številka 15 / letnik 57 / Ljubljana, 16. april 1998 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov v Slovenije Dušan Semolič, predsednik ZSSS, je ministru Tonetu Ropu 9. aprila poslal pismo, s katerim zahteva odgovore na stališča ■n zahteve Svobodnih sindikatov o reformi Pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Če minister ne bo odgovoril do 21. aprila, bo ZSSS zahtevala njegovo zamenjavo. »Je zelo črno, vidim le, da delavcev kmalu ne bo več. Od koga bo država jemala za privilegirane, pa se v zelo gosti usedlini ne vidi.« Proti visokim stopnjam davka na dodano vrednost Ekonomsko-socialni svet je prejšnji teden za zaprtimi vrati Opravljal o davku na dodano vrednost. Ker je bilo po uradom sporočilu, kot so ga povzeli mediji, videti, kot da socialni partnerji podpirajo novi zakon, so vsi štirje predstav-niki reprezentativnih sindikalnih central izdali skupno sPoročilo, da bi visoke davčne stopnje neusmiljeno pri-zadele standard večine zaposlenih. Sindikati zato takšnemu davku nasprotujejo. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pričenjamo z akcijo zbiranja finančnih sredstev za pomoč posameznikom in družinam v zgornjem Posočju, ki jih je prizadel nedeljski katastrofalni potres. AhcH« bo tnlil« do »rede. 22.sprlla 1998. zato naprošamo vse, ki se želijo vključiti v to akcijo, da do tega dne nakažejo svoje denarne prispevke na račun številka: | 50101-678-47511 ' | s pripisom: ‘Za Tolminsko-. Zbrana sredstva bomo po koncu akcije nakazali na račun Rdečega križa Slovenije! Vsem darovalcem se za pomoč že v naprej iskreno zahvaljujemo! /^"'^mag. Dušan SEMOUC i ^svct Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je skupaj s Svetovno banko nedavno organiziralo študijsko popotovanje za člane odbora za zdravje, delo, družino in socialne zadeve pri državnem zboru po nekaterih evropskih prestolnicah. Parlamentarcem se je pridružila tudi skupnina novinarjev, ki v slovenskih medijih spremljajo priprave na pokojninsko reformo. Udeleženci študijskega popotovanja so obiskali Nizozemsko, Švico in Italijo, kjer so jih seznanili s svojimi izkušnjami pri reformi pokojninskega sistema. Kakor poročajo časniki, je na pogovorih naših parlamentarcev in novinarjev sodeloval tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop, ki je med drugim dejal, da bi se lahko Ali ne pihamo v pravi rog? Slovenija pri reformi pokojninskega sistema zgledovala po Švici. V našem glasilu smo večkrat objavili opozorila švicarskih sindikalistov, da ima njihov sistem pokojninskega zavarovanja veliko pomanjkljivosti, saj je zelo neugoden za tiste, ki imajo podpovprečne plače, in da imajo v bogatih podjetjih še dodatne pokojninske blagajne. Lepo in prav je, da ministrstvo za delo vabi na študijsko popotovanje tudi novinarje, ki spremljajo priprave na pokojninsko reformo. Med povabljenimi ni bilo Nove Delavske enotnosti, čeprav je doslej veliko pisala o predlagani pokojninski reformi. Kdo ve, morda pa pri izbiri medijev ministrstvo ni upoštevalo samo tega, koliko kdo poroča, temveč le kako! Zdi se nam, da so povabili samo tiste, za katere upajo, da bodo nekritično pihali v vladni rog in o beli knjigi pisali le dobro. Če je tako, smo lahko vsi, ki nas na študijsko popotovanje niso povabili, le počaščeni! Sindikat delavcev trgovine Slovenije Izplačevanje jubilejnih nagrad V zvezi z uporabo in izvajanjem posameznih določb kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije se na Sindikat delavcev trgovine Slovenije obračajo številni delavci, pa tudi njihovi delodajalci. Veliko vprašanj se nanaša na izplačevanje jubilejnih nagrad, ki delavcem pripadajo za 10, 20 ali 30 let delovne dobe. Določba o višini jubilejnih nagrad v stari kolektivni pogodbi je temeljila na deležu povprečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije, nova določba pa na mnogokratniku bruto plače I. tarifnega razreda kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. S to spremembo so se jubilejne nagrade realno povečale za približno 27 odstotkov. Po 2. točki 51. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti pripada zaposlenim jubilejna nagrada za 10,20 ali 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Takšno določilo smo smiselno prevzeli tudi v 2. točko 52. člena kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Zadnji delodajalec je tisti, pri katerem delavec izpolni ta pogoj in ki jubilejno nagrado tudi izplača v mesecu dni po izpolnitvi pogoja. Skupaj z 72. členom kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije se neposredno uporablja tudi določba 2. točke 42. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Ta določa, da se za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca, in pri kapitalsko povezanih delodajalcih. Pravico do skupne delovne dobe obdrži tudi delavec, kije bil k novim delodajalcem razporejen skladno s 15. členom zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ št. 60/89) in 17. člena kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS št. 10/98). Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja se uredijo z zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti. Za razmaje med navedenimi pravnimi akti se uporablja načelo “in favorem”, ki v danem primeru pomeni, da: - kolektivne pogodbe delavcem lahko dajejo samo več pravic, kot jih imajo po zakonih; - kolektivne pogodbe nižjih ravni (podjetniške in splošni akti na ravni podjetij) lahko dajejo samo več pravic, kot jih dajejo splošna in panožne kolektivne pogodbe. Podjetniške kolektivne pogodbe in splošni akti se lahko uporabljajo še naprej, vendar le določbe, ki niso v nasprotju z novo kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine, in določbe, s katerimi so delavcem priznane večje pravice kot v panožni kolektivni pogodbi. Skupna delovna doba je kriterij za izplačilo jubilejnih nagrad povsod tam, kjer je tako določeno v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu. Če bi ta podjetja neposredno uporabljala 2. točko 52. člena kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, bi namreč kršile svojo kolektivno pogodbo ali splošni akt. Postopek uskladitve podjetniške kolektivne pogodbe in splošnega akta z določbami kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije lahko začne vsaka udeleženka, vendar le s pogajanji s sindikatom ali soglasjem sveta delavcev. Skupna delovna doba kot osnova za izplačilo jubilejne nagrade se uporablja še naprej: a) pri delavcih, ki so zaposleni pri delodajalcih, kr so pravni predniki zadnjega delodajalca (statusne spremembe delodajalca), b) za delavce pri delodajalcih h katerim so bili delavci prerazporejeni skladno s 17. členom kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, c) za delavce pri delodajalcih, ki imajo v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih določbo, s katero j e skupna delovna doba pogoj za izplačilo jubilejne nagrade. Sondi Bartol, sekretar Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije Finančni pravilnik je pripravljen Zadnji dan v marcu seje sestala naša komisija za statut, organizacijo in kadre. Najpomembnejše se mi zdi, da smo sedaj končno oblikovali predlog besedila našega pravilnika o financiranju in finančno-ma-terialnem poslovanju sindikata dejavnosti. Med novostmi je jasnejša opredelitev načina plačevanja članarine za tiste, ki ne želijo, da to zanje opravlja strokovna služba družbe ali delodajalec, ali pa jim tega delodajalec noče narediti. Med obveznosti smo vključili najmanj 4-krat letno poročanje s poimenskim seznamom članov, kako je bila članarina obračunana. Opredelili smo tudi vlogo območja pri postopku prenehanja sindikata v podjetju oz. družbi. Enako pomembna zadeva na dnevnem redu seje je bil delovni osnutek pravilnika o dodeljevanju solidarnostne pomoči.Tu smo imeli več dilem, zato nismo napredovali dlje od osnutka. Dokaj enotna opredelitev je bila, da pomoči obravnavajo in predlagajo organi območne organizacije, ob solidarnostnem pokritju pomoči iz posebnega sklada, ki ga bomo letos oblikovali. Osnutek bomo poslali območnim odborom v posebno obravnavo in njihovi sklepi in predlogi nam bodo končno merilo. Upam, da nam bo uspelo pri oblikovanju celotnega postopka obravnave in dodeljevanju solidarnostnih pomoči pametno izkoristiti izkušnje, kijih na tem področju imajo nekateri sindikati dejavnosti. Na seji smo oblikovali še vprašalnik o naši organiziranosti, s katerim želimo od vseh sindikalnih zaupnikov po podjetjih pridobiti najnovejše podatke o številu članov, povprečni plači v podjetjih, izvajanju kolektivne pogodbe, aktivnosti vodstev sindikata po podjetjih in spremembah pri njihovi sestavi, o svetih delavcev, itd. Pri obravnavi razpisa za priznanje ZSSS v letošnjem letu smo med kandidate predlagali predsednico sindikata Mariborskega vodovoda Ireno Haas. Zaradi majhnih možnosti za izbor pa smo sklenili predlagati republiškemu odboru, naj prične podeljevati svoja priznanja, saj imamo med našimi aktivisti dovolj takih, ki bi to zaslužili. Obravnavali smo še sklepe in finančno poročilo nadzornega odbora, priprave na delovno-športno tekmovanje, sestavo organov za spremljanje in izvajanje kolektivne pogodbe za dejavnost poslovanja z nepremičninami, finančnih obveznostih v letošnjem letu in druge tehnične in kadrovske zadeve. Miloš Mikolič, sekretar MMNNNNMMBMBMNMMMMMBMHMNMMHBNMMN ■■■■■■■■■■■■Hi 1173 fPVTTrTH^1 ki i® bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije izdaja Svet ZSSS, Dalma-U-i F V/4 iV 14 HNl 1l1/'!' tinova 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-16-163, novinar urednik Tomaž Kšela . Naročnina 13-10-033, int. 272 • Posamezna številka stane 200 tolarjev . Žiro račun 50101-678-47511 . Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana . Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 6,5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda . ISSN 1408-5569 '“-nmmmmmmmmmmmmmmmmmmm——~—--------______—————————-—— — ...— Funkcionarji Svobodnih sindikatov so se pogovarjali s Francijem Križaničem Pogovor funkcionarjev Svobodnih sindikatov z uglednim ekonomistom Francijem Križaničem je zadeval zlasti letošnji državni proračun, ki bi našo državo lahko pahnil v bankrot. Govorili so tudi o novem zakonu o dodani vrednosti, hudo bo prizadel najslabše Plačane. Brane Mišič, Križaničev gostitelj, je razmišljal tudi o drugačnem uskaljevanju Plač. Sedanji sistem, vsem za enak odstotek, namreč povečuje absolutne razlike v Plačah. Franci Križanič je uvodoma me-n'L da letošnji gospodarski rezultati kažejo, da vlada ni uspešna pri treh °d štirih glavnih pokazateljih. Neuspešnost naj bi kazali podatki o rasti cen, pokritju uvoza z izvozom in rasti nezaposlenosti. Rast proizvodnje je zaenkrat še pozitivna, vendar zlasti zaradi konjunkture v Evropi, kije posledica krize na Daljnem vzhodu. Takoj ko bodo razmere v Aziji sani-rane, bo Evropa začela izgubljati. Naša gospodarska politika teh ugodnih razmer ne zna izkoristiti. I^ruge evropske države pa medtem uveljavljajo politiko tehnoloških spodbud gospodarstvu. Pri tem je bila Posebej uspešna Irska, po kateri se Zgledujejo še druge države. Poseganje v gospodarstvo se zato povečuje, naša država pa ga želi zmanjšati. Tehnološka gibanja lahko prek noči ogrozijo izdelovalce, ki temu ne bodo kos. Tako kolje Volkswagnov Passat izrinil skoraj vso konkurenco drugih proizvajalcev vozil tega razreda, se lahko zgodi pri proizvajalcih Pralnih strojev. Če bo pri tem izsto-Pd naprimer Miele, bo Gorenje lahko °stalo brez kupcev. Letošnji proračun je narejen po meri Koalicije. Čeprav je prenapihnjen, ga Je njen lobi izglasoval. Izstopajo zla-s‘i sredstva za kmetijstvo, tudi za predrage dele avtocest. Izgradnjo cest bi do bolje prilagoditi zmogljivostim 8'adbene operative. Proračunski izdatki so tako visoki 'Udi zaradi rasti plač v administraciji, Ke posebej pri visokih državnih uradih. Maso denarja za plače posujejo državni sekretarji, svetovalci, enuk učinek imajo tudi plače sodnikov, zdravnikov in učiteljev. Poklicni cehi s° Pri tem opravili neproduktivno vlo-®0, saj so ob dvigu plač omejili mo-fcOčo konkurenco. Drago ščernjavič ■J® k temu dodal, da se je med zapornimi razvil zelo močan egoizem. n‘l Sre tudi tako daleč, da je carinik a meji pripravljen nasprotovati ca- rin;kuvpis';rni. Državni proračun razgalja državo, ® dodal Dušan Semolič. Scdemod-' °tn° realno povečanje njegovega Ce bo proračun tudi prihodnje leto tako velik, bo država bankrotirala obsega kaže na nenasitnost države. Ko država določi svojo ceno in jo prevali na davkoplačevalce, je konflikt s sindikati neizbežen. Vir vsega zla je proračun tudi zaradi tega, ker več denarja v njem namreč ne bo šlo za zmanjševanje brezposelnosti, ampak druge namene. Dokler bo brezposelnost le problem enega ministra, Toneta Ropa, odnos