Kakšni so -bili ti hieroglifi, vidimo na sliki kj«r ?ta re-prodtteira-ni, dve strani iz Do-menechove zbirke, Domen echo-ve razlage k njim se glasi prva vrstica strani 132, predstavlja dve ladji- plujoč od nzhoda proti zapadu. Pod prvo ladjo se dviga človeška postava, ki kaže njena upognjena roka na obilico živil in na cvetočo zdravje. Malo nižje vidimo človeka pa jil, doslej dosežejo samo ka- pol£lio kot -kova^ zakonov" je k a dva milijona. D&mgi zvez-doslovec dr. Hubble pa je odkril, da fotografska plošča pokaže večje število rimskih c:s*t, če je dalj časa izpostavljena svetlobi, ki prihaja iz svetovnega prostora. Iz teh dejstev nekateri sklepajo, da so vsi ti sVetovi enaikmner. razdeljeni seli vrnitve izgubljenega sina Res čudno je bilo življenje! <>če, ki ga je sin sovražil, sin- ki ga je oče zaničeval — sta mahoma sedela skupaj. ! V ® V€®. uo' njenim za politiko," je rekel bivši vohun, "srečno in mirno živiš samo tedaj, če so ti vse, politične zadeve deveta skrb. Izbrisal <*m* kar je bilo. Stori tudi ti tako, smko. Ostani tu, poišči si delo in ne zapravljaj svojih naj-.epših let!" j . <1nkostavcu ne je kar inako -storilo. "Saj res," je pomislil. "Najlepša leta zapravljam, življenje postavljam na kooko — ali mi je treba Tako lepo bi lahko živel . . . Zakaj se nisem že pnd nekaj tedr.i -vrnil domov? Morda se se lahko umaknem." Razburjen je tekal okrog in s solzam« v očeh pomi sijal: "Morda se še lahko umaknem. ..." A tedaj so se pokazale pred njegovim notranjim očesom fanatično stroge Principove oči in posmehljive, ogabne oči Trifka Graibeaa. Po- njem ni znal. Leta 1931 je Ma-akle svojo ženo in druge člane družine napravil za delničarje "kovačnice in muzeja v Gretna Green" in ko je 1. 1934 umrl, je družina s podjetjem nadaljevala. Macklejevi 73a ne zaslužijo z nezakonitimi porokami nad kovalom. je ugotovil sodnik, temveč zavoljo velikanskega števila obiskovalcev kovačnice. Iz vsega tega je razvidno, je dejal sodni-k, da označba "'kovač zakonov" ne more biti kakšen monopol. Ker zgodovina o takšnem monopolu ne ve, ga tudi ni n to 2: oče zaščititi in zato je treba tožbo zavrniti. Odslej lahko uporablja vsak naslov "kovač zakonov." MUHA NAJHITREJŠE 2 IVO BITJE. <"Vr»rav je človek s svojimi tehničnimi izumi na Tliitre>fc bitje na suhem in na vodi. pri. pada hitrostno prvenstvo v zia-ku žuželkam. Ko je dosegel italijanski letalec Agelo 1. 1934 svoj hitrostni rekord 705 ksni 11a uro. gotovo ni slutil, da leti za polovico počasnejši od žuželk. ('lovek, prepuščen lastnim silam, doseže v teku samo hitrost 32 km na uro. Na drsalkah poveča svojo hitrost za 7 km, na kolesu doseže hitrost 120 km. v dirkalnem avtomobilu pa 430 km. Na vodi je dosegel človek 208 km. Najhitreje živo bitje na svetu j© muha cephenomia. Samica doseže okrog 930 km na uro, samec pa celo 1310 km. To je torej dvalkrat velika hitrost kakor jo je dosegel italijanski letalec. Defease Sarins« Bond«, serija E. je mocoCe dobiti najnižje za f25.