ČASOPIS JE IZHAJAL KOT .RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS
TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAVŽ
24. marec 1966 — LETO II. — ŠT. 6 (24) CENA 30 NOVIH PAR ALI 30 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ZAKON O PROMETU
Minulo nedeljo je društvo Ljudske tehnike Šmartno ob Paki organiziralo predavanje, na katerem so pojasnjevali temeljni zakon o prometu. Predavanje je vodil predstavnik Tajništva za notranje zadeve iz Celja. Videli smo, da imamo v Šmartnem ob Paki že zelo veliko šoferjev, saj je bila dvorana polna in nekateri so morali celo
stati, ker ni bilo več sedežev. Po predavanju je bila izredno živahna diskusija, med katero so dobili vsi željena pojasnila.
Obiskovalci so se izrazili, da je bilo predavanje zelo kvalitetno pripravljeno in vsled tega tudi zanimivo in poučno.
P. L.
V ŠMARTNEM OB PAKI SO OBRAVNAVALI TEMELJNI
Takšni in podobni prizori so bili plod visoke zavesti prebivalcev novega mesta, ki so s prostovoljnim delom veliko pripomogli k lepšemu izgledu mesta.
Zato bi bilo prav, da bi prebivalci našega mesta, kakor tudi ostali občani, z večjo odgovornostjo skrbeli za cvetlične nasade, zelenice in sploh na okolico v kateri živijo in delajo.
novainjskih hiš in okolice, urejeni so problemi šolstva. Mestna četrt med železniško progo in reko Pako ipa daje popolnoma novo podobo temu mestu. Pesje je na novo zgrajen kraj po vojni. Šmartno ob Paki je prav lepo urejen kraj, urejen v zadnjih letih sooialističnega ustvarjanja.
Meisto Velenje, naš poseben uspeh v skrbi za delovnega človeka, je v zadovoljstvo ipredvisem prebivalstvu tega kraja, glede na .svojo urejenost in posebnost izgradnje pa ponos naše družbe. Občina je prav zaradi Velenja poznana ne le po celi naši domovini, temveč služi kot vzor socialistične skrbi za delovnega človeka daleč izven meja naše domovine v inozemstvu.
Kako se je mesto Velenje izgrajevalo in postalo lepo, urejeno, še posebno dobro vedo prebivalci, ki so tu ustvarjali in pomagali mesto izgrajevati v letih od 1953 dalje. Deset dolgih let — iz leta v leto, so se vrstile akcije s stotinami prostovoljcev dnevno, ki so imele za cilj urejevati mesto in reševati obstoječe probleme, za katere ni bilo dovolj denarnih sredstev. Danes smemo ponovno^ trditi, da je vse to, kar daje Velenju še posebno lep videz in zaradi česar je še posebno zaslovelo daleč naokoli, rezultat prostovoljnih naporov naših delavnih ljudi. Občani smo gradili mesto, mesto pa je gradilo nas.
V zadnjem letu smo s tradicionalnimi, večmesečnimi organiziranimi prostovoljnimi delovnimi akcijami prenehali. Prenehanje akcij pa ne bi smelo pomeniti tudi tega, da naj v prejšnjih letih s toliko truda in požrtvovalnosti urejene zelenice propadajo, ne bi smelo pomeniti, da je
dovoljeno obstoječe nasade polomiti in opustošiti vse ono, kar je bilo lepega.
S takšno ljubeznijo, kot smo ustvarjali v preteklosti, tudi danes gojimo in negujmo. Na tisočih ustvarjalcev lepot in urejenosti, naj se uče in vzgajajo posamezniki, ki so doslej ostali ob strani iz katerega koli razloga.
Še zahtevnejši bodimo, saj pogoje življenja ustvarjamo sebi. Mnogo je še odprtih in neurejenih komunalnih problemov, predvsem v Šoštanju, pa tudi v Pesju. Zavzemimo se in dvig-nimo nivo splošne urejenosti v občini, posebno pa bo od slehernega občana in njegove kulturne stopnje odvisen izgled posameznega kraja. K urejevanju naj se pristopa tudi izven glavnih centrov. Vsaka vas ima možnost urejevati si svoje pogoje in tako doiprinašati k razvoju, turizma na področju Občine, od katerega bomo imeli posredno korist vsi.
Zaradi tega pozivam vse občane, še posebej vse organe in družbeno politične forume v delovnih organizacijah, posebno še delovne kolektive v šolah, da stalno in samoiniciativno skrbe za vzdrževanje, čuvanje in nadaljnje urejevanje svoje okolice, mest in .krajev, da ustvarjalnost in ljubezen do urejenosti in lepote iz zadnjih več kot deset let, prenašajo na mlajše rodove in na vse tiste, ki so se v zadnjih letih doseljevali in tako niso imeli dovolj prilike, da sodelujejo v velikih večmesečnih akcijah izgradnje v velenjski občimi in da itako ustvarimo vse večjo družino zavestnih tvorcev urejenega in lepo vzdrževanega mesta.
Predsednik
Skupščine občine Velenje
Tone Močilnik
DUŠAN KVEDER-TOMAŽ
Naša občina je v dobi 20-letne izgradnje dobila povsem novo podobo. Ce kje, potem imamo še posebno tu dovolj prepričljiv dokaz, kaj pomeni osvobojen človek v družbi, kjer ustvarjene dobrine v celoti služijo boljšemu jutrišnjemu dnevu našega delovnega č.loveka. To je omogočil naš socialistični družbeni sistem. Odraz uspeha pri nas so izgrajen rudnik s proizvodnimi zmogljivostmi do 3,500.000 ton letne proizvodnje, elektrarna Šoštanj, ki lahko daje do 1 milijardo KWh električne energije letno, tovarna gospodinjske opreme »Gorenje«, ki predvideva v letošnjem letu že vrednost svoje proizvodnje v višini 11 milijard starih dinarjev in še se da naštevati gospodarske kapacitete, ki so zrasle ali se razvile v svobodnem ustvarjalnem poletu po letu 1945. Še posebno se je treba spomniti na veliko število naših delovnih ljudi, ki pridobivajo sredstva za preživljanje svojih družin v delovnih organizacijah naše občine. Tega ne smemo pozabiti še posebno zaradi tega, ker na področju šaleške doline v predvojnih pogojih' praktično ni mogel živeti človek, ki pri preživljanju družine ni imel tudi koščka zemlje. Prav te spremembe kažejo na veličino napredka, ustvarjenega v povojni dobi.
Skrb za urejevanje in samozavest
V torek, 15. marca se je vsa Slovenija poslovila od pokojnega veleposlanika SFRJ v Londonu in nekdanjega legendarnega komandanta NOV in
PO Slovenije Dušana Kvedra-Tomaža. Žaro s pepelom so .z vsemi vojaškimi in državniškimi častmi položili v grobnico narodnih herojev v Ljubljani.
Ker se je komisar II. skupine odredov Dušan K rede r-Tomaž zdravil v Škalskili Cir-kovcih, preberiino spomine domačina Toneta Ulrilia-Kristla, ki jih je zapisal v Večeru ob smrti Dušana Kvedrcl.
Pri napadu na Josipdol na Pohorju, ko je bil Tomaž ranjen, me ni bilo. Mudil sem se na svojem terenu. Prvo noč po napadu se je vrnil Leon s Pohorja z naročilom, naj takoj pokličem Bora (Borisa Cižmeka). ki je bil tedaj pri Izaku (dr. Franc Polh) v Škalskili Cirkovcih. Pripraviti je bilo treba varno zavetje za ranjenega komisarja II. skupine odredov in mu zagotoviti zdravniško nego. Pogovor z Izakom in Borom je pokazal, da bi bil ranjenec najbolj varen v Škalskili Cirkovcih.