do tega perečega problema ne bo boljši. Za Semoliča je proračun dokaz, da vlada sama do sebe ni dovolj kritična, zaradi česar nekaterih vprašanj ne ocenjuje dovolj realno. Letošnji visok proračun je verjetno povezan tudi s pripravami za lokalne volitve, tudi ustanavljanjem novih občin. Brane Mišič je tem problemom dodal velik vprašaj za štiri dejavnosti: tekstilno, obutveno, lesarsko in kovinskopredelovalno. Za preživetje teh dejavnosti bi vlada morala kaj narediti. Če ne bo, bo propadlo 70.000 delovnih mest, ki ne bodo nikoli več obnovljena. Položaj teh dejavnosti se je v zadnjih mesecih poslabšal zlasti zaradi padanja tečaja marke v razmerju s tolarjem. Sicer pa bo država po dveh letih takšne proračunske potrošnje po Mišicevem mnenju “skrahiraia”. Po Križaničevem mnenju je takšnim dejavnostim mogoče pomagati na več načinov. Enega je v podobni krizi uporabila Nizozemska, ki je izvoznikom izplačala velike spodbude. Podobno je leta 1995 ravnala ZLSD, ko je še bila v prešnji vladi. Druge države uporabljajo tudi tehnološke spodbude. Tretji način je zapiranje trga za nekatere izdelke, Nemčija je to naredila za elektriko. Mišičje načel tudi vprašanje različnih plačnih sistemov in usklajevanja plač z inflacijo. Menil je, da bi plačni sistem morali imeti enoten. Eskalacija pa po njegovem mnenju ne bi smela enako vplivati na vse plače. V tem primeru so namreč razlike v plačah, te so 1 : 10, že sedaj precej prevelike. Problem bi lahko reševali tudi tako, da bi zaradi rasti cen vsem zaposlenim dajali enak dodatek. Če sindikati tega ne bodo naredili, bodo škodovali sami sebi. Križanič pa je menil, da bi ta problem najlažje zdravili z rastjo nizkih plač, vendar le na temelju gospodarske rasti. V razpravi so se sindikalisti zavzeli tudi za ustanovitev finančne policije, ki bi lahko raziskala, zakaj imajo ljudje brez dohodkov kar veliko premoženje. Prav bi prišla tudi posebna agencija za izterjavo davkov. Razpravljale! so se dotaknili tudi stavk. Te so sicer edino učinkovito orožje, vendar jih, če delavci z nji- Dr. Franci Križanič, sodelavec Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani ZSSS še enkrat o nagradah članom nadzornih svetov Na predlog Francija Križaniča se je razprava dotaknila tudi nagrad za člane nadzornih svetov. Križanič je na predlog sindikatov postal član nadzornega sveta v Eti Elektoelementu iz Izlak. V tej delniški družbi zdaj pripravljajo predlog, da največji del ustvarjenega dobička usmerijo nazaj v proizvodnjo, del pa tudi delničarjem, upravi in nadzornemu svetu. Križanič ne ve, ali bo zaposlenim, ki mesečno zaslužijo le po 70 do 80.000 tolarjev, prav. da bi člani nadzornega sveta prejeli kar nekaj sto tisoč tolarjev. Omenil je tudi, da v Nemčiji sindikalisti določen del te nagrade odstopajo posebnim sindikalnim skladom. Milan Utoša je povedal, da je ZSSS to vprašanje že obravnavala, vendar se o njem ni opredelila. Organizacija pa bo to vprašanje morala rešiti. Ovire za rešitev so tudi v davčnem sistemu, tudi odgovornost članov nadzornih svetov bo treba še opredeliti. mi lahko izgubijo ne le delo, ampak tudi kapital, sindikati skoraj ne morejo uporabljati. Ščernjavič seje spomnil tudi sodnikov - ti so pred leti izsilili večje plače tudi z grožnjo najtrše oblike sindikalnega boja - ko so dosegli svoje, pa so na sindikat kar pozabili - iz njega so namreč izstopili. Po Ščernjavičevem mnenju se lahko pri pritiskih zdravnikov zdaj to ponovi. Davek na dodano vrednost bo po žepu udaril zlasti najslabše plačane. Brez soglasja s sindikati ga zato ne more uveljaviti nobena vlada. Po nekaterih izračunih bo ta davek, ki naj bi nadomestil prometni davek, davek na previsoke plače in carinske davščine, povečal cene za 13 odstotkov, plače pa naj bi bile večje le za 5 odstotkov. Brane Mišič meni, da bi vlada morala nevtralizirati posledice takšne spremembe davčne ureditve, sicer sindikati nanjo ne bi smeli pristati. Ogroženih bi bilo namreč kar 70.000 naj slabše plačanih. Občutne spremembe naj bi doživel zlasti zakon o dohodnini, najnižje plače naj sploh ne bi bile obdavčene. Sočasno naj bi obdavčili tudi premoženje, tudi davek na dohodek od kmetijstva naj nebi bil več le katastrski.Tudi najbogatejši kmetje namreč plačujejo precej manj kot delavci v podjetjih. Zlasti Srečko Čater je menil, da bi morali tudi z davčno ureditvijo izenačiti pogoje poslovanja za vse, sedaj so namreč iznajdljivi v precej ugodnejšem položaju. Čater je posebej omenil trgovce z uvoženim sadjem in zelenjavo, pridelovalce vin, izdelovalce suhomesnatih proizvodov in še nekatere. Po njegovem mnenju naša država sploh nima podatkov o kar polovici blagovnih tokov v kmetijstvu in prometu z živili. Povrh pa za našo usmeritev na razvoj družinskih kmetij sploh niso nikjer prev ide ni davki na njihov dohodek. Davek na dodano vrednost bi po Mišičevem mnenju lahko uveljavil le dve stopnji: osnovno 15,5-odstotno in znižano 7,5-odstotno. Znižana naj bi veljala za živila, zdravila in področje kulture. Stopnje davka na dodano vrednost so od države do države zelo različne. V sosednji Avstriji je osnovna stopnja tega davka 20-, znižana pa sedemodstotna, v Španiji pa 16- in 12-odstotna. Stopnjo davka na dodano vrednost si seveda lahko izračuna tudi vsak zase, tako da primerja potrebna proračunska sredstva in dohodek, ki bo v državno blagajno pritekal ob konkretni davčni stopnji. Franček Kavčič Jamstveni sklad dela s polno paro Jamstveni sklad doslej rešil dobro desetino vseh prispelih zahtevkov. Med zahtevki precej nepopolnih. Ob sedanjem tempu stečajev naj bi sklad imel letos dovolj sredstev. Jamstveni sklad Slovenije je ta mesec končno začel delovati s polno paro in bo odslej na mesec rešil po 3000 zahtevkov upravičencev do pomoči iz sklada. Tako nam je to sredo na tiskovni konferenci o dosedanjem delu sklada zatrdila njegova direktorica Lilijana Madjar. Obenem je tudi povedala, da so se prvotna proračunska sredstva za potrebe jamstvenega sklada povečala za okoli 900 milijonov tolarjev in znašajo zdaj 5,5 milijarde tolarjev. Ta vsota naj bi ob dosedanji dinamiki stečajev zadostovala za pokritje zahtevkov do konca letošnjega leta. Mariborčani so se izkazali Do začetka aprila je jamstveni sklad prejel 30.200 zahtevkov vlagateljev, ki so upravičeni do sredstev sklada. Kot vemo, so to delavci, ki so od začetka leta 1994 izgubili delo zaradi stečajev ali prisilnih poravnav v njihovih podjetjih. Največ zahtevkov, 7891, je prišlo s področja mariborske enote republiškega zavoda za zaposlovanje, z območja ljubljanske jih je bilo 5352, iz celjske 4857 itd. Precej, 649, jih je bilo nepopolnih, zanimivo pa je, da z mariborskega področja ni prispel niti en nepopoln zahtevek. Največ nepopolnih zahtevkov, kar slaba četrtina ali 503, je bilo iz velenjske enote zavoda za zaposlovanje, iz Kopra jih je prispelo 88 nepopolnih, iz Ljubljane 44, iz Murske Sobote 29, iz preostalih enot zavoda pa le posamezni zahtevki. Na nepopolnih vlogah največkrat manjkajo nekateri podatki o upravičencih, zneski so napisani v neto namesto v bruto zneskih, precej disket pa je na sklad prispelo poškodovanih ali praznih. Zbiranje manjkajočih podatkov teče počasneje, kot so upali na jamstvenem skladu, vendar računajo, da bodo tudi to težavo od-pravili. Največ 190.000 tolarjev Jamstveni sklad je začel delati v lanskem decembru, ko je rešil 221 vlog, v januarju letos pa še 55. Potem je reševanje začasno prekinil zaradi postopka spreminjanja zakona o jamstvenem skladu. Te so bile uzakonjene letos februarja, upravičencem pa so prinesle nekaj ugodnosti: rok za oddajo vlog seje podaljšal na tri mesece tudi za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo po tretjem novembru lani. Vsi upravičenci bodo dobili izplačila na podlagi višine minimalne plače na dan izdaje odločbe ne glede na to, za katero obdobje upravičenec uveljavlja pravico do izplačila. Do izplačila neizplačanih prejemkov v podjetju, v katerem so izgubili delo zaradi stečaja ali prisilne poravnave, imajo po novem pravico delavci, ki so bili v podjetju zaposleni vsaj tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja (prej šest mesecev). Zaradi sprememb zakona so morali na jamstvenem skladu ponovno obravnavati v decembru in januarju rešene zahtevke. Potem so se lotili preostalih zahtevkov in jih v marcu rešili 1600, do desetega aprila pa še 900. Razpon od najvišjega do najnižjega pa je zelo velik. Najnižji izplačani zahtevek je bil 4500 (štiri tisoč petsto) tolarjev - za preostanek terjatev, ki ni bil poplačan iz stečajne mase, naj višji pa 190.000 tolarjev. Najvišje zneske so prejeli 104 upravičenci, samo odpravnine (takšni so bili zahtevki) je dobilo 49 upravičencev, štirje upravičenci pa so imeli za manj kot deset tisočakov zahtevkov. Pritožb skoraj ni Zakaj takšni zneski, zlasti najvišji? Upravičenci lahko dobijo na račun neizplačanih plač, dopustov, odpravnin itd., največ štiri in pol minimalne plače. Ta znesek vključuje največ tri minimalne plače na račun neiz-plačenih plač za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja ali za neizplačana nadomestila plač zaradi plačane od-stnosti z dela v zadnjih treh mesecih v delovnem razmerju. Na račun neizrabljenega dopusta lahko upravičenci dobijo največ pol minimalne plače in odpravnino v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce urejajo predpisi o delovnih razmerjih; jamstveni sklad lahko na ta račun izplača zahtevek v višini ene minimalne plače. Na skladu so se morali ubadati tudi s pritožbami, bilo jih je trinajst, na izdane pozitivne odločbe zaradi domnevnega neupoštevanja vseh podatkov o upravičencih ali napačno izra- DELE2I ZAHTEVKOV PO ENOTAH OD 3. It.97 DO 31 3 98 VELENJE (8.36%), SEVNICA (3,30%) NM (8.90%) CE (16.10%) NG (3,90%) MS (7,58%) MB (26.16%) čunanih pravic. Skladje izdal tudi 79 zavrnilnih odločb (štirje prejemniki so se pritožili). Razlogi, je povedala direktoricajamstvenega sklada, so bili predvsem neprijavljene terjatve v stečajnem postopku (!). Nekaterim delavcem pa je delo prenehalo iz drugih razlogov, kot jih opredeljuje zakon o jamstvenem skladu, denimo zaradi izteka dela za določen čas. Trije delavci pa so rok za prijavo preprosto zamudili in skladjih ni mogel upoštevati. Zaradi velikega števila prispelih zahtevkov j ih sklad rešuje po prednostnih merilih kot so: datum vložitve popolne zahteve, enakomerno pokrivanje vseh območij Slovenije in celovito obravnavanje podjetij zaradi prijave terjatev v stečajnih postopkih ali prisilnih poravnavah. Lilijana Madjar je pri tem še posebej opozorila na pomen popolnih zahtevkov. »Vloga je popolna šele tedaj, ko jamstveni sklad dejansko pridobi vse potrebne podatke za odločanje, vključno s podatki delodajalca,« je dejala. »Sklad je zaradi nepopolnih vlog moral do konca marca pisno zaprositi za dopolnitev podatkov 250 delodajalcev oziroma stečajnih upraviteljev. Za dopolnilne podatke pa smo morali prositi tudi upravičence, tako da smo se povezali s sodišči in sindikati ter odposlali prek tisoč dopisov.« V stečajnem postopku nastopa jamstveni sklad kot nov upnik Potem je še dodala, da želi jamstveni sklad izdajati odločbe v zakonsko določenih rokih, to je v šestih mesecih po prejemu zahteve za upravičence, ki so delo izgubili pred 3. novembrom lani in v dveh mesecih za upravičence, ki so delo izgubili po tem datumu (zaradi stečajev in prisilnih poravnav seveda). V februarju in marcu letos je bilo vloženih 1250 novih zahtevkov, od tega največ v velenjski enoti zavoda za zaposlovanje (v stečajnem postopku staTIO Otiški Vrh in Tovarna rezalnega orodja Prevalje). V Ljubljani je 209 novih zahtevkov zaradi stečaja Roga, 113 pa z območja zavodove enote Koper. Stečajev je bilo letos že 46, prisilnih poravnav pa 14. Od začetka delovanja jamstvenega sklada pa se je zgodilo 74 stečajev in 24 prisilnih poravnav. Kljub temu je Lilijana Madjar prepričana, da bodo sredstva sklada v letošnjem letu zadoščala, če se tempo stečajev ne bo povečal. Jamstveni sklad že vstopa kot upnik v stečajne postopke. P° zakonu namreč z dnem izplačila upravičencem terjatve upravičenca do bivšega delodajalca do višine izplačila preidejo na jamstveni sklad. Ta se potem pojavi kot stečajni upnik, pridobljena sredstva pa postanejo prihodek proračuna Slovenije. KP (4.03%) KR (3,92%) LJ (17,74%) Pogovor s predsednico območnega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma v Celju Faniko llijaš V sindikat delavcev gostinstva in turizma na celjskem območju se Povezuje okoli 3000 članov. Kakšne Probleme imajo in kako jih rešujejo, nam je Pripovedovala Predsednica tamkajšnjega območnega odbora Fanika llijaš. Bolj kot novega zakona o Prometni varnosti se bojijo, da bo treba delati 10 let več kot sedaj, ko se 85 odstotkov natakaric in kuharic upokoji invalidsko. Hud Problem v gostinstvu je tudi delo na črno, vendar je sindikat pri tem nemočen, saj se takšni delavci vanj ne Upajo niti včlaniti. “Z gostinsko dejavnostjo se dandanes pri nas ukvarjajo že vsi Povprek, od trgovin in prometnih organizacij do bolnišnic in kulturah ustanov. V marsikaterem podjetju, ki ni specializirano za gostinsko dejavnost, je raven gosposke ponudbe zelo vprašljiva, kar oteče slabo luč na vso gostinsko dejavnost in na vse delavce v gostinstvu,” pravi Fanika llijaš. Možnosti za ukvarjanje z gostin-stvom bi država morala bolj zaostriti. Gostinski poklic bi bilo treba bolj zaščititi, saj se danes z gostinstvom ukvarjajo tudi posa-ttez.niki, ki o tem vedo bolj malo •d* skoraj nič. V zvezi s tem bi hihko več kot doslej storilo tudi ^ruženje za gostinstvo in turizem Pr' Gospodarski zbornici Slovenije.’’ Na celjskem območju je cela Vrsta podjetij, ki gostom nudijo Zares vrhunsko ponudbo. Mednje s°dijo Zdravilišče Atomske topli-!?e’ Zdravilišče Rogaška Slatina, fdravilišče Dobrna, Terme Zre-Ce> hotel Celea in še in še bi lahko naštevali. Vendar pa posluje v re8'j< tudi več lokalov, ki si tega "ttena skoraj ne zaslužijo. La-st|iiki nekaterih manjših zaseb-,'h lokalov, ki ne slovijo po do-,ri gostinski ponudbi, so največ-’at med tistimi, ki kršijo pravice delavcev. Gostinske delavke ne morejo delati do 65. leta starosti Fanika llijaš “V veliki večini gostinskih podjetij kolektivno pogodbo spoštujejo,” poudarja llijaševa. “Nekaj več problemov imajo s spoštovanjem kolektivne pogodbe v tistih podjetjih, ki jih je prizadela denacionalizacija ali pa imajo druge objektivne probleme. V takšnih podjetjih delavci pristajajo na nekoliko manjše pravice, kot jih določa kolektivna pogodba. Delavci so namreč pripravljeni tudi malce potrpeti, če vidijo, da ima podjetje težave, ki niso posledica samovolje ali nesposobnosti vodilnih. Sicer pa plače v gostinstvu in turizmu glede na težo in naravo dela zares niso velike. Tako denimo natakarica v Celju v povprečju zasluži mesečno skupaj z dodatki za nadurno delo, nočno delo in sobotno in nedeljsko delo od 70.000 do 90.000 tolarjev neto.” Prenizke kazni za zaposlovanje na črno “Nabolj samovoljno ravnajo nekateri manjši zasebni delodajalci, ki v svojih lokalčkih zaposlujejo delavke in delavce na črno in ki ne izplačujejo plač po kolektivni pogodbi. Res pa je, da se mnogi delavci, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, niti ne upajo včlaniti v naš sindikat, saj se bo- jijo, da bi jih zaradi tega delodajalec odpustil. Če se delavec sam ni pripravljen včlaniti v sindikat in se zavzeti za spoštovanje svojih pravic, je tudi sindikat nemočen,” opozarja llijaševa. “Sicer pa so se v zadnjem desetletju gostinske zmogljivosti v zasebnem sektorju na našem območju podeseterile, zato število delavcev pri zasebnih gostincih sploh ni zanemarljivo. Manj problemov pa imajo delavci, ki delajo v podjetjih, ki so se lastninsko preoblikovala in imajo zaposleni tudi lastninski delež. Tako je denimo v Turški mački, Evropi, Ojstrici, Majoliki, Merxu in drugih podjetjih, kjer pravice delavcev spoštujejo.” “Po informacijah sodimo, da se obseg zaposlovanja na črno v gostinstvu povečuje,” opozarja Ili-jaševa. “Kazni za delodajalce, ki zaposlujejo delavce na črno, niso dovolj učinkovite. Po drugi strani pa tudi številni mladi ljudje preveč lahkomiselno pristajajo na to, da jih delodajalec ne prijavi in jim plačuje na roko. Kaj bo z njimi, če bodo zboleli? Kako bodo izpolnili delovno dobo? Skratka, država pri zatiranju dela na črno ni dovoj učinkovita.” Pravice delavcev so odvisne tudi od poslovnih rezultatov v posameznih podjetjih. Kako uspešno pa gospodarijo gostinska podjetja v celjski regiji? “Gostinci v centru Celja močno občutijo, da je staro mestno jedro zaprto za promet. Za gostinske lokale so bile včasih najvišje najemnine v strogem centru Celja, sedaj pa ravno zaradi premajhnega prometa lokale v centru zapirajo. Več prometa pa imajo v predmestju, vendar pa so predmestje Celja “zavzela” v glavnem tuja podjetja. Gostinci večkrat kritiziramo občino, češ da je poslovni center v predmestju ustanovila za tuja podjetja,” pravi Fanika llijaš. “Veste, sicer pa so pri nas pribitki na osnovno ceno v gostinstvu precej nizki. Tako denimo znašajo pri nas pribitki na osnovno ceno v lokalih od 100 do 150 odstotkov, v Avstriji pa od 700 do 2000 odstotkov. Temu primerni so pri nas tudi rezultati poslovanja gostinskih podjetij.” Strah pred novimi cestnoprometnimi predpisi je odveč Pred nedavnim je državni zbor sprejel novi zakon o varnosti v cestnem prometu. Ali bodo gostinci čutili posledice tega zakona? “Menim, da zakon ne bo čez noč spremenil navad ljudi, ki že nekaj časa raje hodijo v primestne gostilne kakor pa v lokale v središču mesta. Res pa je, da se bodo morali gostinci - tako v mestu kot izven njega - bolj povezati s taksi službo in poskrbeti za dovolj velika in varna parkirišča, kjer bodo lahko gostje puščali svoja vozila tudi čez noč.” Bolj kot to, da bi jim novi zakon o varnosti v cestnem prometu zmanjšal prihodek, se delavci v gostinstvu in turizmu bojijo, da bo sprejeta predlagana reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja. “Gostinske delavke in delavci so najbolj ogorčeni nad predlogom, da bi morali delati do 65. leta starosti ne glede na delovno dobo,” poudarja Fanika llijaš. “V nekdanjem Gostinskem podjetju Celje je denimo redno upokojitev dočakalo samo 5 odstotkov delavcev, vsi drugi pa so morali v predčasni ali invalidski pokoj. Zaradi težav s hrbtenico, krčnih žil in drugih profesionalnih bolezni je bilo invalidsko upokojenih kar 85 odstotkov vseh natakaric in kuharic. Popolnoma nesmiselno je od gostinskih delavk terjati, da bi delale do 65. leta starosti. Izkušnje in podatki kažejo, da to preprosto ni mogoče. Čas bi že bil, da bi to spoznala tudi naša vlada!” _ „ 6 1 >13 epe http 1 s /16. apni 199e GOSPODARJENJE Predstavili smo približno tretjino delavskih direktorjev, kar jih deluje v slovenskih podjetjih, in njihove izkušnje s soupravljanjem. Kaj bi lahko torej dejali o tej funkciji? Menimo, da kljub sorazmerni različnosti svojih statusov delavski direktorji v vseh doslej obiskanih podjetjih uspešno opravljajo svoje delo in da njihovo vlogo z razumevanjem sprejemajo tako uprave kot zaposleni. Strah uprav, da bi bil delavski direktor lahko vrinjen tujek, ki bi jih oviral pri vodenju podjetja, je odveč. Praksa kaže nasprotno: da je delavski direktor zelo pomembna vez med upravo in zaposlenimi oziroma organi soupravljanja in da lahko pri zaposlenih močno poveča razumevanje vloge in ciljev uprave. Tokrat smo se pogovarjali s Hinkom Lobetom, delavskim direktorjem podjetja Petrol d. d. Močna povezanost Hinko Lobe, delavski direktor podjetja Petrol d. d., o vlogi soupravljanja in delavskega direktorja pri doseganju dolgoročnih ciljev podjetja Kako ste bili izvoljeni, kdo vas je kandidiral, kako zastopate interese zaposlenih? Delavska predstavništva smo začeli nanovo oblikovati še med postopkom lastninskega preoblikovanja Petrola. Leta 1996 smo izvolili svet delavcev in se hkrati odločili tudi za delavskega direktorja. Svet delavcev je skupaj s sindikatom presodil, da bi bil jaz primeren kandidat. Sam sem ob tem postavil pogoje, če naj bi sprejel to funkcijo, in sicer: da uprava delavskega direktorja sprejema in da je seznanjena, kdo bo delavski direktor. Uprava bi morala biti pripravljena sodelovati z delavskim direktorjem, biti kooperativna. Funkcijo sem želel prevzeti neprofesionalno, ker sem ocenil, da teža problemov v Petrolu ne zahteva profesionalnega delavskega direktorja. Tako sem obdržal delovno mesto šefa splošnih služb. Za opravljanje funkcije tudi nisem maral nobenih materialnih nadomestil: nisem hotel podpisati individualne pogodbe, niti sprejeti avtomobila, ki mi gre iz take pogodbe, niti vzeti posebnega plačila za opravljanje funkcije. Hinko Lobe: Preden sem sprejel kandidaturo, sem postavil pogoj, da me uprava sprejema in z menoj sodeluje; nisem pa sprejel profesionalnega statusa niti nobenim materialnih nadomestil razen nadomestila za delo, da me nihče ne bi mogel “upravljati”. vajeni razmišljati o tem, kaj lahko od podjetja dobijo, ne pa tudi, kaj lahko sami prispevajo k razvoju firme. Kako je steklo delo na tej funkciji? Sodelovanje je lepo steklo od začetka mojega mandata. Predsednik uprave me je vabil na vse seje uprave in moram reči, da tu ni bilo izjem kot v nekaterih podjetjih, ko so seje uprav zaprte za delavskega direktorja, če uprava razpravlja o poslovnih skrivnostih. Mislim, da smo vse skupaj zelo dobro zastavili. Slovenski zakon je zelo napreden in daje precej velike kompetence zaposlenim pri soupravljanju družb, v katerih so zaposleni, s tem pa tudi velik motiv za večjo prizadevnost v korist družbe. Položaj zaposlenih je torej precej močan, in če bi ga znali izrabiti in aktivirati, ne bi bilo bojazni, da bi zaposleni od tega sistema imeli bistveno manj kot od sistema samoupravljanja. Je pa res, da je treba iz glav izbiti samoupravljalsko miselnost in jo nadomestiti s soupravljalsko. Ljudje so bili na- jt// ste bili član uprave tudi prej glede na položaj? Prej nisem bil član uprave. Zdaj sem član uprave brez izvršnih pooblastil. Vendar se uprava posvetuje z menoj, če je potrebno, pa še s sindikatom in svetom delavcev, glede vseh vprašanj delavskih razmerij ali sociale, ki jih zajema tudi participacij ski dogovor. Postavili ste pogoj, da vas uprava sprejme. Ali vas je sprejela? Mislil sem, da bodo trenja večja, da bo uprava vzela delavskega direktorja kot vrinjeni tujek, ki ovira upravo, ki “iznaša” zaupne podatke in ob navzočnosti katerega bi se člani uprave bali spregovoriti o vseh zadevah. Vendar tega občutka na sejah uprave nisem imel. Torej informacije krožijo... Krožijo. V procesu delavskega soupravljanja je ravno delavski direktor tisti vezni člen, ki vzpostavlja informacijsko vez in ima tudi nekakšno kontrolno funkcijo nad upravo. Na primer, če bi se ta pripravljala na krčenje števila zaposlenih, bi za ta korak delavski direktor izvedel kot član uprave. Če delavskega direktorja ne bi bilo, svet delavcev in sindikat za te ukrepe ne bi izvedela , preden bi bilo o njih odločeno. Bili bi postavljeni tako rekoč pred izvršeno dejstvo. Dejali ste, da trenutno v Petrolu ni takih problemov, da bi na tej funkciji potrebovali profesionalno zaposlenega človeka. Toda stvari se lahko spreminjajo, mar ne? Izhajali smo iz tega, daje sindikat, ki je izven sistema soupravljanja, kot prvobitni zastopnik delavcev, neprofesionaliziran. Profesionalcev nima niti svet delavcev, čeprav bi jih lahko imel. Zato so sprejeli mojo zahtevo, naj bo tudi delavski direktor neprofesionalec. Uveljavljene pravice zaposlenih so namreč v Petrolu na zelo visoki ravni, nadstandardne glede na slovensko povprečje. Pri tem mislim na višino plač, izplačane regrese, povračila za prehrano, prevoze na delo, na število dni letnega dopusta. Delavci se ne morejo čutiti zapostavljene ali da jih uprava za kaj prikrajša. Pereče problematike, da se na primer kak sektor ukinja, da gre poslovanje navzdol, da se ne ve, kaj bo v bodočnosti, ali da bi bila potrebna sanacija podjetja, v Petrolu ni. Če pa bi se potreba po profesionalizaciji pokazala, bi jo verjetno sprejeli. Pri odločitvi za neprofesionalnega delavskega direktorja meje vodila tudi želja, da ne trgujem z upravo. Nisem želel posebnega statusa, da ne bi kdo očital, da sem se upravi prodal za avtomobil. Pogovarjali smo se z Milanom Sovincem, predsednikom sindikata v Alpini Milan Sovine je bil za predsednika sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v Alpini izvoljen pred tremi leti, že prej pa je bil v ožjem sindikalnem vodstvu. Podjetje je v bližnji preteklosti imelo nekaj sušnih let, ki pa so, kot kaže, minila. Alpina je med tremi velikimi slovenskimi čevljarskimi podjetji (Peko, Planika, Alpina) edina, ki se ne otepa z resnimi težavami. Kako pa sindikat v Alpini gleda na trenutni požaj podjetja? »Hja... Z vidika sindikata položaj ni zadovoljiv,« je odgovoril Milan Sovine. «Ni fer. da država podpira dve konkurenčni podjetji, ki sta pod vodo, nas, ki imamo nos malo nad njo, pa ne. Mi naj plavamo, kot vemo in znamo. Naj da vsem enako pomoč. Ali morda čaka, da bomo še mi potonili in nam bo potem pomagala? V podjetju pa nas najbolj motijo plače. Čeprav so sedem odstotkov višje, kot določa kolektivna pogodba, nismo zadovoljni, saj so prvi trije razredi izenačeni. Zajamčena plača presega to grupo. Zato niti tistim, ki presegajo normo za kakih deset odstotkov, preseganje kolektivne pogodbe nič ne pomeni, ker niti s tem ne dosegajo zajamčene plače. Razumeli bi, če bi slabo poslovali in bi si s pomočjo kolektivne pogodbe zagotavljali le nujne plače. Vendar menim, da bi bi po rezultatih, kijih