— t zrel osi ni vrednosti, za katere se plate le $18.75. Lastnina serije E bonder je omejena na $5.000 zrelostne vrednosti za t salto leto. _K U P I T E DEFENSE SAVINGS BONDS in STAMPS mislil je: "Ne morem nazaj. Ne gre, da bi njuna obveljala, ™ 5n ye5 v okovi)l- ne gre, da bi smela ošaibneža trditi, da je bilo njuno slabo' a ^ ^ nmenje o meni upravičeno Ne zatajim se. na Vidov dan." se-nadaljuje tudi na 'j sledeči sitrani 133. Glava ene- Danila Princip je takoj po prd.odu obiskal -učiteljskega kandidata' <^rog «ebe ila Iliča. Že dolgo s^ nista bila videla. Čislala sta drug ; ,ri>o1?, v to vlfiPk dnrgega, hkratu sta pa drug drugemu v mislih očitala preveliko nespametno častihlepje Prineinov nm v* hil nnmr^n .er- . Principov sum je bil upravičen. {Nadaljevanje prihodnjič,) mi « duhovnik. Vse delo krasno vezano, je issšlo s francoskim naslovom "Ameriški ilustrirani rokopis" razprava o iddogTa- pogled zdi. da so nakopičeni. DiTugo odkrit.je pa je, da vse te m-egline ali rimske ce«te tem hitreje beže od .nas, čim bolj so od nas oddaljene. Tako imenovani "galaktični sistemi" hitijo izpred naših oči v svetovni prostor s hitrostjo 11 tisoč km na sekundo. Pač hitrost ki je niti primerjati ne moremo z nobeno hitrostjo na zemlji. To znanstvenikom velja 5wt dokaz, da se svetovni prostor širi, da je vsak dan večji. Svet torej ni neizpne-menljiv, ampak se njegove mete raztezajo. Svet pa se ne siri samo v eno smer, ampak enakomerno v vse smeri, kot krogla. Opazovalne naprave so namreč že danes tako izpopolnjene, da se more opazovati. da se zveffldne meglice ne oddaljujejo samo od nas, ampak tudi druga od druge, da torej z velikansko naglico silijo vsaksebi — kakor če bi na gumijasto žogo zarisali točke, pa bi žogo napihnili: točke ibi se v nekem raiamerju oddaljevale napnej in narazen. Čim dalj torej beže zvezdni sistemi od nas in drug od drugega, tem večje je svetovje. Po računih so ugotovili, da je pre- Poučni spisi MSfflMN ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavu dr. r. J. Kern. Vesta/* Cena 12.00 BODOČI DRŽAVLJANI naj am(* knjMieo —' "Bow to beeoaie a iUim of fee United Btitw" v tej knjld 00 »m pojasnila ta oak o-nI za naseljence Cena 35 center DOMAČI ŽIVINOZDRAVNOt, spisol Franjo Dolar. 278 otrooL Cena ttda vea Cena S1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega tivlnorejca; opts raznlb bolezni ln *diavU«nje; sliko. GOVEDOREJA. 8 Spisa) R i«fr«rt 148 otraaL KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani $1.- Cena 50a MLERABSTVO. 8pliai Anton Pove. 8 slikami 1« otranl. Knjiga aa mlekarje In UnbttoUe mlekarstva sploh. OBRTNO KNJIGOVODSTVO 258 stranL Ve*.. Knjiga je namenjena r prvi vrati n ttarbno, umetno ln strojno klJoCovnKarstvo tor kolo* ooll varstvo. emm — ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAB. Trije deli: 102, 141. 133 strani. Cena mebko roe Poljuden ln natančen opis odkritja novega sveta. 8pls ao Clta kakor sanlmlva potest tar le sestavljen po najboUttb virih. 1 Gena BOo UMNI ČEBELAR Splaal Frank Lakmajer. 168 strani. O— $1.— ZDRAVILNA PIJAČA. «2 StranL 50o 25o Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. ■ m ■ ■ ■»'1 ■*■1 ■