Izak si je blizu hiše svojega brata Tinča že leta 1941 zgradil varno zaklonišče. Bunker je bil ob potočku in tako dobro zavarovan, da niso hodile po njem niti ovce ,ki so se pogosto pasle tu, niti ga niso odkrili mladi pastirji. Izako-vo zavetišče je bilo treba kmalu spremeniti v bolnišnico. Izak je postal njen zdravnik, upravljal in varoval pa jo je njegov brat Tinč. Na Tinčovem domu so tudi kuhali za ranjence v bunkerju. V bolnišnici se je že leta 1941 zdravil bivški španski borec Drago Mlakar ...
Dogovorili smo se in naredili vse. kar je bilo mogoče v tedanjih razmerah, nato sta Leon in Bor odšla na Pohorje po Tomaža. Čakal sem ju na dogovorjenem mestu v Savinjski dolini.	(
Borci so nosili Tomaža izmenoma. Hodili so ponoči in po neznanih poteh. Zlasti je bila pot nevarna čez doline, čez cesto in železnico. Leto 1942 je bilo namreč najbolj krvavo in najtežje leto na Štajerskem, sa j so Nemci množično streljali talce in so bili ljudje močno prestrašeni. Pri nekem kmetu v Završali se je naša kolona nekoliko okrepčala, nato smo hitro nadaljevali pot proti vrhu Smodivni-ka. Tu nas je čakal Izak. Od tod dalje smo Tomaža nosili Bor," Izak. Milka (Mila Keri-nova) in jaz. Drugi niso smeli vedeti, kje se bo zdravil ranjenec. Na Smodivniku so se tovariši iz pohorskega bataljona poslovili in se vrnili na Pohorje, mi pa smo odnesli Tom.aža v Škalske Cirkovce in v bunker.
Pri Tomažu so ostali Izak, Bor in Milka, ki je bila določena za bolničarko. Zdravljenje ranjenca je, napredovalo dobro in brez komplikacij. Ko je Stane po padcu pohorskega bataljona prišel iskat preživele borce — bil je prepričan, da jih je še nekaj —. sem ga moral vodki tudr k Tomažu. Ranjeni komisar si je skoraj že povsem opomogel in s komandantom Stanetom sta se dogovorila, kda bo spet prevzel svojo funkcijo.
Ko je Tomaž odhajal, se je oglasil tudi pri nas v Razbor-ju. Soglašala sva, naj bi odšla skupaj z njim v .Savinjsko dolino tudi njegova bolničarka Milka, prej borka pohorskega bataljona. Milka bi bila sicer raje ostala na Pohorju, a tu nekaj časa ifi bilo večje partizanske enote.
• Tomaža sem ponovno srečal po osvoboditvi.
Posebej moramo biti ponosni na popolnoma novo mesto Velenje, ki je bilo zgrajeno po osvoboditvi, iki daje ugodne življenjske pogoje skoraj že 10.000 prebivalcem občine. Poleg Velenja je mnogo spremenjena podoba tudi ostalih krajev občine. Mnogi komunalni objekti v Šoštanju, katerih .nli bil .sposoben zgraditi nojben'si-istem, iso urejeni v zadnjiih letih. Lani se je pristopilo .k urejevanju sta-

SPREJET JE PRORAČUN OBČINE VELENJE
Odborniki obeh zborov občinske skupščine so na svoji zadnji seji, ki je bila 4. marca 196G, po živahni razpravi in po vsestranski obravnavi številnih pripomb, predlogov in mnenj zborov volilcev, sprejeli proračun občine Velenje za lelo 1966. Za obravnavo predloga odloka je bilo sklicano 23 zborov volivcev, izvedeno pa jih bilo 22, ker je zbor volilcev na območju centra Velenja odpadel zaradi slabe udeležbe volilcev
Predlog proračuna so obravnavali številni zbori delovnih ljudi v delovnih organizacijah. Volilci na teh zborih niso imeli mnogo konkretnih predlogov za spremembe posameznih postavk v proračunu, dali pa so obilo drugih predlogov in mnenj v zvezi p porabo družbenih sredstev v letošnjem letu.
Skoraj povsod so naglašali, da je potrebno s sredstva, ki so namenjena za komunalno dejavnost, skrbneje gospodariti, to mnenje pa so volivci čestokrat podpirali s primeri neracionalne porabe sredstev, s katerimi gospodari komunalno podjetje. Več zborov volivcev je predlagalo, da je potrebno zagotovi® več sredstev za socialno varstvo, ker v predlogu proračuna predvidena sredstva ne morejo zadoščati za kritje potreb na tem področju na dosedanjem nivoju.' Nekateri zbori volivcev so zahtevali več sredstev za vzdrževanje in obnove!- cest na območju občine, drugi zbori volivcev pa so menili, da je stališče občinske skupščine, ki hoče v prvi vrsti zagotoviti zadostna sredstva za' potrebe šolstva, pravilno, vendar je potrebno tudi v šolstvu s sredstvi skrbneje gospodariti.
Ta misel je bila večkrat podkrepljena z dejstvom, da se za delo glasbene šole, ki ni obvezna, dajejo sorazmerno velika sredstva, vendar ta šola ne daje takih rezultatov, kot se od nje pričakujejo. Nadalje so volivci zahtevali, da se v letu 1965 začeta adaptacija osnovnih šol v Šoštanju in Pesju nadaljuje .iin začne s .popravila Se, preostalih šol, kakor tudi, da se -začne z gradnjo Tehnične šole V Velenju in varstvene ustanove v /tem mestu.
Volivci, so tudi menili, da se namerava dodeliti za turistično dejavnost preveč sredstev, premalo sredstev pa se zagotavlja za delo kulturno prosvetnih, fizkuiturnih in drugih društev.
Občinska skupščina je te in še mnoge druge predloge zborov volivcev in zborov delovnih ljudi skrbno proučila. V mejah možnositi je te predloge že upoštevala pri sprejemanju občinskega proračuna, mnoga ostala stališča in mnenja volivcev pa ji bodo koristno služila pri njenem nadaljnjem delu v letošnjem letu.