dosega Alpina, uprava lahko dala zaposlenim kaj več. Vendar ne! Vsi dodatki k plači so zgolj, kot jih določa kolekti- interesov Nikakor nisem želel vzbujati med zaposlenimi, tistimi, ki so me izvolili, vtisa, da sem se upravi prodal. Prav tako nisem želel dati upravi možnosti, da bi z mano manipulirala. Popustil sem le pri nadomestilu za opravljanje funkcije, ne zaradi sebe, Pač pa zaradi delavskega direktorja, kdorkoli to bo v bodoče. Dogovorili smo se za povprečno plačo v Petrolu, to pa je med 110 in 120.000 tolarji neto. Imamo pa tudi plačane sejnine v svetu delavcev, plačano funkcijo tajnika sveta delavcev v višini tretjine povprečne Petrolove plače za tisti mesec. Mislim, da sem se pravilno odločil in da ne more priti do očitkov, da se nekdo, konkretno zdaj jaz, poteguje za to funkcijo zaradi materialnih koristi. Kot profesionalni delavski direktor bi bil nasproti upravi tudi veliko bolj izpostavljen, ker bi uprava lahko izražala nezadovoljstvo z menoj iz tega ali onega razloga. Lahko pa bi tudi delavci dejali, da sem prestopil na drugi breg in jih ne razumem in ne zastopam več... V takem primeru bi lahko prišel do veljave imperativni mandat... Tudi. Svet delavcev bi lahko za vsako vprašanje zahteval, da se prej posvetujem z njim in prihajam na seje uprave samo z njihovim mnenjem ter ne odločam po svojem preudarku. Položaj, ko sem se moral odločiti po lastnem preudarku in proti željam zaposlenih, je nastal denimo lani novembra, ko smo imeli drugo skupščino lastnikov. Uprava je predlagala čim nižjo dividendo. Nadzorni svet jo je potem izlicitiral malo navzgor. Toda kdo je dividendo prvi licitiral? Zaposleni(l), ker se pojavljajo kot solastniki. Na svetu delavcev sem pojasnil, da bo šel samo vsak četrti tolar, ki ga bo uprava izplačala za dividende, notranjim lastnikom Petrola. Nizka dividenda pomeni trajnost zaposlitve in več sredstev za investicije. Zaradi tega ne bo treba najemati dragih investicijskih posojil. Ljudi sem vprašal: Ali veste, kje ste zaposleni? Mislili so, da pri skupščini delničarjev. Rekel sem, ne. Pri skupščini oziroma nadzornem svetuje zaposlena uprava, vsi v Petrolu zaposleni pa pri upravi, ona je naš delodajalec. Uprava jamči, da nas je zadostno število, da smo realno plačani, da je strošek delovne sile opravičljiv. Zaposleni pa moramo tudi razumeti upravo in ji zaupati. Predvsem zaupanje in kooperativnost sta najpomembnejša v teh odnosih. Kajpak ne slepo zaupanje, vendar so kontrolni mehanizmi vzpostavljeni na obeh straneh. Prisluhnili so mi... Kako tečejo infomacije v vašem soupravnem krogu? Imamo skupne seje sveta delavcev'in sindikata. Informacije tečejo od uprave preko mene na svet delavcev, ki na seje vabi bodisi predsednika sindikata ali njegovo širše vodstvo. Sindikat dobi tudi zapisnike sej sveta delavcev. Sindikata nismo odrinili iz soupravljalskih krogov, arhpak smo z njim kooperativni, ker je ločnica med sindikatom in svetom delavcev ozka. Med svetom delavcev in sindikatom imamo podpisan dogovor, sindikat pa bo z upravo tudi sklenil dogovor o načelih delovanja in sodelovanja. Gre za to, da morajo zaposleni razumeti upravo in obratno. Pohvalili ste zakon o soupravljanju. Vendar imajo delodajalci nanj veliko pripomb in celo izdelan predlog za spremembe. Kakšen je njihov predlog z vidika vaših izkušenj? Predlagane spremembe so naravnane omejevalno. Mislim, daje zakon dober in bi mu morali dati priložnost, da se uveljavi v praksi. Delodajalci se brez razloga bojijo prevelikega vpliva zaposlenih na produkcijski proces. Ne uvidijo pozitivnih strani soupravljanja... Pozitivna stran sodelovanja delavcev v upravljanju je v tem, da poveča motivacijo zaposlenih. Človeka ni mogoče obravnavati kot privesek stroju, kot strošek, ampak kot socialno bitje. Če vzamete sindikat kot “prodajalca” delovne sile, delodajalca pa kot kupca le-te, imata oba povsem nasprotujoče si interese. Pri soupravljanju pa oboji stremijo k istim ciljem. V Petrolu denimo so ti skupni cilji doseči ISO standardizacijo, doseči celovito obvladovanje kakovosti in nazadnje odličnost firme. Interesi vseh morajo biti naravnani v to smer, pogovarjamo se lahko samo o stopnji naravnanosti, ne pa tudi o usmeritvi. Soupravljanje te procese podpira. S. J. Plače bi lahko bile večje vna pogodba, to pa je minimum. Za delovno dobo dobimo denimo pol odstotka za vsako leto dela, včasih smo imele celega. Žiri pa so majhen kraj, vsi se poznamo, in ljudje radi pogledajo, kolikšne s° plače v drugih podjetjih. Podjetje Etiketa je denimo uspešnejše, ljudje, ki primerjajo, se pač sPrašujejo, zakaj nimamo v Alpini višjih plač. Vodstvo pa pravi, da rezultati še ne dopuščajo večjih Pravic zaposlenih.« »Katerih pravic?« »Zadnji primer udarca po žepih so malice. Vemo, da pri nizkih plačah denarno nadomestilo za malico ljudem veliko pomeni, zato so mnogi izpo-slovali pri zdravnikih potrdilo, da ne smejo jesti °bičajne hrane. Zdaj pa so v Alpini uvedli tudi Galico za tiste, ki morajo imeti dieto in denarnih aadomestil ne bo več. Čeprav vsi vemo, da ljudem tistih dodatnih deset tisočakov pomeni veliko več kot malica.« »Ali ima potemtakem sindikat z upravo težavne stike, ali gre za večja nesoglasja?« »To pa ne. Stiki z upravo so dobri, tako nepo-Sredni kot stiki prek delavskega direktorja. Ta si-Cerni izpolnil vseh naših pričakovanj, pri določenih stvareh pa koristi. Pri upravi imamo tako še ene-ga človeka, kiji lahko malo bolj razjasni naše poglede. Brez njega bi vodstvo svoje predloge obliko-valo zgolj po svojem prepričanju.« »Ali se delavski direktor kdaj obnaša kot Predstavnik delodajalcev in zastopa njihove interese? Ali kdaj reče, prav ima uprava, ne vi v sindikatu?« »Tudi to se zgodi. Pri sistemizaciji na primer, a 1 v primeru, ali naj pride tuji kapital v firmo ali ae.Tega vprašanja z delavskim direktoijem še nisva 0 konca razčistila. Razumem pa, da delavski lrektor ne more zastopati samo naših interesov.« Milan Sovine: Plače imamo sicer višje od tistih, določenih v kolektivni pogodbi, toda najslabše plačanim delavcem to nič ne pomeni, saj niti s preseganjem norme ne dosegajo zajamčene plače. »Ali se zaposleni upirate prihodu tujega kapitala?« »Ne da bi se upirali, nismo pa prepričani o koristih, ki naj bi jih zaposleni imeli od tega. Plače zaradi dokapitalizacije s tujim kapitalom ne bodo nič večje, morda bodo dividende, vendar kaj me te brigajo. Jaz delam, da dobim plačo. Problem pri nas so seveda nizke plače. Če bi bile večje, se zaradi dividend ne bi sekirali.« »Koliko članov sindikata med zaposlenimi imate?« »Okoli 850 od 1200 zaposlenih in smo daleč največji sindikat. Konkurenčni sindikat ima le 50 članov.« »Pred leti ste imeli okoli 2000 zaposlenih, potem pa se je število nenehno osipalo. Lani ste dali na zavod za zaposlovanje kot tehnološke prese ke okoli sto delavk in delavcev. Kako je sindikat gledal na takšno zmanjševanje delovnih mest?« »Tehnološke presežke je podjetje določalo mehko, brez pritiskov in prisilnega uvrščanja delavcev mednje. Mnogi zaposleni so tudi izkoristili zakonsko priložnost, da se s pomočjo uvrstitve med presežke upokojijo. Ta mehak pristop pa ima tudi slabo stran: uprava je namreč mehka tudi do srednjega in nižjega vodstvenega kadra, ne pritiska nanj, da bi svoje naloge stoodstotno opravljal. Zato ni pravega učinka. V podjetju imamo 17 ljudi z individualnimi pogodbami. To delavce moti, saj so njihove norme napete, plače pa nizke. No, na srečo so vsaj redne. Nedavno je uprava sklenila še eno individualno pogodbo več, z osebo, ki bo obdelovala vzhodni trg. Če ne bi vedeli, da gaje treba obdelovati in da nekdo mora biti zanj odgovoren, ne bi dali soglasja. Problem za sindikat je, da imajo delavci slabe plače, plače po individualni pogodbi pa niso vezane na rezultat.« S. J. Solidarnostna pomoč za bivše delavke Pika Seniorja v stečaju Okrožno sodišče v Mariboru je konec prejšnjega meseca uvedlo stečajni postopek za podjetje Pik Senior, ki je dajalo delo in kruh 388 delavkam. Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Dušana Marina. Za okoli 280 delavk so začasno našli delo v Piku Juniorju, 108 delavk, od oktobra so na čakanju, pa je moralo v odprto brezposelnost. Po besedah sekretarke območnega odbora sindikata tekstilne in usnjarskopredelo-valne industrije v Podravju Branke Jurak delavke na čakanju od januarja niso dobile plače, na zavodu za zaposlovanje pa bodo prejele prvo denarno nadomestilo za čas brezposelnosti šele v sredini maja. Zato je večina delavk v hudi socialni stiski, kar še zlasti velja za matere samohranilke. Območni odbor Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v Podravju je zato pred prazniki nekatera dobro stoječa prehrambena podjetja, mesarje in trgovske hiše pozval, naj delavkam priskočijo na pomoč. “Zato vas prosimo, pomagajte! Prazniki so pred vrati. Mnogi bodo imeli težave zaradi prepolnih krožnikov. Te delavke in njihove družine gotovo ne, saj so že takrat, ko so še dobivale plače, znašale le okoli 40 tisočakov,” piše v pismu območnega odbora. Po besedah Branke Jurak seje na prošnjo sindikata najprej odzval mesar Krajnc iz Maribora, ki je bivšim delavkam Pika Seniorja poklonil 60 kosov sekane šunke. Neki Mariborčan je delavkam brezplačno odstopil kuhinjsko pohištvo, ki jo je sindikat dodelil materi dvojčic. Območna organizacija ZSSS v Podravju je za bivše delavke Pika Seniorja primaknila več prehrambenih paketov, delavke pa upajo, da bodo dobile tudi solidarnostno pomoč republiškega odbora Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije. Po besedah Branke Jurak si v sindikatu prizadevajo, da bi za vsako izmed bivših delavk Pika Seniorja zbrali za 10.000 tolarjev solidarnostne pomoči v prehrambenih proizvodih ali goto- ■MMMMMMMMMMMMMNNMMMMMHMMMNMMNMMMMNNMMNMM Sindikalna lista (Temelj je SKP za gospodarstvo) Prvi del april 1998 L Dnevnice SIT - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 2. Kilometrina (od 27. 3. 1998 dalje) 35,94 3. Ločeno življenje 61.342,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano - po SKPGD (na delovni dan) 517,00 Drugi del L Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 50.532,00 - za 20 let 75.798,00 - za 30 let 101.064,00 2. Odpravnina pri upokojitvi 306.714,00 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 92.014,00 - ob smrti v ožji družini 46.007,00 4. Minimalna plača 62.299,00 5. Zajamčena plača 37.045,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 Ne glede na določilo SKPGD javni zavodi, javna podjetja in banke, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti ali država ali so v njeni večinski lasti, izplačujejo dodatek za ločeno življenje v skladu z zakonom o višini povračil stroškov v višini 51.098 SIT (Uradni list RS št. 87/97). Strokovna služba Z.SSS SINDIKAT T1KS111H1 lv.»/jvSJtM'i PR1DBIIVAIN1 INDUSTRIJI V- - NWM.I1 % Spoštovani člani! co Republiški odbor našega sindikata je začel akcijo zbiranja podpisov, s katerimi boste podkrepili zahtevo državnemu zboru za sprejetje ukrepov za izboljšanje položaja podjetij in ohranitev delovnih mest. Prosimo vas, da pri svojem predsedniku sindikata podjetja oziroma družbe dvignete dopisnico in jo podpisano pošljete državnemu zboru. Gre za naših še vedno 39.000 delovnih mest, ki so izjemno ogrožena. Z njimi sta ogrožena tudi naša materialna in socialna varnost. Ohranitev podjetij in delovnih mest je v veliki meri odvisna od politike našega najvišjega predstavniškega organa. Naši podpisi bodo vodstvu državnega zbora dokaz, da nam gre za preživetje in v opomin, da so nujni njihovi ukrepi. Ostale zaposlene in državljane RS, ki jim ni vseeno za usodo delovnih mest v tekstilni, oblačilni, usnjarski in usnjarskopredelovalni dejavnosti pa prosimo, da sodelujejo. Hvala! Predsednik Anion Rozman Sekretarka Branka Novak SINDIKAT lEKSTILNt IN^fejSNJARSKO PREPELOVALNt INDUSTRIJE S Poštnina plačana po pogodbi št. 528/98 Ime in priimek Datum rojstva Državni zbor Šubičeva 4 1000 LJUBLJANA Vodstvo sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije je prepričano, da zakonodajni organ ne bo mogel mimo 30.000 podpisov njegovih članov. Dopisnice zato čimprej pošljite državnemu zboru! 1 si | Prvostopenjsko sodišče je ugodilo zahtevku tožnice za razveljavitev sklepov o odpovedi delovnega razmerja, ki ju je dne 6. 10. 1992 in 14. 10. 1992 izdala tožena stranka. S temje odločilo, da tožniei delovno razmerje ni prenehalo in daje tožena stranka tožnico dolžna pozvati nazaj nadelo, ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z izplačilom denarnih obveznosti, ki izvirajo iz dela in po delu, in ji povrniti odmerjene stroške postopka. Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. V celoti je sprejelo njegove dejanske ugotovitve in pravno presojo. Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri je formalno uveljavljala vse revizijske razloge. Navajala je, da sta obe sodišči zmotno uporabili materialno pravo in zato tudi napačno ugotovili dejansko stanje. Tožnica svojih bolniških izostankov ni opravičila, in ko je postalo jasno, daje honorarno delala drugje, je bila odpoved delovnega razmerja upravičena. Postopek odpovedi delovnega razmerja pri zasebnem delodajalcu je specifičen, pri čemer sodišče meša opredelitve v 40. in 41. členu kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci. Zato je predlagala, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, oziroma podredno, da 'zpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno in svojo sodbo med drugim obrazložilo: Neutemeljeno je tudi revizijsko navajanje zmotne uporabe materialnega prava, na kar sodišče v skladu z določbo 386. člena ZPP pazi ludi po uradni dolžnosti. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR ' Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91) v Prvem odstavku 112. člena določa, da se s kolektivno pogodbo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in dmgimi Predpisi, podrobneje urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, zaposlenih v organizacijah ali pri delodajalcih, ter pravice in obveznosti {eh organizacij oziroma delodajalcev. * mtji odstavek istega člena pa določa, da kolektivna pogodba velja za vse delavce, ki delajo pri organizacijah u 1 Pri delodajalcih in se lahko upo-mblja neposredno. V 123. členu dalje določa, da delovno razmerje med dedcem in zasebnim delodajalcem Preneha tudi z odpovedjo ali razvezo delovnega razmerja in z odpustom clavca, v 125. členu pa je določba, u Zasebni delodajalec lahko med rogirn pisno odpove delavcu delo-n° razmerje tudi v primeru, če de- 0 D N E PRAKSE Piše: mag. Aleksej Cvetko Odpoved delovnega razmerja pri zasebnem delodajalcu I)a lahko zasebni delodajalec zakonito odpove delavcu delovno razmerje, mora v postopku odpovedi delovnega razmerja delavcu omogočiti pravico do zagovora, pritožbe in razumnega odpovednega roka. (Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Vlil Ips 133/97 z. dne 20. I. 1998) lavec huje krši delovne obveznosti, ki so navedene v zakonu, drugih predpisih oziroma v kolektivni pogodbi. Ker so hujše kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti naštete v 58. členu zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR -Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/ 90), kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci (KPDZD - Uradni list RS, 26/91) v 5. točki 40. člena le še natančneje določa, katere so tiste hujše kršitve delovnih obveznosti, zaradi katerih zasebni delodajalec lahko odpove delavcu delovno razmerje. V primeru odpovedi delovnega razmerja gre za poseben disciplinski ukrep, ki je predviden samo v raz- merju med delavcem in zasebnim delodajalcem in ki v drugih delovnih razmerjih ni možen, čeprav je po vsebini in posledicah podoben disciplinskemu ukrepu prenehanja delovnega razmerja, kot ga določa zakon. Zato za ta postopek lahko veljajo pravila disciplinskega postopka, kijih KPDZD določa v 41. členu. Tudi po mnenju revizijskega sodišča, kar sta pravilno zaključili že nižji sodišči, se vlagatelj zahteve za revizijo pri odpovedi delovnega razmerja tožniei teh določil ni držal. Tožnice ni seznanil z dejstvi, na katerih je temeljil postopek in ki so bili podlaga izrečenemu ukrepu, poleg tega pa tožnice ni pozval, naj pisno ali ustno odgovori na očitane kršitve. Poleg teh kršitev, ki sta jih že ugotovili obe nižji sodišči je tožniei dal odpoved brez odpovednega roka. To bi sicer bilo možno, vendar bi za tako odpoved morali biti podani ustrezni razlogi. Vse našteto pa so take bistvene kršitve postopka delodajalca, da zaradi njih postopek ne more biti zakonit. Taka razlaga pozitivnih predpisov je tudi v skladu z določbami konvencije 158. Mednarodne organizacije dela, ki jo je SFRJ ratificirala leta 1984, po osamosvojitvi pajoje v svoj pravni red sprejela tudi Republika Slovenija. Konvencija določa, da ima delavec pravico do zagovora (7. člen), pravico do pritožbe (8. člen), ter pravico do razumnega odpovednega roka ali namesto tega do nadomestila (11. in 12. člen). Samo če pride do prenehanja delovnega razmerja zaradi hujše kršitve delovne discipline predvideva konvencija možnost drugačnih rešitev, tako da se delavcem lahko omejijo predvidene pravice (če bi bilo nerazumno zahtevati od delodajalca, da ga zadrži med odpovednim rokom -11. člen). Ker so bile ugotovljene bistvene kršitve določb disciplinskega postopka, ki gaje vodil vlagatelj revizijske zahteve, kijih revizija niti ne izpodbija, je odločitev nižjih sodišč pravilna.” r Če vprašate mene NOSTALGIJA Srečal sem jo v bazenu v Podčetrtku. Zavzeta in uspešna organizatorica kulture v organizaciji združenega dela. V Atomskih toplicah da ima njihova tovarna od nekdaj apartmaje za delavce. Ko je še delala, je bila tukaj trikrat, odkar je v pokoju pa prvič. In zadnjič, ker bodo apartmaji njihovi le še do prvega maja. Težave. Vse je propadlo. Ostaja le še kovačnica, plače prejemajo z zamudo. Včasih je bilo drugače, bolje. Če to javno poveš, te sumničijo, pravijo, da je to nostalgija, da starke vedno mislijo, da jim je bilo lepše v mladosti. Pa to ni res, meni je sedaj lepše, imam pokojnino, pojem v dveh pevskih zborih, vodim citraše, hodim na upokojenske izlete in, vidiš, danes sem tukaj. Tako vesela sem te. Toliko lepih stvari smo naredili, tako smo verjeli v človeka in kulturo. Saj ne gre zame. Boli me, da bodo ljudje brez dela, da dobra tovarna propada, da delajo kot črna živina, pa s plačo komaj preživijo, da ne morejo na dopust, da jih nihče ne mara. Nihče več jim ne ponudi knjige, organizira razstave v menzi, povabi v gledališče, vpraša za mnenje. Na nič ne morejo vplivati, nihče več jih ne spoštuje. Le še do prvega maja, čeprav so od svojih regresov prispevali za apartmaje. Ne le to, še svoje folklorne skupine nimajo več in vsi so tako zravsani med sabo, tako se bojijo. Inše, da se ne da, da to ne more večno trajati, ----------------------------------------------> da se, če si preveč požrešen, prej ali slej od prevelikega zalogaja zadušiš. Marsikaj prenese, toda, da se ljudje med sabo ne pozdravljajo več, tega pa ne. Če vprašaš mene, draga kolegica, je to res nostalgija. In res je tudi, da se naš spomin prej odpove slabim kot dobrim stvarem. Nostalgijo zaničujejo lahko le ljudje skromnega duha in neozdravljivega apetita. Pri tem mislijo vselej na kaj grdega, umazanega, izmišljenega ali nevarnega. Vsak vladajoči stremuh umaže kako dobro besedo, da jo mnogi začno izgovarjati redkeje in s strahom. Kakor delavec, pravica, enakost, zdravo!, tovariš, počitniški dom, nostalgija... Da, tudi nostalgija se mi med njimi zdi takšna, da jo je prav zato vredno gojiti in ohranjati. Nobena sedanja sociološka in še manj politična analiza samoupravnega socializma ne more tako natančno ločiti semena od plev, kot prav preprosta nostalgija. Enoumje, zlorabe, malikovanje bedakov, ustrahovanje in občutek nesvobode kar poniknejo. Ostaja pa delo z.a vse, plača vsak mesec, zdravstveno varstvo, celo uresničljiva pravica do zobozdravnika, razvita kultura, skromen dopust, šolajoči otroci, realna možnost, da bo vsako leto bolje, sodelovanje pri odločanju, svoboda potovanja čez odprte meje in varna starost. Če vprašate mene, je treba temu dodati le nekaj harmonizacijskih in pridružitvenih evropskih fraz, pa dobimo sodoben sindikalni program, ki nam bo še dolga leta povsem zadoščal. In prav bodo imeli, ko nam bodo očitali, da je nostalgičen. Seveda je nostalgičen, saj je prav zato uresničljiv, prav zato ni utopičen. Je le pošten in stvaren spomin na lepšo prihodnost. Pogovor s sekretarjem območnega odbora Skei v Pomurju Pavlom Vrhovnikom Kovinski industriji v Pomurju gre iz dneva v dan slabše Gospodarsko krizo v Pomurju še posebej močno občutijo kovinarji, saj je moralo od leta 1994 do danes v tej regiji v stečaj sedem večjih podjetij z okoli 1500 delavci. Sekretar območne organizacije Sindikata kovinske in elektroindustrije v Pomurju Pavel Vrhovnik nam je povedal, da se razmere še naprej slabšajo. “Od leta 1994 'do danes so propadla številna večja podjetja, ki so bila nekoč nosilec razvoja v tej panogi. Med njimi so: Elrad, Pan Agra, Teh-nostroj M.O., Tam Bus, Elrad Elektronika, Blisk Liv-Pro in Radenska sistemi,” pravi Pavel Vrhovnik. “Le nekaj od 1500 delavcev je po stečaju svojega podjetja dobilo delo v novih podjetjih, večina je še vedno na zavodu za zaposlovanje. S problemi se srečujejo tudi številni redno zaposleni delavci, saj veliko delodajalcev krši delovne pogodbe in zakone. V marsikaterem podjetju delavci prejemajo nižje plače, kot določa kolektivna pogodba, probleme imajo tudi z nerednim izplačilom plač in regresa za letni dopust,” pojasnjuje Vrhovnik. Zaradi kršitve delavskih pravic je Pavel Vrhovnik več delodajalcev že prijavil inšpekciji za delo v Murski Soboti, vendar pa od prijave do ukrepanja inšpekcije za delo mine veliko časa. “Na delovni inšpekciji v Murski Soboti pojasnjujejo, da so zaradi velikega števila prijav preobremenjeni. Zato so za pomoč že zaprosili tudi glavnega republiškega in- špektorja za delo. Reči moram, da veliko zahtev ostaja dolgo nerešenih, delodajalci pa s pridom izkoriščajo nemoč in neučinkovitost inšpekcijskih služb, zato se kršitve pravic še stopnjujejo in ponavljajo. Delavcem na koncu ne preostane nič drugega, kakor da delodajalca tožijo na delovnem sodiču, vendar pa tudi postopki na sodišču trajajo zelo dolgo. Zato so se delavci za svoje pravice prisiljeni zateči tudi k skrajnemu sredstvu - torej k stavki!” “Če se s Skei ne bi nenehno zavzemal in boril za delavske pravice v kovinski in elektroindustriji, bi bile razmere za delavce še veliko slabše,” poudarja Vrhovnik. Člani območnega odbora so nedavno ocenili, da so razmere v nekaterih podjetjih in panogi v celoti tako kritične, da bi na njih veljalo opozoriti tudi širšo javnost, pravi Vrhovnik. Območna organizacija Skei v Pomurju pa obravnava tudi širše probleme. ‘Tudi naš območni odbor odločno nasprotuje predlagani reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ne strinjamo se s tem, da bi dvignili mejo za starostno upokojitev na 65 let. Nasprotujemo tudi uvajanju drugega oziroma naložbenega stebra pokojninskega sistema, zlasti zaradi prevelikih rizikov za naložena sredstva. Menimo, da mora biti novi sistem pokoj inskega zavarovanja zasnovan na medgeneracijski pogodbi in solidarnosti. Glede izhodišč za pogajanja o panožni kolektivni pogodbi pa je članstvo v Pomurju prepričano, da se dosežene pravice zaposlenih nikakor ne bi smele zmanjšati,” poudarja Pavel Vrhovnik. T v- Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije 1.Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. I. RS, št. 37/96) za januar, februar, marec 1998 V SIT Zahtevnostna skupina Relativno Izhodiščna bruto tarifni razred___________________razmerje__________________plača I. Enostavna dela 1,00 52.786 II. Manj zahtevna dela 1,12 59.120 III. Srednje zahtevna dela 1,25 65.983 IV. Zahtevna dela 1,45 76.540 V. Bolj zahtevna dela 1,60 84.458 VI. Zelo zahtevna dela 1,90 100.293 VII. Visoko zahtevna dela 2,25 118.769 VIII. Najbolj zaht. dela 2,60 137.244 IX. Izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,10 163.637 Eskalacija 0,5 % (JAN 98) * Zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač, Ur. I. RS, St. 40/97, 3/98 ZAKON OMEJUJE LE RAST IZHODIŠČNIH PLAČ, NE PA TUDI RASTI MASE PLAČ! 2. Regres za letni dopust za leto 1998 (najmanj) 102.000 sit 3. Povračila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano APRIL 1998 (Ur. I. RS, St. 15/98) 15.336 SIT - dnevnice - cela 3.500 SIT - polovična 1.750 SIT - znižana 1.218 SIT - kilometrina (od 27. 3. 1998) 35,94 SIT 4. Nekateri drugi prejemki od 1. 1. 1998 JUBILEJNE NAGRADE: A: PO KPD ZA SKUPNO DELOVNO DOBO -za 10let 42.958 SIT - za 20 let 64.437 SIT - za 30 let 85.916 SIT ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: SOLIDARNOSTNE POMOČI: - smrt delavca - ostalo - daljša bolezen - nadomestilo za ločeno življenje * glej pojasnita B: PO SKP ZA DELOVNO DOBO PRI ZADNJEM DELODAJALCU ena izhodiščna plača I. tarifnega razreda ena in pol izh. plače I. tarifnega razreda dve izhodiščni plači I. tarifnega razreda 403.641 SIT ali* 269.094 SIT ali* 134.574 SIT ali* dogovor delodajalec in sindikat 53.818 SIT ali* 5. Drugo - najnižja plača (UR. I. RS, St. 3/98) za JANUAR 1998 62.299 SIT - zajamčena plača od 1. 1. 