Z odlokom o proračunu, ki je bil sprejet, je občinska skupščina povečala prvotno predvidena sredstva za soc4al.no varstvo za -blizu 6 milijonov starih dinarjev, zmanjšala ipa sredstva za financiranje turistične dejavnosti in nekoliko .povečala sredstva za delo društev in- organizacij. Zmanjšala je tudi sredstva za komunalno dejavno-st, ker se bo vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav v mestih Velenje in Šoštanj od 1. 4. 1966 dalje finaciralo s prispevkom za uporabo mestnih zemljišč. Sprejeti proračun je objavljen v uradnem delu našega glasila.	,
Enako kot predlog proračuna so volivci obravnavali tudi odlok o prispevku za uporabo -mestnih zemljišč, s katerim hoče občinska skupščina zagotoviti določena sredstva za vzdrževanje obstoječih komunalnih naprav in gradnjo novih komunalnih objektov na področju mest in naselij mestnega značaja. Nekateri volivci so tse bali, da-bi bili s tem prispevkom prizadeti družinski proračuni, da se sredstva, zbrana s tem prispevkom, ne bodo porabila tam, kjer bodo zbrana. Bila so tudi stališča, da bi se naj prispevek plačeval šele potem, ko bodo določena področja komunalno urejena in podobno. Občinska skupščina ni mogla upoštevati stališč, da bi se. plačevanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča še odložilo, ker bi v tem primeru postala vsaka nadaljnja organizirana stanovanjska izgradnja v naši občini nemogoča, ker bi se gradbena zemljišča ne imogla opremljati s komunalnimi napravami1 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Nadalje je potrebno upoštevati, da se v naši občini ne plačuje komunalni prispevek, ki dosega v drugih občinah že milijonske zneske, ki jih morajo zasebni investitorji plačati že
pred začetkom gradbenih del. Komunalne naprave so doslej pri nas urejala podjetja s svojimi sredstvi, kar pa v bodoče ne bo več mogoče. Zaradi take stanovanjske politike plačujejo sedaj naši občani skoraj najnižje stanarine v naši republiki in zato plačevanje prispevka za uporabo .mestnega zemljišča ne sme predstavljati kakšnih posebnih problemov za družinske proračune, to pa še zlasti zaradi tega. ker je ob&inska skupščina sklenila, da so plačevanja tega prispevka v celoti oproščeni vsi zavezanci, katerih dohodki na .družinskega člana ne dosegajo 15.000 ■starih dinarjev mesečno. Tisti, ki imajo mesečne dohodke na družinskega člana od 15.000 do 20.000 starih dinarjev, bodo plačevali polovico, tisti pa, ki imajo dohodke od 20.000 do 25.000 starih dinarjev mesečno, pa 75 " o polnega zneska prispevka.
Občinska skupščina je tudi sklenila, da se prispevek za uporabo mestnega zemljišča ne bo plačeval za presežek koristnega stanovanjskega prostora v nefunkcionalno zgrajenih stanovanjskih hišah, ki .so bile zgrajene do leta 1940. Iz tega je razvidno, da je občinska skupščina stališča in mnenja volivcev upoštevala v takšnem obsegu kot je bilo to najbolj mogoče, saj bodo večino prispevka plačale delovne organizacije . n občani z višjimi osebnimi dohodk;.
Občinska skupščina je na tej seji sprejela tudi odlok o razširitvi ožjih gradbenih okolišev, ki bo 2ačel veljati šele, ko ga bo potrdil Izvršni svet SR Slovenije. Nadalje so bili sprejeti tudi -odloki' o zazidalnih načrtih za Velenje — Kanovo, Velenje — območje med Peko in Kidričevo cesto .;n Velenje — območje med Pako in Starim Velenjem. Na podlagi teh odlokov bo omogočena smotrna in racionalna zazidava poprej navedenih predelov, na same odloke pa mora dati svojo pritrditev še Republiški sekretariat za urbanizem.
Ker je republiška skupščina z zakonom o- vodnem prispevku v letu 1966 predpisala vodni prispevek v višini 5 din na vsak m3 vode, ki ga porabijo potrošniki iz javnih vodovodov, je občinska skupščina soglašala s povečanjem cen vode v taki višini, kot je bil ta prispevek predpisan. Zaradi povečanih stroškov pri odvozu smeti pa je predpisala nekoliko večjo tarifo za odvoz smeti in odpadkov iz gospodinjstva in drugih virov. Tarifa za odvoz smeti iz gospodinjstev bo v bodoče znašala 5,51 starih dinarjev na mesec od m2 koristne stanovanjske površine.
Občinska skupščina je ugodno ocenila programe in načrte podjetij TE Šoštanj in Gorenje Velenje za prehod na 42-urmi delovni teden, ki ga bodo ta podjetja začela postopoma uvajati.
Izmed ostalih odlokov, ki jlih je občinska skupščina sprejela, je potrebno omeniti še odlok o 'spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi in stopnjah občinskih prispevkov in davkov občanov, s katerim so se izboljšali pogoji za -priznanje raznih olajšav pri plačevanju občinskih prispevkov. Ta odlok je tudi znižal stopnjo prispevka od poseka lesa v gozdovih, ki bo letošnje leto polovico manjši kot je bil lansko leto. Ta :stop-nja je bila znižana predvsem zaradi tega, da bi kmetijski proizvajalci lažje plačevali -prispevek za svoje zdravstveno zavarovanje. Pomemben je tudi odlok o najnižjih nagradah vajencev ter odlok o obveznem zavijanju kruha in peciva v prodajalnah kruha, ki bo zagotovil bolj higiensko prodajo te pomembne življenjske potrebščine.
Odborniki so bili na -tej sejii -seznanjeni tudi s pripravami za rekonstrukcijo ceste Paka pri Velenju— Dolič, za katero je občinska skupščina že začela zbirati sredstva pri delovnih organizacijah.
.........................................................................................................................................
| Soočenje s problemi	|
j na področju urejevanja	j
| mestnega okolja	|
Velenje je še v bližnji preteklosti uživalo sloves vzorno urejene-	=
| ga mesta, ki je izstopalo iz jugoslovanskega povprečja tako po svoji	=
= parkovni ureditvi, kot tudi po čistoči ulic, zelenic in rekreacijskih	=
| prostorov. Obiskovalec je imel vtis, da živi tod kultivirano prebi-	=
= valstvo z izrednim posluhom za estetsko urejeno okolje svojih do-	= = mov.
Očitno je, da se je v zadnjem času nekdaj močno pozitiven odnos	i
H meščanov do urejenega mestnega okolja, spremenil. Vse to se de-	§
§ monstrira v nekulturnem in objestnem ravnanju s parkovnimi na-	1
1 sadi ter skrajno malomarnem odnosu do čistoče mestnih ulic, ze-	|
= lenic in neposredne bližine stanovanjskih hiš. Se res ne zavedamo,	=
i da je tudi urejenost našega mesta zrcalo naše kulture in estetskega	=
| čuta?	"	|
Res je, da je vzorno vzdrževanje mestnega okolja močno odvisno	=
| tudi od sredstev, ki so le-temu namenjena. V zadnjem času se je	|
= skrčevanje občinskega proračuna odražalo tudi v neurejenosti na-	1
| ših mestnih predelov. Menimo, da bo problemov v tej smeri z uve-	=
| ljavitvijo prispevka za uporabo mestnega zemljišča čedalje manj,	I
= saj je del teh sredstev namenjen tudi vzdrževanju in čiščenju na-	=
= šega mesta. Že v letošnji pomladi bo Komunalno obrtni Center pri-	i
= stopil k ponovni ureditvi zelenih površin. Ker bodo v to dejavnost	=
= vložena znatna sredstva, pričakujemo pozitiven odnos velenjskih	= = prebivalcev do ohranjanja čistoče mestnih ulic in zelenic.
V prizadevanju za čim lepše oblikovanim mestnim okoljem je	i
= Komunalno obrtni center osnoval grupo svetovalcev za urejanje	=
= zelenih površin in neposredne bližine stanovanjskih hiš. Želimo si	i
= čim več sodelovanja z Velenjeani. V zvezi s svetovanjem se oglasite	i
= pri arhitektu na Komunalno obrtnem centru ali pa povprašajte po	§
E telefonu št. 85-149. Pripravljeni smo vas obiskovati tudi na terenu.	§
S Upamo, da bo sodelovanje nas vseh mnogo pripomoglo k lepšemu	§
= izgledu našega mesta.	=
Komunalno obrtni center	= I Velenje
-riiiiiiitiiiiiHtfiiiiiiiiiiiifiiintiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHmiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiianHBiiiititiiiunf3
PRIPRAVLJAJO ZA VAS
Restavracijo »Jezero« so pred nedavnim odprli. Pričeli pa so urejevati tudi okolico. Vse kaže, da se turistični delavci v Velenju resno pripravljajo
na bogato sezono.