1998 (Ur. I. RS, St.3/98 ) 37.045 SIT - povprečna mesečna bruto plača za JANUAR 1998 - na zaposlenega v RS 153.082 SIT - povprečna mesečna bruto plača za NOVEMBER 97-JANUAR 98 - na zaposlenega v RS 153.357 SIT - začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (Ur. I. RS, St. 3/98) -bruto 134.547 SIT - neto 85.916 SIT Pojasnila: 1. IZHODIŠČNE PLAČE: - usklajevanje po Zakonu o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač, Ur. I. RS, št. 40/97. Prva naslednja uskladitev minimalne plače in izhodiščnih plač se izvede ob izplačilih plač za januar 1999 oziroma, ko rast cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1.1.1998 dalje pred potekom leta 1998 preseže 6,8%. Vir: Tarifna priloga k panožni kolektivni pogodbi (Ur. I. RS, St. 37/96) Zakon 2. REGRES ZA LETNI DOPUST: Vir: KPD, SKP 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS v preteklih treh mesecih - DNEVNICE : določene z uredbo - KILOMETRINA: 30 % cene super bencina (98 okt.) Vir: Uredba o viSini povračil stroSkov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (UR. I. RS, St. 72/93, 43/94, 62/94. 7/95, 5/98) KPD 4. IZRAČUN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV: - JUBILEJNE NAGRADE: osnova je povprečna mesečna neto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece, SKP na novo uvaja tudi jubilejno nagrado za delovno dobo pri delodajalcu - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: osnova so tri povprečne bruto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, če je to ugodneje za delavca - SOLIDARNOSTNE POMOČI: najmanj ena povprečna bruto plača delavcev pri delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE: najmanj 40 % povprečne plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca Vir: KPD. SKP Opomba: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Ur. I. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določanje višine prejemkov pod 2, 3, oz. 4,. Sprememba osnove je bila objavljena v Ur.l. RS, št. 3/98). Vršilec dolžnosti predsednika delovnega sodišča v Mariboru Stanko Omerzu je na tiskovni konferenci prejšnji teden povedal, da so lani prejeli v obravnavo več novih zadev (2774), kot jim jih je uspelo rešiti (2236). Na tem sodišča v Mariboru in njegovih enotah v Murski Soboti, Slovenj Gradcu in Ptuju je bilo na začetku leta še 6416 nerešenih spisov. Zaradi kadrovske okrepitve sodišča in ustanovitve novega oddelka na Ptuju se je število nerešenih spisov na posameznega sodnika zmanjšalo z 800 na 400. Zaradi tega seje za polovico skrajšala tudi “čakalna” doba na sodišču. Po besedah Stanka Omerzuja so na sedežu delovnega sodišča v Mariboru in oddelku v Slovenj Gradcu lani rešili več delovnih sporov, kot je v letu Prišlo novih zadev. Bolj kritične pa so razmere na oddelkih v Murski Soboti in Ptuju, kjer so lani prejeli v obravnavo znatno več novih zadev, kot so jih uspeli rešiti, čeprav so vsi sodniki normo skupaj presegli kar za 40 odstotkov. Prednost so imeli eksistenčni spori Delovno sodišče v Mariboru po besedah Stanka Omerzuja prednostno rešuje zlasti individualne spore zaradi prenehanja delovnega razmerja in zaradi načina ugotavljanja trajno presežnih delavcev. Tako so lani rešili 594 tovrstnih sporov, ki so za vse prizadete eksistenčno pomembni. Prednost dajejo tudi reševanju delovnih sporov, v katerih sodeluje večje število tožnikov, in sporom, ki trajajo že več kot 5 let. Sicer pa je lani sodišče 60 odstotkom tožiteljev ugodilo z meritornimi sodbami, nekaj več kot 27 odstotkov tožb je zavrnilo, preostalim tožiteljem pa je delno ugodilo. Izkušnje torej kažejo, da se velika večina delavcev zateče po pomoč na delovno sodišče upravičeno, saj so jim delodajalci resnično kršili pravice. “Zanimiv je tudi podatek, daje lani sodišče kar v 881 individualnih sporih izdalo sklep o prekinitvi postopka, zlasti zaradi stečaja podjetja,” poudar ja Omerzu. “Sicer pa je sodišče lani rešilo 2236 spornih zadev, na naše odločitve pa je bilo vloženih 462 Pritožb. Lani je bila pritožba vložena proti vsaki peti Na delovnem sodišču v Mariboru imajo še 6414 nerešenih spisov sodni odločbi, kar je enako kot leto poprej.” Zaostanki pri reševanju sporov se vlečejo že od leta 1988. K povečanju zaostankov je prispevalo kar nekaj vzrokov, med njimi tudi povečan “pri-pad” in neustrezna kadrovska zasedba sodišča ter dolgotrajni postopki za izvolitev novih sodnikov. Iz analize nerešenih spornih zadev je mogoče razbrati, da je največje število nerešenih delovnih sporov iz zadnjih treh let in da v veliki večini teh sporov ne gre za tako imenovane eksistenčne spore, temveč za spore s področja uveljavljanja premoženjskih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.” Stanko Omerzu: Kljub preobremenjenosti je delovno sodišče v Mariboru prepolovilo čakalno dobo. Pravno zahtevnejših sporov je vedno več Kolje povedal Omerzu, se iz leta v leto povečuje število pravno zahtevnejših sporov. “V strukturi novih sporov je mogoče zaznati premik k povečanju individualnih delovnih sporov s področja uveljavljanja premoženjskih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Lani je bilo takšnih kar 2083 od 2771 novih sporov.” Izkušnje delovnega sodišča v Mariboru kažejo, da število delovnih sporov narašča zlasti zaradi nestabilnih družbenih in ekonomskih razmer, pa tudi zaradi pomanjkljive delovnopravne zakonodaje, ki premalo učinkovito ščiti socialno šibke {socialne partnerje. Po besedah Stanka Omerzuja je ravno zastarela delovno pravna zakonodaja eden od poglavitnih razlogov za sedanjo nizko raven pravne varnosti delavcev. Na vprašanje, kako komentira povišanje sodnih taks, je Stanko Omerzu dejal, da so bile doslej prenizke, sedaj pa so veijetno previsoke. Mnoge delavce bo še zlasti prizadelo to, da bodo morali takso plačati takoj ob vložitvi tožbe, medtem ko je doslej takso po pravnomočnosti sodne odločbe plačala tista stran, kije spor zgubila. “Zaradi tega se bo verjetno število novih manjših sporov nekoliko zmanjšalo, vprašanje pa je, če je to prav”, je dejal Omerzu in poudaril, da bi bilo boljše, če bi manjše spore reševali z izvensodnimi poravnavami. T. K. Varuh človekovih pravic uradoval v Mariboru Brezplačna pravna pomoč za socialno šibke Na tiskovni konferenci po tridnevnem uradovanju v Mariboru je Ivan Bizjak povedal, da v lem mestu vsako Jeto uraduje praviloma štirikrat. Tokrat se je k njemu zateklo po pomoč nekaj več kot I (X) Mariborčanov. Naj-več se jih je pritožilo zaradi dolgotrajnih postopkov na sodiščih, kršitve Pravic iz delovnega razmerja in počasnih postopkov denacionalizacije. Več Indi seje nanj obrnilo, ker menijo, da s° jim storili krivico v postopku za Pridobitev državljanstva in v postopkih Za (Himero invalidnine oziroma pokojnine. Po Bizjakovih besedah so socialne razmere v Mariboru, kjer je v zadnjem desetletju izgubilo delo 35.000 delavcev, zares hude. Zaradi tega se čedalje več ljudi pravda tudi zaradi kri-IC’ ki so jim bile domnevno storjene P'ed mnogimi leti, upajo namreč, da I °do na ta način prišli do odškodnine n Prepotrebnih sredstev za pre-živ-Janje. “V stiski se ljudje oprijemajo j Sake hiljke in se ne sprašujejo, koliko Jve možnosti, da bi s tožbo uspeli. To-mtne tožbe še dodatno obremenjujejo že tako in tako preobremenjene pravosodne organe,” je dejal Bizjak. Spregovoril je tudi o problemih, na katere so ga opozorili predstavniki območne organizacije ZSSS v Podravju. Izkušnje sindikalistov ne kažejo le pomanjkljive delovnopravne zakonodaje, ampak tudi njeno nedosledno izvajanje. Številni delodajalci delavce zaposlujejo za določen čas, čeprav bi jih po črki zakona morali za nedoločen čas. S problemi se srečujejo tudi delavci v podjetjih, ki so v stečajnem postopku. V teh podjetjih delavci nimajo takšnih pravic kot zaposleni v drugih podjetjih. Ker stečajni postopki pri nas praviloma trajajo več let, je to še posebej problematično. Delavci imajo probleme tudi z izvršitvijo pravnomočnih sodnih odločb, s čimer država dokazuje svojo nemoč. Po besedah Ivana Bizjaka sodišča nekatere spore rešuje nerazumljivo dolgo, kar še zmanjšuje pravno varnost delavcev. Ena od pravd v zvezi z delavskimi terjatvami, ki jih je stečajni upravitelj prerekal, Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, kije skupaj s svojimi najožjimi sodelavci nedavno tri dni uradoval v Mariboru, seje sestal tudi z vodstvom območne organizacije ZSSS v Podravju. Poleg sekretarke območne organizacije Vekoslave Krašovec so se z njim pogovarjali tudi sekretarji območnih odborov sindikatov dejavnosti Jože Korošec, Dušan Detiček, Edi Ozimič, Jože Murko, Mira Žličar in Branka Jurak. Varuha človekovih pravic so seznanili s problemi, s katerimi se delavci v Podravju srečujejo v individualnih delovnih sporih in v socialnih sporih. Temeljito so ga seznanili s potekom stečajnih postopkov in likvidacij v Podravju, kjer je moralo od leta 1989 do danes v stečaj 140 srednje velikih in velikih podjetij. Po navedbah podravskih sindikalistov so stečajni postopki izredno dolgotrajni, delavci, ki delajo v podjetjih v stečaju, pa so v zelo nezavidljivem položaju, saj so njihove pravice zelo omejene. Problem je tudi kontrola poslovanja v stečajnih postopkih, posamezni stečajni upravitelji in stečajni senati pa imajo tudi neenoten pristop do delavskih terjatev. Stečajne postopke zavlačujejo tudi tožbe na delovnem sodišču, ki bi jih veljalo obravnavati prednostno, saj bi na ta način skrajšali tudi stečajne postopke. se v Mariboru vleče že več kot tri leta. Ves ta čas se stečajni postopek ne more nadaljevati, čeprav več tisoč delavcev in številni drugi upniki nestrpno čakajo vsaj na delno poplačilo svojih terjatev. Ivan Bizjak je izrazil zaskrbljenost zaradi povečanja sodnih taks. Kakor je povedal, je svojo zaskrbljenost v zvezi s tem izrazil prej, kolje državni zbor sprejel novelo zakona, s katero so se sodne takse bistveno povečale. Temeljno vprašanje, ki se varuhu človekovih pravic v zvezi s to zakonsko novelo postavlja, je, ali bodo oprostitve plačila sodnih taks, ki jih novela predvideva, zares omogočile dostop do srninega varstva tudi socialno najbolj šibkim slojem prebivalstva. Varuh človekovih pravic je napovedal, da bo budno spremljal posledice povečanja sodnih taks. Ce se bo izkazalo za potrebno, bo predlagal spremembo zakona. Ob tem je Bizjak spomnil tudi na svojo dve leti staro pobudo, da bi morala država za socialno šibke zagotoviti brezplačno pravno pomoč. Izrazil je upanje, da bo zakon, ki bo to uredil, kmalu sprejet. T. K. Družbena pravobranilka meni, da dopust in regres pripadata tudi delavkam, zaposlenim za določen čas V prejšnji številki Nove Delavske enotnosti smo poročali, daje direktorica Merinke delavke, ki so zaposlene za določen čas, obvestila, da jih bodo odpustili, če bo inšpekcija za delo zahtevala, naj jim podjetje odobri dopust in regres za dopust. Na obvestilo, ki ga je direktorica Merinke poslala delavkam, seje že odzvala Družbena pravobranilka Republike SlovenijeAnica Popovič. Od direktorice Merinke je pisno zahtevala, naj delavkam v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti zagotovi pravico do izrabe letnega dopusta in regresa sorazmerno času, prebitem na delu, in tudi sicer v celoti upošteva pravice delavk, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Poleg tega družbena pravobranilka zahteva od direktorice Merinke, naj jo v 14 dneh pisno seznani, kako je realizirala njeno zahtevo. “Tudi delavke v podjetju Merinka imajo po veljavni zakonodaji za opravljeno delo pri delodajalcu poleg osnovne pravice, da za svoje delo dobijo plačo, v skladu s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti Direktorica Merinke mora spoštovati zakone in kolektivne pogodbe oziroma kolektivno pogodbo za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjar-skopredelovalne dejavnosti, pravico, da poleg drugih pravic iz delovnega razmerja uveljavijo pravico do izrabe letnega dopusta in regresa,” je zapisala Popovičeva v pismu, ki ga je naslovila na direktorico delniške družbe Merinka. “Pravica izrabe letnega dopusta je določena v zakonu o delovnih razmerjih v členih 55. do 60. Delavke, ki so v delovnem razmeiju za določen čas do 6 mesecev in tako ne izpolnjujejo pogoja, ki ga določa zakon za pridobitev polnega letnega dopusta, imajo pravico do izrabe letnega dopusta, ki je sorazmeren času, prebitem na delu. Sorazmeren del letnega dopusta se določi v skladu z določili splošnega akta podjetja. Izračun letnega dopusta se opravi tako, da se izhaja iz polnega letnega dopusta, do katerega je delavec opravičen, če je v delovnem razmerju več kot šest mesecev. Število tako določenih dni letnega dopusta se deli z dvanajst (mesecev) in pomnoži s številom mesecev, ko je bila delavka na delu.” “Z izpolnitvijo pogoja nepretrganega dela 6 mesecev (razen če splošni akt delodajalca ne določa krajšega roka) bodo tudi delavke v delovnem razmerju za določen čas pridobile pravico do izrabe letnega dopusta v polnem obsegu. Enako velja tudi, če bi naprimer delavka pred sklenitvijo delovnega razmerja za določen čas v sedanjem podjetju bila že zaposlena in ni prekinila delovnega razmerja,” prav tako pojasnjuje Popovičeva. “V 59. členu zakona o delovnih razmerjih je določeno, da delavec izrabi letni dopust pri delodajalcu, kjer si je pridobil pravico do njegove izrabe. Delodajalec je dolžan omogočiti izrabo letnega dopusta delavkam pred prenehanjem delovnega razmerja za določen čas, tudi če gre za izrabo sorazmernega dela letnega dopusta. Mnenje direktorice podjetja glede letnega dopusta delavk je tako v očitnem nasprotju z določili zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo pravice delavcev do letnega dopusta in pomeni - kolikor bi prišlo do uveljavitve takšnega stališča - tudi dejansko kršitev predpisov o delovnih razmerjih in s tem kršitev pravic delavcev,” trdi Anica Popovič. “Enako velja tudi za plačilo regresa delavkam. Pravice do regresa za letni dopust zakon ne ureja, je pa dogovorjena s kolektivnimi pogodbami. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti v 51. členu ne- dvoumno določa, da je pravica do izplačila regresa vezana na pravico do letnega dopusta. Tudi ob sklenjenem delovnem razmerju za določen čas pripada delavkam letni dopust, sorazmeren času, prebitem na delu. Zaradi tega so delavke prav tako upravičene do izplačila regresa za letni dopust v višini, ki bo sorazmeren času, prebitem na delu. Za leto 1998 je polni regres za letni dopust določen v splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti v višini najmanj 102.000 tolarjev oziroma največ 127.746 tolarjev.” “Kar zadeva grožnje delavkam o prekinitvi z delovnim razmerjem za določen čas, če bi vztrajale pri izpolnitvi svojih pravic, ki jim jih zagotavljata zakon in splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti in jih je delavkam za njihovo delo dolžan zagotoviti delodajalec, sem mnenja, da delavkam delovno razmerje, ki so ga sklenile za določen čas, pred tem časom ne more prenehati, razen v primerih, določenih v zakonu (člen 100 zakona o delovnih razmerjih),” je na koncu svoje zahteve zapisala družbena pravobranilka Republike SlovenijeAnica Popovič. ■tlRšNUKMIV1 ilW 4 Takole so delavci r*l Mizarstva Ljutomer zborovali pred dvema mesecema, ko je tovarna že bila v j velikih težavah. Mizarstvu Ljutomer je inšpekcija dela prepovedala delo Delovna inšpekcija je Mizarstvu Ljutomer prepovedala nadaljnje delo, dokler podjetje za delavce ne plača zaostalih prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter za zdravstveno zavarovanje. Če podjetje odločbe delovne inšpekcije ne bo spoštovalo, lahko delovna inšpekcija izda Mizarstvu Ljutomer odločbo o prepovedi dejavnosti, sodišču pa lahko posreduje predlog za uvedbo stečajnega postopka. Sicer pa je služba pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS v Pomurju na okrožnem sodišču v Murski Soboti že vložila predlog za uvedbo stečajnega postopka za Mizarstvo, ker delavci že več mesecev niso dobili plače. Okoli 80 delavcev Mizarstva je že nekaj mesecev doma na čakanju, stroji pa stojijo, saj ima podjetje zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev že več kot leto dni blokiran žiro račun. Kljub temu na skupščini delničarjev naj večji delničarji niso dvignili roke za to, da bi podjetje samo zase predlagalo uvedbo stečajnega postopka. Morda jih bo sedaj o nujnosti stečaja prepričala odločba inšpekcije za delo. Če bo prišlo do stečaja podjetja bodo delavci lahko v stečajnem postopku uveljavljali svoje terjatve do podjetja, ki niso majhne. T K Merkur je v Mariboru zaposlil 35 delavcev Merkur iz Kranja je pred dnevi odprl svoj novi trgovski center na Studencih v Mariboru. Ob tej priložnosti je generalni direktor Merkurja Jakob Piskernik povedal, daje izgradnja novega trgovskega centra stala 755 milijonov tolarjev. V novem trgovskem centru, ki bo imel 15 oddelkov, bo Merkur svojim kupcem ponudil več kot 2().(XX) različnih tehničnih izdelkov in drugo blago za široko potrošnjo. Za Maribor je še posebej pomembno, daje Merkur v trgovskem centru odprl 35 delovnih mest, na katerih je zaposlil zlasti prodajalce iz Maribora in okolice. Tisti, ki so dobili delo v novem trgovskem centru, so veseli, saj v kranjskem Merkurju spoštujejo pravice, kijih dejajo delavcem zakoni in kolektivna pogodba. Sicer pa je delniška družba Merkur, ki je s 130(1 zaposlenimi največje trgovsko podjetje z železnino in tehničnimi izdelki v Sloveniji, s prodajo lani ustvarila 59,9 milijarde tolarjev prihodka. Kar 79 odstotkov prometa je Merkur ustvaril s prodajo blaga domačih dobaviteljev. Proizvode domače industrije Merkur čedalje uspešneje prodaja tudi v tujino, zlasti v Nemčijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Makedonijo. Lani je Merkur dokapitalizirala Evropska banka za obnovo in razvoj, ki je vanj vložila 2,3 milijarde tolarjev in tako postala njegov 19,1 odstotni lastnik. T. K. Varen seks “Kdaj Jože najbolj varno seksa?” “Kadar je žena m službeni poti! Ogledalo Ko sta dva policaja patruljirala po svojem območju, je eden na cesti pobral ogledalo. Iznenada je vzkliknil: “Neverjetno! Na cesti sem našel svojo fotografijo! ” “Pokaži! ” je rekel drugi policaj in ogledalo prvemu izpulil iz rok. “Ti pa si res butast! To je vendar moja fotografija! ” Kje je WC Obiskovalec državnega zbora vpraša vratarja: »Oprostite, prosim, kje pa je tukaj WC?« «Kakšen sekretneki«, odgovori vratar. »Saj ga ne rabijo, ko pa drug po drugem toliko serjejo!« Zakoreninjene navade Ker je zdaj v ostankih bivše ju-govine zelo hudo, je prek rdečega križa v Črno go m prispel tudi krompir iz podalpske dežele. Ko Jovo to sliši, vpraša: »Pa je olupljen?« Ko rnu povedo da ni, mu lačnemu uide: »Pošlji ga nazaj v Slovenijo.« Krvoločnež Krepak možak pride k doktorju in mu potoži, da je njegova žena nepotešena in zaradi tega nanj nejevoljna. Doktor želi, da se sleče tn pokaže svoje premoženje. Presenečen vidi 30 centimetrov dolgega in primerno debelega. Pa- cientu reče: »Za takšen klin bi večina žensk molila, ne razumem, zakaj vaši ne zadošča.« »Ko mi vstane, gre vsa kri vanj, zaradi česar omedlim.« Je že ujeta Tajnica v najboljših letih si ogleduje svojega šefa, kako sanjari. Reče mu: »Zdi se mi, kaj vam blodi po glavi.« »Kaj pa.« »Predstavljate si, da me golo lovite po vsej pisarni.« «Motite se gospa, ne lovim vas, ker ni potrebno, ste se namreč že ujeli.« Preveč reklame Blondprodajalka z globokin dekoltejem paradira po oddelku z moško konfekcijo. Kupec si jo nekaj časa vneto ogleduje, pokaže na izrez in vpraša: »Je to tudi naprodaj?« »Ni govora, kaj pa si domišljate. « »Zakaj pa potem dajate toliko na reklamo.« Pomanjkanje Francelj ugotovi, da ima njegova punca drugega. Ves trpeč jo vpraša: »Ali to pomeni, da me imaš dovolj?« »Ne dragi, to pomeni ravno obratno, da od tebe nimam dovolj.« Red je red Eden od šankistov v veseli družbi nenadoma vstane in skuša oditi. Prijatelji protestirajo: «Ne moreš oditi zdaj, ko je naročenih še pet rund.« »Oprostite, samo na postajo moram skočiti, da zamudim vlak. Čez petnajst minut bom nazaj.« Slavko proti svojim Stvari postajajo nerazuzmne. Slavko Kmetič, predsednik KNSS-Neodvisnosti, pravi, da so pogajanja o pokojninski reformi obstala zaradi protestov sindikatov. Po njegovem za zastoj torej ni kriv minister Rop, ki že mesece vztraja pri nekaterih za delavce nesprejemljivih rešitvah in ne popušča, ne - krivi so sindikati, ki proti temu protestirajo, namesto da bi se pogajali, pogajali in popuščali. Še več, Slavko pravi, da je absurdno, da ZSSS zahteva odstop ministra Ropa, saj je bela knjiga ie predlog za pogajanja. Čudni so ti časi. Če je bela knjiga le prosti spis, zakaj so potem člani KNSS-Neodvisnosti, Pergama in Konfederacije 90 protestirali proti predlogom iz bele knjige, zakaj so na plakatih, ki so vabili na protestni shod na Gregorčičevi 20, nažigali čez belo knjigo? Ali le zato, da so lahko pogajanja obstala? Da, če je to to, potem lahko u9otovimo, da smo dosegli veliko sindikalno zmago in Popuščanje - pardon - pogajanja se lahko nadaljujejo. Janez V našem podjetju skrbi za malice eno od bližnjih gostinskih podjetij. Pred dnevi sem dobil za malico samo polovično porcijo golaža in pol žemljice. “Zakaj pa sem tokrat dobil samo polovico tega, kar mi pripada ? ” sem začudeno povprašal. “Ali še niste slišali za dogovor, s katerim je vlada zdravnikom odobrila povišanje plač. Če bodo zdravniki varčevali in pri svojem delu porabili manj sredstev, bodo dobili takšne plače kot sodniki in poslanci. Sedaj se vam ni treba več bati, da bi vam zdravnik predpisal toliko zdravil, da bi vam škodovala ali pa, da bi vas tako kot doslej po nepotrebnem mučil z dragimi preiskavami. Na osnovi tega smo se tudi kuharice odločile, da bomo racionalizirale svojo dejavnost. Ali mislite, da si kuharice ne želimo boljših plač? ” mi je nič kaj ljubeznivo pojasnila Milica, ki deli malice. “Kuharice bomo zahtevale, da nam delodajalec poveča plačo za vse, kar bomo prihranile pri vaših malicah.” Iz dnevnika delavca Jožeta Zdravo življenje “Če boste želele Še več prihraniti, bomo delavci zaradi tega lačni?” sem previdno vprašal. “Ne govorite neumnosti! Če boste manj jedli, boste bolj zdravi! Ne samo kuharice, še zdravniki bodo prihranili na naš račun," je energično odgovorila Milica in tudi na naslednji krožnik naložila samo polovično porcijo golaža. “Boste videli, čez kakšen mesec nam boste že vsi skupaj hvaležni za to, da smo uvedle bolj zdravo prehrano." Po službi sem se z avtobusom odpeljal domov. Na polovici poti se je avtobus ustavil. “Ali se je kaj pokvarilo?” sem previdno vprašal šoferja. “Kje neki! Tako kot zdravniki smo tudi šoferji racionalizirali našo dejavnost. Kaj mislite, da vas bom peljal do končne postaje? Ali ste pozabili, kako drag je dandanes bencin," se je razburil šofer Tonček. “Čim manj bencina bomo v našem avtobusnem podjetju porabili, več nam bo ostalo za plače.” “Kako pa bomo delavci prišli domov iz službe? ” sem se pozanimal. “Malce bo treba pešačiti. Sicer pa je, kakor pravijo zdravniki, hoja zdrava! Verjemite mi, da nam boste na koncu še hvaležni, da varčujemo z bencinom," se je razgovoril Tonček. Popoldne sem šel h krojaču Lojzku, pri katerem sem pred časom naročil suknjič. Ko sem ga pomeril, sem ugotovil, da mi je preozek. “To pa je verjetno pomota! Moj suknjič mora biti širši! ” sem dejal. “Ljubi človek, kje pa živite. Odslej bomo krojači bolj varčevali pri blagu, saj bi radi več zaslužili. Če bomo za obleke porabili manj blaga, bo več denarja za plače. Kaj je to tako težko razumeti,” se je pridušal Lojzek. “Na televiziji so lepo pojasnili, kako bodo za višje plače poslej varčevali zdravniki. Ali se krojači ne bi smeli boriti za višje plače?” “Ali to pomeni, da bomo morali delavci prezebati v premajhnih oblekah?” sem previdno povprašal. “Dragi prijatelj! Če boste malce manj jedli in malce več pešačili, vam tudi moja obleka ne bo več preozka! Krojači vas, podobno kot zdravniki, dejansko samo spodbujamo k zdravemu življenju! Še hvaležni nam boste za to!” je pojasnil Lojzek. Od vsega kar sem čez dan slišal, me je zvečer že pošteno bolela glava. Zato sem zavil v bife, naročil in vnaprej plačal dva deci. Ko mi je natakar natočil špricer, mi je bilo že vse jasno in mi ni bilo treba nič več vprašati. Konec koncev je bilo zame mnogo bolj zdravo, da sem namesto kozarca čistega vina spil še nekaj radenske vode. Če bi mi vino še stopilo v glavo, bi namreč lahko na glas povedal, kaj mislim o vladnem dogovoru s Fidesom, o tem, kako se bodo zdravniške plače postopno približale sodniškim in poslanskim. Čeprav bi vladi to lahko koristilo, na moje zdravje verjetno ne bi dobro vplivalo. turistična agencija BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJSKO JEZERO: - dve alpski počitniški hišici za po 6 oseb - kuhinja, kmečka dnevna soba, 3 spalnice, kopalnica - 100 m od jezera - cena 9.680 SIT na dan, vikend (od petka do nedelje) 18.500 SIT, upokojenci imajo 10-% popust POKLJUKA: - počitniški dom MK, dve in štiriposteljni apartmaji, cena 7.600,00 oz 9.000,00. SIT dnevno, turistična taksa ni vključena - brunarica MK, dva povezana apartmaja za skupno 8 oseb. Cena za najem celotne brunarice je 18500,00 SIT dnevno, turistična taksa ni vključena PLANICA: - počitniški dom - sobe, etažniTVVC, polpenzion 3.600,00 SIT dnevno KANIN- petposteljni apartmaji, 6.800,00 SIT na dan. Smučanje je še ugodno! ROGLA: - apartmajska hiša, apartmaji za 4 do 6 oseb, manjši za 2 do 4 osebe, cena od 8 250,00 do 11.600,00 SIT, odvisno od sezone in velikosti, apartmaja. Kmečki dvorec je neposredno na smučišču. Domača ponudba Pohorja pa je le dopolnitev prijetnim večerom. KOSTEL OB KOLPI: - počitniška hiša za 6 oseb, termini vse leto, cena najema je 6.300,00 SIT KRANJSKA GORA: počitniški dom - tri-, štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 4.000,00 SIT dnevno , otroci do 7 let 30 % popust; - Porentov dom, polpenzion 4100,00 SIT, otroci do 7 let imajo 50 % popusta - garsonjera za 4 osebe - cena 3.800,00 SIT dnevno ČATEŽ: - hišice za 5 oseb, bogata oprema, cena 7. 