KNJIŽUCA - POTREBNA KULTURNA USTANOVA
Naloga knjižnic je v tem, da zbirajo, strokovno obdelujejo in hranijo knjižnično gradivo za državljane, zavode in organizacije, formirajo ljudi pri razvijanju njihove splošne in strokovne izobrazbe, skrbijo za kulturno vzgojo in razvedrilo državljanov, popularizirajo knjižnično gradivo z organiziranjem razstav, kulturnih prireditev, izdajajo kataloge in druga propagandna sredstva ter opravljajo druge usluge na področju knjižničarstva v skladu s potrebami kraja in občinske družbene skupnosti.
Velenjsko knjižnico finančno vzdržuje ustanovitelj, tj. občinska skupščina. Poleg tega pa ustvarja knjižnica tudi lastne dohodke z vpisnino, izposojnino in članarino.
Lansko leto je bila vpisnina za 55,2 odstotka višja od planirane, iz-posojnina pa za 32,9 odstotkov, kar dokazuje visoko disciplino bralcetf, obenem pa doslednost knjižnice v finančnem poslovanju.
Prvotno namenjena dotacija ustanovitelja jc bila ob končnem rebalansu znižana več kot za polovico. Zaradi personalnih sprememb zaposlenih v knjižnici, je bila ta nekaj časa povsem zaprta, zmanjšanje za 33 odstotkov, kar tiče zaposlenega osebja, pa je narekovalo korekturo tudi v dotaciji ustanovitelja.
Dohodki knjižnice so v skupnem znesku realizirani samo v 49,3 odstotkih iz navedenih vzrokov, dotaci-
ja ustanovitelja pa je kljub temu zmanjšana, tako da krije vse tekoče izdatke ter še dovoljuje lep znesek za nabavo novih knjig.
Zaradi vsesplošne štednje so tudi materialni stroški ustvarjeni v najnižji meri in so bile v letu 1965 nabavljene samo nujne stvari in še te v najmanjših količinah. Ta štednja se pozna tudi pri nabavi novih knjig in revij, ki jih je knjižnica nabavila samo eno tretjino od predvidenih ali v absolutni količini 588 primerkov, medtem ko je bilo v letu 1964 nabavljenih 1982 knjig, revij in časopisov.
Ta občuten padec novega knjižnega fonda ima lahko za posledico zmanjšanje števila bralcev, ker jim knjižnica ne more postreči z ustreznim berilom, ker ni bila v stanju nabaviti zadostno število izvodov posameznih literarnih del. Izdatki so bili v celoti realizirani samo s 45,3 odstotki od predvidenih. V skupnem znesku je din 1,234.000, kolikor je bilo porabljeno za nabavo novih knjig in gre ustanovitelju vse priznanje za njegovo razumevanje potreb knjižnice.
Ob koncu leta 1965 je bilo komisijsko ugotovljeno, da razpolaga knjižnica z 11.401 izvodom knjig, revij in časopisov, ki predstavljajo vrednost 15,235.000 din. Od teh knjig je bito v letu 1965 nabavljenih 588 izvodov v vrednosti 1,235.000 din.
Knjižnica je bralcem zaračunavala
vpisnino, ki je v letu 1965 znašala 12.419 din in izposojevalnino za knjige, ki je za to razdobje znašala 441.237 din. Knjižnica je torej ustvarila skupaj 453.656 din lastnih dohodkov.
V	letu 1965 je prihajalo v knjižnico skupno 1.357 bralcev, ki so si v enem letu izposodili 10.460 knjig. Povprečno je vsak bralec v letu 1965 prebral osem knjig. Od vsega knjižnega fonda, ki je bil v knjižnici na zalogi, je bilo v letu 1965 prebranih 91 odstotkov vseh knjig.
Od skupno 1357 bralcev je bilo leta 1965 na novo vpisanih 435 ali za 65 odstotkov več kot v letu 1964, kar je lep uspeh in priznanje knjižnici v njenem poslovanju.
Bralcem najbolj ugajajo leposlovne in mladinske knjige.
Bralci so iz vrst mladine zastopani z 53 odstotki, delavci z 11 odstotki, kmetje s 4 odstotki, nameščenci s 17 odstotki in upokojenci ter gospodinje z 8 odstotki.
V	začetku leta je knjižnica poslovala za javnost 33 ur tedensko. V poletnih mesecih je bila povsem zaprta. Od septembra pa je odprta za javnost 30 ur tedensko in to v dopoldanskih in popoldanskih urah, tako da je pristopna vsakomur.
Knjižnica uporablja prostore v pritličju delavske Univerze. Prostori in pohištvo so last delavske univerze. Knjižnica torej nima lastnih osnov-m
nih sredstev. Prostori trenutno še ustrezajo potrebam samo za izposojanje knjig, potrebovali pa bi še čitalnico, kjer bi bralci v primernem okolju mogli prebrati knjigo, revijo ali časnik in bi literature ne nosili domov. Sedanja matična knjižnica V Velenju naj bi se razvila preko strokovne knjižnice v študijsko knjižnico, ki naj bi zbirala ves tisk na področju naše občine, enako tudi dela avtorjev, ki so tu rojeni. Takšna pokrajinska študijska knjižnica naj bi kot kulturna ustanova pripomogla k temu, da bi se vzporedno s hitripi industrijskim razvojem razvijala tudi kulturna področja naše občine. Ta potreba se čuti tembolj, ker se v naši občini razvijajo tudi srednje, splošne in strokovne šole, ki bodo v svojem razvoju močno potrebovale solidno študijsko knjižnico z ustreznimi prostori in ustreznim inventarjem.
Iz velenjske knjižnice se oskrbuje tudi okoliške knjižnice, ki dobivajo knjige brezplačno na posodo.
(Iz poročila o .poslovanju knjižnice v
Vedenju za leto 1965)
TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
izdeluje kvalitetno usnje
Nepravilno so delili kredite
V začetku letošnjega leta so semned našimi občani širile govorice, da je apravni odbor bivšega občinskega stanovanjskega sklada ob koncu lanskega leta razdelil med nekatere ko-ristruke več milijonske kredite za padnjo individualnih stanovanjskih hiš po tako ugodnih pogojih, po katerih jih drugi občani nikakor ne bi mogli dobiti. Vse to je pri občanih povzročilo upravičeno negodovanje in razburjenje in so zato rta raznih sestankih, pa tudi na zadnjih izborih volivcev, zahtevali pojasnilo, kako je mogoče, da je skupina ljudi zveze s člani upravnega odbora sklada in si zagotovila zelo ugodne stanovanjske kredite in s tem povzročila talko politično škodo, tki jo požrtvovalno in vestno delo mnogih skromnih in poštenih občanov naših družbeno političnih organizacij ne bo moglo kmalu popraviti. Volivci pravih odgovorov niso prejeli, ker upravni odbor .ni obveščal javnosti o svojem delu. Pravega odgovora o tem vprašanju niso dobili niiti odborniki občinske skupščine, ko je moral predstavnik upravnega odbora siklada odgovarjati na odborniško vprašanje enega izmed odbornikov občinskega zbora. Upravnemu odboru sklada se ni adelo potrebno, da bi svojo politiko ipri dodeljevanju teh stanovanjskih kreditov obširno pojasnil v našem časopisu, saj poročilo o delu stanovanjskega sklada v preteklem letu, ki je bilo objavljeno v zadnji številki Šaleškega rudarja, omenja razdeljevanje teh kreditov le z enim sta vikom.
Javnost je iz člankov v časopisih Delo in Celjski tednik obveščena, da je upravni odbor stanovanjskega sklada na svoji seji dne 27. decembra 1965 dodelil devetim prosilcem Sledite po 7,000.000 starih dinarjev za gradnjo njihovih stanovanjskih hiš polatrijskega tipa in da znaša njihova predračunska vrednost 14,000.000 starih dinarjev. V teh časopisih ni bilo objavljeno, da so nekateri izmed teh koristnikov posojil prejeli še dodatna posojila v svojih delovnih organizacijah tudi do višine 4,200.000 starih- dinarjev. Objavljeno tudi ni bilo, da je bil kredit odobren še nekemu zasebnemu avto-pretfozniiku, tki .po vseh predpisih ni-
ma pravice do njega. Ta avtoprevoz-nik iz teh razlogov tudi kasneje odobrenega kredita ni dobil. Osebe, ki so prejele kredit, bodo gradile stanovanjske hiše kot zasebni .investitorji, toda kredite so dobile po popolnoma drugih kriterijih kot ostali. Ne samo, da so njihovi krediti precej večji, kot so jih prejeli ostali zasebni investitorji, katerim je stanovanjski sklad lansko leto dodelil kredite za gradnjo stanovanjskih hiš, pač pa je bilo pri samem razdeljevanju napravljenih več kršitev veljavnih zakonskih predpisov. Naj naštejemo le nekatere:
Po zakonu o financiranju gradnje stanovanj se lahko dajejo krediti iz stanovanjskih skladov le po natečaju in to tistim, Iti nudijo za najetje kredita najbolj ugodne pogoje. V tem primeru natečaja ni bilo. Krediti so bili dani štirim investitorjem pod najugodnejšimi pogoji (odplačilna doba 50 let in obrestna mera 1 %). Ostalih pet pa je dobilo kredite za dobo 30 let in z 2% obrestno mero. Po pravilih stanovanjskega sklada lahko zaisebni investitor zaprosi za kredit, ko ima kletno ploščo že dograjeno. Tudi to načelo v tem primeru ni veljalo. Če računamo, da predstavlja kletna plošča okoli 20 % vrednosti stanovanjske hiše, tudi teh 20« o sredstev za najetje kredita ni nihče prispeval. Štirje koristniki niso do dneva odobritve posojila položili v banko niti dinarja, štirje izmed njih med 900.000 in milijon, eden pa 2,360.000 starih dinarjev. Vsak, ki hoče najeti posojilo, mora svoji vlogi priložiti banki obsežno dokumentacijo, kar v tem primeru tudi ni bilo potrebno, saj še danes nih|če izmed njih nima gradbenega dovoljenja in so bila vsa doslej opravljena dela narejena tudi brez tega. Naj bo naštevanja teh nepravilnosti dovolj.
Potrebno je poudariti, da je ta ukrep upravnega odbora občinskega stanovanjskega sklada groba zloraba njegovih pooblastil, ni pa to prva. Trdimo lahko, da je to le 'posledica prejšnjih nepravilnosti, ki so se dogajale pri gradnji 97 družinskih stanovanjskih hiš na območju Smartna pri Velenju, ki jih gradi stanovanjski sklad za prodajo. Za gradnjo teh hiš je bil razpisan natečaj, kjer je
bilo določeno, koliko lahko posameznik dobi kredita od občinskega stanovanjskega sklada. Ti pogoji so veljali samo za nekatere občane, nekateri drugi pa so lahko izbrali drugačne in dražje tipe hiš, kot je bilo v natečaju predvideno. Zato so dobili tudi toliko večje kredite, kolikor dražjo hišo so si izbrali.
Upravni odbor občinskega Stanovanjskega sklada je 63,000.000 starih dinarjev .razdelil osebam z dobrimi stanovanjskimi pogoji ip nadpovprečnimi osebnimi dohodki prav v času, ko so se pogoji za dodeljevanje kreditov za stanovanjsko izgradnjo izredno poslabšali. 1. januarja 1966 je iprenehal veljati zakon o financiranju gradnje stanovanj. V letu 1966 bo lahko iz bančnih sredstev dobil -kredit za gradnjo družinske hiše le tisti, kateremu so bile že lansko leto odobrene transe posojila za letošnje leto in tisti, ki imajo v gradnjo novs hiše vloženo že 50 % vseh potrebnih sredstev, kar pomeni, da mora biti hiša zgrajena vsaj do tretje gradbene faze. Vsi tisti, ki tega nimajo, bodo lahko kredit za gradnjo hiše dobili le, če bodo namensko varčevali za gradnjo stanovanja. Kredit bodo lahko .prejeli najprej po 13 mesecih varčevanja In to v višini 75 11 o privarčevane vsote. Le če bodo namensko varčevali najmanj 10 let, bodo .imeli pravico do kredita v višini 300 % privarčevane vloge. To dokazuje, da bo za kredite za stanovanjsko izgradnjo v bodoče zelo težko in je ogorčenje javnosti zaradi nezakonitega dela upravnega odbora občinskega stanovanjskega sklada toliko bolj razumljivo.
Občani naše občine so doslej že neštetokrat pokazali svojo visoko politično za,vest. Če sedaj skoraj soglasno zahtevajo od občinske skupščine in občinskih družbeno političnih organizacij, da se poprej navedena delitev sredstev stanovanjskega sklada razveljavi, iniciatorji delitve pa pokličejo na odgovornost, potem bi bilo prav, da bi pristojni organi te zahteve upoštevali in s tem dokazali, da besede, izrečene na zadnjem plenumu CK ZKJ o odgovornosti nosilcev javnih funkcij niso naletele na brezplodna tla.
Uredniški odbor šaleškega rudarja
Čiščenje in obrezovanje
sadnega drevja
Da dosežemo dober gospodarski uspeh v gospodarstvu, moramo vedeti, da je potrebno vložiti v sadovnjak mnogo dela in znanja. Lahko bi rekli, da je potrebno dosledno izvesti naslednja opravila: ® zimsko očiščenje in obrezovanje, # gnojenje, fgl zaščito.
V mladih nasadih je potrebna tudi obdelava.
Omeiili se bomo le na zimsko čiščenje in obrezovanje.
tri^tiiild vaših IttiiMnj
Ali res samopostrežna
trgovina?
Današnji utrip življenja narekuje ljudem vedno večjo naglico pri vsakdanjem dejanju. Samopostrežna trgovina pa je dejanski odraz in posledica taikega načina življenja oziroma ena izmed njegovih mnogih oblik. Tako smo tudi Velenjčani dobili to tako imenovano »hitro« trgovino, ki jo je trgovsko podjetje »Velma« uresničilo in obelodanilo z ustanovitvijo samopostrežne, kombinirane špe-cerijsko-deliikatesne prodajalne »Meso — delikatesa« v pritličju stanovanjskega bloka na Šaleški 22 v Velenju.