800,00 SIT dnevno - kontejner s prizidano sobo, za 4 osebe - 3.900.00 SIT dnevno.kopališke karte niso vključene PTUJSKETOPLICE: - apartma za 2-5 oseb. Cena od 9.200,00 do 10 500,00 SIT. Končno čiščenje 3 500,00 SIT MORAVSKE TOPLICE: - dve-, tri- in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 3.300,00 SIT dnevno za osebo, možem najem apartmaja s kuhinjo POREČ - hotel Neptun: - polpenzion 3.700,00 SIT na osebo dnevno PIRAN:-dvo- in štiriposteljni apartmaji, cena 6.800.0 oziroma 8 300,00 SIT dnevno NOVIGRAD: - trisobno stanovanje, 5800,00 SIT dnevno; 1. maj - 6.800,00 SIT dnevno. BARBARIGA: - enosobno stanovanje za 4 osebe, 4.300,00 SIT dnevno; 1. maj - 5.800,00 SIT dnevno B. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 3 obrokih Sindikalni izlet v POSOČJE: - Most na Soči, kosilo na rečni ladji, Kobarid - muzej 1. svetovne vojne na povratku ogledVipavske kleti, pokušina vin in zabavni večer POLJANSKA DOLINA: - obisk in ogled Škofje Loke, ogled dvorca IvanaTavčarja in kulturnega programa, ogled vasi Volče in razstave starih fotoaparatov, v Suši priprava večerje ob vašem sodelovanju “spretnih” gostov, cena 3.200 SIT - brez prevoza IDRIJA:-enodnevni izlet v Antonijev rov rud-nikaživega srebra, Kobarid muzej 1. svetovne vojne, prelaz Vršič, Kranjska Gora - pojedina in zabava VIPAVSKA DOLINA: - enodnevni izlet: Kostanjevica, Štanjel, Križ, Lipica, kosilo, Vipava -, ogled Vipavske kleti, degustacija in večerja z zabavo. BELA KRAJINA: - ogled Metlike - pokrajinski muzej, muzej gasilstva na Slovenskem in vinska klet, obisk več domačij s prikazom domače obrti, popoldne obisk kmečkega turizma - pojedina in zabava SLOVENSKO MORJE: - z obale, na in pod morjem - Strunjan, pomorski muzej v Piranu, ogled morskega življenja skozi stekleno dno posebne ladjice, picknic v Strunjanu - pojedina in zabavni orkester DUNAJ-BUDIMPEŠTA:-4dni, vožnja od Dunaja do Budimpešte po Donavi, ogledi mest in zabavni program ob večerih. Osnovna cena 48.500,00 SIT - prevozi, 3x nočitev z zajtrkom, hidrogliser. Za oglede se dogovorimo GRAD HERBERSTEIN V AVSTRIJI: v bližini Gradza - enodnevni sindikalni izlet (živalski vrt z 600živalmi, botanični vrt in bogata kulinarična ponudba). V spomladanskem času čudovit enodnevni izlet na Avstrijsko Štajersko, cena od 10 200,00 do 14.500,00 SIT za osebo. C. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC D. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa. E. SEJMI HANNOVER: - Industrijski sejem, od 20. do 25. aprila, odhod 20. 4., tri dni, 102 800,00 SIT BIRMINGHAM: - IFSEC in FIREX, sejem požarne varnosti, od 11. do 14. maja, odhod 11. maja, cena 135 300,00 SIT BASEL:-VVORLDIDAC 98, sejem in razstava Vse za šole in šolarje ter pedagoge, povezana z zelo bogatim ogledom Švice, Lichtenstei-na in dela Avstrije. Za 4-dnevno potovanje je cena 54.500 SIT. Odhod avtobusa 12. maja 1998. BOLOGNA:-COSMOPROF, največji mednarodni sejem lepote - 24. do 27. aprila. Odhod 25. aprila, 2 dni, cena 13.500,00 SIT F. RAZPISANA POTOVANJA SICILIJA: - pet dni za 75.000,00 SIT, odhod 24. aprila , avion - avtobus ABU DHABI, DUBAI: - posebno kvalitetno potovanje 7 dni v mesecu aprilu in maju. VRHUNSKI HOTELI INDONEZIJA - OTOK BALI: 9 dni, odhod 24. aprila, cena 104.000,00 SIT . Pokličite 061/ PRODAMO: garsonjero za 5 oseb na Zoisovi Plani - Bohinj in počitniški kontejner v Čatežu. Pokličite ATRIS. CENEVELJAJO PREVILOMA ZA TEKOČI MESEC ZA 1 MAJ SO POSEBNE CENE. ATRIS sprejema naročila sindikalnih organizacij za organizacijo dopustov v Sloveniji in ob celotni Jadranski obali. Pravočasni dogovor o zakupu: nižja cena in plačilo na več obrokov! Naročite katalog! Metod Zalar, direktor borze POREČ - 1. MAJ Od 24. aprila do 2. maja, 3, 5 ali 7 dni -polpenzion, otroci pri starših do 7. leta brezplačno, dvoposteljne sobe, TWC, turistična taksa je v ceni 125 00 08 - g. Marko ali g. Igor. G. ZAMENJAVA ALI PRODAJA POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI Enosobno stanovanje za 5 oseb na otoku Pagu zamenjamo za ustrezno enoto v slovenskih zdraviliščih. Možna je tudi medsebojna zamenjava posameznih terminov. Pokličite ATRIS Kupimo počitniško prikolico Adria 310 do 380, ponudbe pošljite na Atris V Bohinju, Stari Fužini ali Fiesi, Strunjanu ali Luciji kupimo počitniško garsonjero ROVINJ - 1. MAJ ZA MLADE Apartmaji za 2, 3 ali 4 osebe - 970 SIT na osebo na dan Bungalovi za dve osebi s polpenzionom - 3000 SIT na osebo na dan; Otroci do 15. leta imajo 50-% popust pri polpen- VRSAR - 1. MAJ - Hotel Pineta, dvoposteljne sobe - polpenzion 4.300,00 SIT na osebo Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalna seminarja POGAJALSKE ____________ TEHNIKE* 1. Namen tega izobraževalnega seminarja je, da si udeleženci pridobijo dodatna znanja in veščine glede tehnik pri pogajanjih. 2. Pogajamo se vsak dan, celoživljenje. Vede ali nevede si vsak izoblikuje tudi nek svoj stil pogajanj. Zato pogajanja niso tema, ki bi nam bila neznana. Vendar pa je dejstvo, da so nekateri pogajalci uspešnejši kot drugi. Raziskave v svetu so pokazale, da razlike v uspešnosti pogajalcev ne gre pripisovati predvsem njihovim prirojenim lastnostim. Uspešnost pogajanja je odvisna predvsem od znanja pogajalcev. Torej se uspešnega pogajanja v veliki meri da naučiti. 3. Seminar je namenjen sindikalnim zaupnikom, predsednikom sindikatov podjetij in zavodov, funkcionarjem sindikatov dejavnosti in Območnih organizacij ZSSS ter vodjem pogajalskih ekip za sklepanje panožnih kolektivnih pogodb in članom svetov delavcev. 4. Udeleženci seminarja morajo biti člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Čas: 14. maj 1998 Kraj: Dom sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4, soba 16/1 UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE Namen izobraževalnega seminarja je teoretična in praktična usposobitev članov svetov delavcev in sindikalnih zaupnikov na področju soupravljanja. Seminarja se lahko udeležijo člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Čas: 18. do 20. maj 1998 Kraj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gradnikova 1 PROGRAM SEMINARJA Ponedeljek, 18. maj 1998 od 9.00 do 13.45 ure Tema I: NAČIN IN STRATEGIJA DELOVANJA SVETA DELAVCEV Predavatelj: Milan Utroša, član predsedstva Sveta ZSSS od 15.00 do 18.15 ure Tema II: VLOGA IN NALOGE SVETA DELAVCEV NA PODROČJU STATUSNIH IN KADROVSKIH ZADEVTER REŠEVANJA SPOROV Z DELODAJALCI Predavatelj: Gregor Miklič, član predsedstva Sveta ZSSS PROGRAM SEMINARJA Četrtek, 14. maj 1998 Od 9.00 do 10.30 ure Kaj je bistvo pogajanj Pogajanja kot oblika razreševanja konfliktov. Definicije pogajanj. Najboljša alternativa. Pogajanja kot proces in pogajalski kontinuum. Stranke v pogajanjih. Stopnje v pogajalskem procesu. TEST: Kako ravnam med pogajanji kot član pogajalske skupine Pogajalski proces: priprave na pogajanja Ključni pomen priprav za uspešna pogajanja. Določitev cilja oziroma ciljev Pogajanj. Vrste, prednosti in pomanjkljivosti pogajalskih strategij. Pomen informacij za pripravo na pogajanja. Prednosti in pomanjkljivosti posameznega Pogajalca in pogajalske skupine. Vloge v pogajalski skupini. Začetek in trajanje Pogajanj. Lokacija pogajanj. Pristojnosti pogajalcev. Od 10.45 do 12.15 ure Pogajalski proces: začetek pogajanj Pomen prvega vtisa ob začetku pogajanj. Obvezne vsebine začetka pogajanj. Začetna pozicija: postaviti svoje zahteve visoko, nizko ali realno? Predstavitev pogajalcev. Preverjanje pristojnosti pogajalcev. Pogajalski proces: iskanje sporazuma Dokazovanje utemeljenosti svoje pozicije. Nakazovanje novih možnosti (sporazuma). Predlaganje novih rešitev. Kako prepričati nasprotnika, da imamo Prav. Koncesije - obseg in način dajanja. Etika pogajanj. Slepa ulica v pogajanjih ‘ vzroki in način preseganja. Od 12.15 do 13.15 ODMOR Od 13.15 do 14.45 Pogajalski proces: sklenitev sporazuma in zaključek pogajanj Kdaj je pravi čas za zaključevanje sporazuma?Tehnike zaključevanja. Oblikovanje sporazuma. Obvezne sestavine sporazuma. Zaključek pogajanj. TEST: Stili pogajanja Pogajalske taktike Dporaba pogajalskih taktik in etika. Najpogostejše pogajalske taktike. Pogajalci kot osebnosti Katere so zaželene lastnosti dobrih pogajalcev. Katere so škodljive lastnosti, pogajalski stili in njihovi učinki. Koliko se uspešnega pogajanja lahko naučimo. Qsnove teorije potreb in njihove klasifikacije. Mehanizem delovanja potreb na obnašanje. Motivi in motivacijski dejavniki. Odkrivanje dejanskih potreb Po nasprotni strani v pogajanjih. Načini delovanja na zadovoljevanje potreb. Od 15.00 do 16.30 ure pirnulacija pogajanj: Pogajanja sindikata z upravo o nekaterih de-!'h kolektivne pogodbe. Strokovni izvajalec: dr. Bogdan Kavčič, redni profesor na FDV, strokovnjak *a Področje upravljanja s človeškim dejavnikom. Torek, 19. maj 1998 od 9.00 do 13.00 ure Tema III: KOLEKTIVNE POGODBE IN SOUPRAVLJANJE Predavateljica: Metka Roksandič, ZSSS od 14.00 do 18.00 ure: Tema IV: VLOGA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČTER PRI OBRAVNAVI GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE Predavateljica: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje Sreda, 20. maj 1998 od 9.00 do 12.15 ure: Tema V: SOUPRAVLJANJE DELAVCEVTER VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Predavateljica: Lučka Bohm, svetovalka Sveta ZSSS Metode dela: predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje vlog. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 8. maja 1998 Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav; če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, znaša 24.000 SIT za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar II”, sklic na številko 07. Stroške seminarja za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom, delodajalec. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 6.550 SIT). Odgovore na dodatna vprašanja in pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonsko številko 061/316-489 in pri Jožici Anžel na številko 061/13-10-033 int. 281 in 061/316 489. VANDA REŠETA, vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS PRIJAVNICA za seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE od 18. do 20. maja 1998 v SIC v Radovljici Ime in priimek:...........................Datum rojstva:.. Izobrazba, stopnja izobrazbe:............................. pelode dela: predavanje, razprave, simulacije pogajanj. “Tijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodah sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 6. maja 1998. ~6minar bomo izvedli, če bo 18 prijav, v kolikor bo prijav več, bomo preostale Prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar znaša 9.000 ^'T za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno strokovno gradivo in Osvežilni napitki). Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu koti-.acije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije S0101 -678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite“Se-/"har X., sklic na številko 15". Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem arriinarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonski številki 061/316 489 in pri °°zici Anžel na telefonski številki 061/13 10 033, int. 282 ali 061/316 489. ’ Vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS: Vanda Rešeta Naslov doma:...................................... Zaposlitev: naziv in naslov družbe:............... - delovno mesto:........................... Član sindikata dejavnosti Slovenije:.............. Član sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu družbe oz. zavoda:........... Predsednik sindikata družbe: DA NE Drugo (navedite):................................. Prijavnico za izobraževalni seminar POGAJALSKETEHNIKE smo objavili ^Prejšnji številki Nove Delavske enotnosti. Telefonska številka: doma:................- v službi:............. OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: Dati irrv 16 1 ^ fT'/" [?T?TTnT*Tl' žt. 15 / 16. april 1998 NAGRADNA KRIŽANKA it*1' * > - N JS gaM Ir 'Mi- Nagradna križanka št. 15 GESLA NAGRADNE KRIŽANKE Sl. IS: y@AMiecA® e- 2:. 3: . Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in pošljite nalepljeno na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije -Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do torka, 28. aprila letos. Pravilna rešitev gesel iz 12. številke Nove Delavske enotnosti: 1. DEM! MOORE. 2. BRUCE WILLIS. 3. JOŽE BERDON. 4. EVITA PERON Nagrado 5000 tolarjev prejme Milan Krebl, Prisoje 31, 2391 Prevalje. Nagrado bomo poslali po pošti. IZHAJA VSAK PETEK! BOGATE NAGRADE!