Zaradi boljšega poslovanja in verjetno tudi zaradi hitrejše postrežbe, oziroma samopostrežbe je »Velma« celo pred kratkim s precejšnjimi sredstvi adaptirala lokal »Meso-de-likatesa«, izbira je kar precejšnja in ljudje se ob konicah kar trejo v njej. Kupec si lahko po mili volji izbere in naloži polno košarico dobrin. Do tu je vse v redu. Toda tudi plačati je potrebno. No in tu pa se zatakne. Verjetno, da ni Velenjčana, ki kupuje v tej trgovini, (ki se ne bi kdaj pa (kdaj jezil nad dolgimi vrstami kupcev, ki navadno s polnimi košaricami po petnajst minut ali pol ure čakajo in čakajo, da pridejo na vrsto do blagajne. Vsa prednost samopostrežne trgovine pa pred tako vrsto splabni lin postane mučna. Počasno obračunavanje in kasiranje včasih ročno (ker je blagajniški stroj večkrat pokvarjen kot v redu) včasih pa tudi s strojem, ne zmore ozkega grla. Poleg tega blagajniški stroj sploh ne izkazuje cen posameznih artiklov, temveč pokaže le končni znesek, ki je lahko tak ali tak. Na vprašanje, zakaj stroj ne dela v redu, mi je blagajničarka odgovorila, da je pač tak — pokvarjen in da ona ne more nič za to. Verjetno je imela prav. Vprašujem pa upravo trgovskega podjetja »Velma«, ali se res ne da blagajniški stroj popraviti tako,
da bi lahko tudi potrošnik videl koliko .posamezen artikel stane. Če pa se stroj ne da popraviti, pa bi naj podjetje nabavilo drug stroj. Ce so bila sredstva za adaptacijo lokala, bi se verjetno našla tudi za potreben blagajniški stroj, ki bi hitro .in točno izračunal nabavljene artikle, sicer nam še tako lepo urejena prodajalna nič ne koristi, ker namen samopostrežbe ni dosežen..Poznam pa tudi manjše samopostrežne trgovine z dvema in več blagajnami, v katerih si lahko ljudje hitro postrežejo in plačajo.
Ni namen samopostrežbe, da si sami izberemo in naložimo košarice, temveč, da ves proces od izbire do plačila poteče čim krajše, čim hitreje. Če hočemo biti sodobni, bodimo dosledni, sicer imamo samo polovičen uspeh.	V. K. — Velenje
SKRBIMO ZA LEPŠI IZGLED
Ni še dolgo tega, ko smo bili vsi ponosni na naše Novo Velenje. Lepo je bilo urejeno. Sedaj pa ta urejenost žal popušča.
Hiša na Tomšičevi cesti 24 in 25 ima lepo prostorno teraso kjer je dovolj prostora za sušenje pregrinjal, tekačev in podobno, vendar jih stanovalci raje razgrnejo preko balkonskih ograj tako, da plapolajo v vetru. Mimo te hiše je speljana železniška proga. Kaj neki si potniki v vlaku mislijo o Velehju, ko vitli j o to »baš-čaršijo«. Menim, da bi lahko stanovalci in hišni svet iz Tomšičeve 24 in 25 bolj pazili na zunanji izgled njihovih blokov.
I. N., Velenje
Odgovor tov. Salobirju!
Primer, ki se je pripetil, da član sabljaške sekcije Andrej ni prišel na letno skupščino društva »Parti-zan-Rudar« Velenje j>e predvsem posledica slabega obveščanja. Osebno lahko trdim, da nisem videl nobenega obvestila o tej skupščini, niti sam nisem bil obveščen, čeprav vodim treninge gimnastične sekcije. Obvestila bi morala biti predvsem tam, kjer se članstvo zbira na svojih treningih. Sekcije delajo večinoma v telovadnciah obeh osnovnih šol in v novem poslopju Rudarskega šolskega centra. Vsekakor bi bilo nujno, da je bilo obvestilo razobe-šeno tudi na teh šolah, a ne samo po velenjskih trgovinah, kot sem zvedel še-le po skupščini.
V začetku februarja me je telefo-nično prosil predsednik gimnastične sekcije za poročilo o delu naše sekcije. Takoj drugi dan sem mu to poročilo tudi poslal. Že takrat sem ga naprosil, naj bi nas obvestili o točnem datumu skupščine. Verjetno je tovariš na to pozabil. Tako tudi nisem verjel Andreju, ko je rekel, da mora na skupščino društva. Prišel je k meni v času, ko sem bil zaposlen in sem tudi sam pozabil naknadno ugotoviti resničnost njegove izjave.
Vsekakor bi bilo dobro, da bi bili na tako važnem sestanku kot je letna skupščina društva po možnosti vsi člani tega društva. To pa je bilo v letošnjem primeru že v naprej onemogočeno. Čas je bil tako izbran, da se niso mogli udeležiti skupščine vsi tisti, ki so imeli popoldansko delo oz. šolo. Pripominjam — če nia prvo mesto postavljajo svojo službeno oz. šolsko obveznost.
Prof. M. Pistotnik
OBVESTILO
Krajevna skupnost obvešča vse občane, da posluje PORAVNALNI SVET v Velenju vsak četrtek od 15. do 17. ure na občinski skupščini, soba 19.
Krajevna skupnost
Večina nasadov je pri nas zanemarjena in hitro propadajo. Le redki so sadjarji, ki jim je glavni vir dohodka sadjarstvo. Ti sadjarji .^skrbijo za intenzivno nego svojih nasadov. Vsi ostali na-sa^i so obsojeni na propad, če ne bomo vložili več skrbi in sredstev. V zadnjem času so se močno razvile bolezni in škodljivci. Vsakemu kmetovalcu je znano, da se mora -boriti proti koloradskemu hrošču in fitoftori v krom-piriščih s kemičnimi sredstvi, do-čim le redki sadjarji opravljajo temeljite zaščite, kljub temu, da je v sadjarstvu največ bolezni in škodljivcev.
Če hočemo doseči pri škropljenju dober uspeh, moramo drevo temeljito pripraviti.
čiščenje debel in vej lahko opravimo v vsem času zimskega mirovanja od konca oktobra do konca aprila. V ta namen uporabljamo trikotno strugalo, s katerim odstranimo mah, lišaje pa tudi ostarelo drevesno skorjo. Pred čiščenjem debla in vej je priporočljivo pod drevo pogrniti ponjavo in vse odpadke sežgali. Deblo in veje moramo ostruga-ti temeljito vendar ne preveč v živo, da ne povzročimo ran. Sadno drevje' obrezujemo vso življenjsko dobo.
tudi obrezovanje lahko opravimo v vsej dobi mirovanja: od novembra do konca maja. Zato nikdar ne odlašajmo s tem delom in ga opravimo takrat, ko to dopuščajo vre-
menske razmere. Če imamo sadovnjak z mladimi in starejšimi drevesi, bomo najprej obrezali stara drevesa, nazadnje pa mlada.
Principi obrezovanja so se močno spremenili, posebno pri mladih drevesih. Ločimo dolgo in kratko rez. Dolga rez je takšna, pri kateri le malo prikrajšamo poganjke, pri kratki rezi pa poganjke močno prikrajšamo. Kratko rez uporabljamo le pri drevesih, ki smo jih na novo posadili in le prvo leto. Na splošno pa se izogibamo tako kratke kot dolge rezi. Mnogo bolj uporabljamo redčenje, to se pravi odstranjevanje celih, pregostih poganjkov.
Stara sadna drevesa so običajno izredno gosta, ker ne opravimo vsakoletnega obrezovanja. Ce hočemo doseči kvaliteten pridelek, moramo vsako leto krošnjo močno razredčiti. Odstranili bomo vse vodne poganjke, vse rakaste veje in močno okužene ter suhe veje. Tudi tiste, ki so se močno povesile odrežemo na takem mestu, kjer raste nek poganjek navzgor.
Pojsebno pozornost moramo posvetiti vrhu. Več ali manj so vsa drevesa previsoka zato s škropivi ne dosežemo vrha, kjer se bolezni in škodljivci nemoteno razvijajo. Najbolj okužene plodove najdemo vedno na vrhu drevesa. Zato brez oklevanja odstranimo ves vrh!
Na ta način znižamo drevo, da lahko celega temeljito poškropimo. Če bomo nasad umno gnojili in ga primerno redčili, bomo dosegli novo rast. V praksi lahko vidimo, da pridelamo lepo sadje le na mladih vejah, posebno na dvoletnih. Zato je važno, da tudi stara drevesa intenzivno rastejo.
Skušali bomo opisati obrezovanje mladega sadnega drevja. Običajno sadimo v kmečkih nasadih dvoletna sadna drevesa, takšna, ki imajo že razvito krošnjo. Ko smo drevesce posadili, izberemo dva ali tri poganjke za ogrodne veje in vrh. Te močno prikrajšamo, ostale odstranimo. Po možnosti naj bodo te ogrodne veje vsaj 10 cm vsak sebi, ker se v tem primeru mnogo lepše zraščajo z deblom. Z dobrim gnojenjem in obdelavo moramo doseči, da bo drevo čim hitreje rastlo, da s tem nadoknadimo kratko rez in dosežemo zgodnjo rodnost. Enoletni poganjki naj rastejo vsaj 70 cm, lahko pa tudi 1 m ali še več. Tiste poganjke, ki smo jih izbrali za ogrodne veje v naslednjih letih ne prikraj-šujemo, stale pa upogibamo ali odstranjujemo. Vzgojimo 3—4 ogrodne veje, ki naj bi bile vsaj 10 cm narazen in razporejene v vse smeri. Odstranjujemo vse poganjke, ki rastejo navznoter in tiste, ki rastejo najbliže vrhu ogrodnih vej. Ko so ogrodne veje dovolj razvite (dolge vsaj 2,5 m), jih razpremo, da rastejo v bolj položni smeri, ker smo s tem dosegli pravo ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Prav tako prikrajšamo vrh, ko mislimo, da je drevo dovolj visoko, vedno pa pustimo slabši pokončni poganjek kot navidezen vrh.
KAKŠNI BODO PRISPEVKI ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KMETOV
Pisali smo že, da se bo letos spremenil način plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov. Doseclaj so se sredstva za te namene zbirala s splošnim prispevkom, ki so ga plačevali vsi lastniki kmetijskih zemljišč, s prispevkom iz občinskih proračunov ter s premijo, ki so jo plačevali samo tisti, ki so bili zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev.
Letos pa je uvedeno glede plačevanja teh prispevkov načelo samofi-nanciranja, tako, da se bodo morali vsi stroški tega zavarovanja kriti samo s prispevki tistih, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje. Zaradi tega je popolnoma razumljivo, da se bo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov nekoliko povečal. Upravni odbor Republiškega sklada za zdravstveno zavarovanje kmetov je v soglasju s Skupščino SE Slo-
venije že določil nove stopnje prispevka in je tozadevni odlok objavljen v Uradnem listu SRS št. 5/66 z dne 3. 3. 1966.
Po tem odloku bo znašala osnovna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov 16 % njihovega katastrskega dohodka. Vsaka družina v naši občini, ki je po tem zakonu zavarovana, bo morala plačati še pavšalni letni prispevek v višini 190 novih dinarjev. Ta prispevek, morajo plačati tudi tisti, ki so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov-borccv.
Dopisujte v
naš list!
SS&S&SSSSSSSSSS^SSSSS&SSt
NJIHOVO DELO MORAMO CENITI
DELEGATI DVANAJSTIH TERITORIALNIH IN DVEH INDUSTRIJSKIH GASILSKIH DRUŠTEV SO SE V NEDELJO 27. FEBRUARJA ZBRALI V PROSTORIH HOTELA »KAJUHOV DOM« NA REDNI OBC NI ZBOR OBČINSKE GASILSKE ZVEZE VELENJE. NA ZBOROVANJU SO BILI ŠE PETER KRAPEŽ — PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE, MARTIN TOVORNIK — NAČELNIK ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE PRI OBČINSKI SKUPŠČINI, METOD RO-TAR PREDSEDNIK GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE IN ŠE NEKATERI DRUGI ZASTOPNIKI DRUŽBENO POLITIČNIH IN GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ.
NA ZBORU SO POROČALI PREDSEDNIK OBČINSKE GASILSKE ZVEZE MILOŠ VOLK, KOMANDIR EGIDIJ PETRETIC IN BLAGAJNIK FRANC GERŠAK.
Vrti/iv*
VLADO VALENCAK

808
Lani je bilo na področju velenjske občine 15 požarov pri katerih je sodelovalo 256 gasilcev, za gašenje pa so porabili 1415 delovnih ur. V vseh požarih je bilo povzročeno škode za 9,835.000 starih dinarjev, gasilci pa so s svojo intervencijo obvarovali za 25 milijonov starih dinarjev raznega imetja. Poleg tega pa so gasilci v velenjski občini opravili 377 požarno varnostnih pregledov zgradb in s preventivnimi pregledi in ukrepi zmanjšali možnost požarov.
Gasilska društva so za strokovno usposabljanje članstva, mladine in pionirjev imela 45 raznih gasilskih vaj, 84 strokovnih predavanj, več ter čajev, ocenjevanj in tekmovanj v občinskem conskem merilu. Gasilska društva v Šoštanju, Bevčah, Velenju, Družmirju, Gaberkah in To-polšicl so Obnovila gasilske domove. Čeprav je bilo v ta namen določenih 400.000 starih dinarjev so od občinske gasilske zveze dobili le 50.000 starih dinarjev. Opravljena dela pri obnovi domov pa so vredna nad 2 milijona starih dinarjev, ker .so člani gasilskih društev s prostovoljnim delom pri adaptaciji domov, popravilu orodja), opreme, motornih brizgaln in avtomobilov, na vajah, tekmovanjih in požarih, naredili nad 10.000 prostovoljnih ur. Tako bi morale gospodariti in delati tudi ostale organizacije in društva.
Brez dvoma ima precejšnji delež pri dobrem delu gasilskih društev tudi aktivno delo občinske gasilske zveze. Ta je lani obravnavala vsa organizacijska vprašanja in požarno varnost. Posebno sikrb so posvetili organizaciji semiaafljev za strojnike, 'komandirje, referente za mladino; obiskovali pa so tudi gasilska društva in jinn nudili potrebno pomoč.
Gasilska društva pa se borijo tudi s težavami, ker imajo izrabljene gasilske črpalke in premalo orodja ter opreme za osebno zaščito gasil-
cev. Pomanjkljiva je tudi obveščevalna služba, ker nimajo stalne telefonske zveze, predvsem v nočnem času, s predelom Paške vasi in Šmartna ob Paki, kar ima lahko ob kakšni hujši nesreči težke posledice. Problem so tudi prevozi na po-žarišča v okoliških društvih, ker v posameznih krajih skoraj ni več vprežnih konj.
Na tem zborovanju je podpredsednik občinske skupščine podelil orden za zasluge za narod s srebrno zvezdo s katero je odlikoval ob 100-letnici jugoslovanskega gasilstva predsednik SFRJ gasilsko društvo šoštanj. Odlikovani pa so bili tudi posamezniki — z ordenom dela s srebrnim vencem Franc Greben-šek predsednik gasilskega društva šoštanj in z medaljo zasluge za narod Jože Zager gospodar gasilskega društva Topolšica. Predsednik gasilske zveze Slovenije pa je podelil zaslužnim dolgoletnim aktivnim članom gasilska odlikovanja. Franc Glušič iz Pesja, ki je bil dolgoletni predsednik društva in gradbenega' odbora ter Mihael Letonje, ki je bil dolgoletni predsednik in upravitelj gasilskega doma v Paški vasi sta sprejela gasilsko odlikovanje I. stopnje. Odlikovanje II. stopnje pa so dobili Anton Cepelnik aktivni gasilski delavec iz Družmirja, Egidij Pe-tretič komandir štaba odreda občinske gasilske zveze Velenje in Andrej Trpin aktivni operativni član in gospodar gasilskega doma šoštanj. Odlikovanje za posebne zasluge je dobil tudi Rudi Bolha dolgoletni komandir bivše okrajne in sedanje občinske gasilske zveze.
Občinska gasilska zveza je v znak priznanja za dolgoletno delo podelila diplome in praktična darila Francu Melanšku predsedniku gasilskega društva Velenje in Jožetu Žagerju iz Topolšice, ki kljub svojim 70-le-tom še vedno aktivno delata v gasilstvu.
M. V.
Ze nekaj dni je bila zavezniška vojaška misija na Štajerskem. Bila je vedno v bližini štaba IV. operativne zone. Vreime se je tiste dni kot naročeno zjasnilo po daljšem deževju, tako da iso zavezniški piloti lahko s svojimi transportnimi letali pripeljali pomoč v orožju tudi na Pohorje. Med pošiljkami z orožjem iso bile tudi pošiljke municije in razstreliva. Posebne vreče so bile polne v istaniol zavite zelenkaste mase, ki je dišala po mandeljnih in je bila "prijetno sladka. To je bil eksploziv, ki smo ga spoznavali pod imenom 808. Prijeten duh, istamiiol papir in sladek Okus je marsikoga zapeljal, da ga je jedel kot čokolado, a da se ni niti zavedal, da je pojedel za tiste čase najhiijše razstrelivo. Zdravniki so zagotavljali, da med uživalci razstreliva ni bilo težjih bolnikov in da je večina čutila le lahno zavijanje po črevesju ibrez hujših posledic.
Težje je bilo pa z mostovi, tračnicami in viadukti! O tem, kako se je počutil viadukt pri Gornjem Do-, liču leta 1944 potem, ko je prišel v dotiko z 808, bi sedaj nekaj zapisal iz partizanske beležnice.
Že zjutraj smo vedeli, da bomo šli proti več&ru v akcijo. To je že kar viselo v zraku, čeprav še ni bilo nobenega ukaza za premik. Toda minerji so bili precej bolj živahni kot druge dni in tudi Lučko, ki je bil rudarski inženir in se je spoznal na ravnanje z razstrelivom, je tisti dan neprestano stikal po hiši, v kateri je bil komandir minerske čete. Minerji so odvijali 808 iz staniola in ga gnetli v večje »porcije«. Po tem so tudi zaključevali, da ne bomo šli v neko manjšo akcijo na vlak, temveč na • večji' objekt.
Tudi člani zavezniške misije so si takrat želeli ogledati, kako deluje njihov 808 v partizanskih rokah. Na lastne oči so hoteli videti, kako uporabljajo partizani eksploziv pri uničevanju prometnih žil na ozemlju Tretjega rajha, kamor so tokrat priključili tudi Štajersko. Prisostvova-
nje v takšni akciji se je brez dvoma tudi oficirjem zavezniških misij doma štelo v dobro. Pozno popoldne smo se začeli pomikati proti dolini. V temi smo prišli že do Florjana, kjer smo se okrepčali v gostilni pri Hu-doverniku. Predhodnice so šle naprej po potrebi sprejela eventualne ra-cesti se je ustavila saniteta, ki naj bi po potrebi sprejela eventuelne ranjence. Ena četa je že prej šla nad Mislinjo, od koder je ponoči začela z maneversko akcijo, ki naj bi zadrževala nemško posadko v postojanki. Druga četa je šla v zasedo na cesti Velenje—Dolič.
Minerji so na križišču zavili na desno proti viadiiktu na železniški progi Dravograd—Velenje. To je vsekakor najlepši železniški objekt na tem predelu proge, ki se ponosno dviga med privlačne hribe, posejane s smrekovimi gozdovi. Nekaj minerjev je šlo minirat tudi bližnji tunel.
Sef vojne misije,, ameriški major Linday je bil silno radoveden človek in smo ga morali peljati prav do viadukta, kjer so minerji pod nadzorstvom Lučke »■lepili-'-' na podpornike 808, da bi čim večji del viadukta zle-tel v zrak.
S sprejetjem in potrditvijo proizvodnega programa so organi samoupravljanja sprejeli smernice in cilje gibanja proizvodnje šn s tem razvoja podjetja. Plan predstavlja tako instrument za izvajanje poslovne politike, to je začrtan j a osnovnih ciljev podjetja, isr.edstev in potrebnih ukrepov za krajše ali daljše časovno obdobje.
S spremljanjem gibanja proizvodnih rezultatov ugotavljamo realnost sprejetih obveznosti, iz istih pa zaključimo ukrepe in smernice za nadaljnje delo.
Tehnološki ali proizvodni postopek predstavlja -v našem podjetju v bistvu veliko-serijsko predelavo pločevine kot osnovne surovine, pri čemer se slednja preoblikuje s postopki mehanike obdelave, površinske zaščite in slednjič s postopki v montaži vškladi v finalni izdelek.
Načrt proizvodnje predvideva povečanje obsega proizvodnje napram preteklemu letu za 78,9 odstotkov po vrednosti, po količini pa le za 46,2 odstotka. Hitrejši vrednostni porast od količinskega je pripisati spremembi asortimana, 'kar se odraža v povečani proizvodnji električnih gospodinjskih aparatov na račun proizvodnje štedilnikov na toda goriva.
Sprejeta planska obveznost je bila v prvih dveh mesecih tekočega leta presežena za 7,9 odstotkov, v primerjavi z istim obdobjem lanijpa se je proizvodnja povečala več kot enkratno ali za 132 odstotkov. Število zaposlenih pa se je v enaikem obdobju povečalo za 19 odstotkov.
Ugoden rezultat je pripisati povečani storilnosti, izboljšanju tehnoloških postopkov, večji mehanizaciji poleg ostalih faktorjev, ki so vplivali na samo izvršitev načrta proizvodnje.
Doseženi rezultat tega obdobja je ugoden in je rezultat dela posameznih služb podjetja, kot celotnega kolektiva.
Pri samem poslovanju smo naleteli na določene težave taiko pri nabavi materiala, predvsem zaradi kritičnosti zalog posameznih vrst repro materiala, delno pa tudi zaradi zakasnitve dobav s strani dobaviteljev oziroma kooperantov. Zakasnitve pri dobavah repro materiala so sicer vplivale na sam ritem 'proizvodnje, izrazile so se v obliki občasnih manjših zastojev, vendar na končni rezultat zaradi uspešne intervencije tehnične službe niso vplivali.
Število zaposlenih v proizvodnji se je v istem obdobju povečalo -za 15,9 odstotka, kar pomeni, da se je storilnost, merjena s finančnimi pokazatelji, povečala za 13,2 odstotka.
Povečanje storilnosti daje realnejšo sliko, če primerjavo izvršimo v odnosu na predelano količino. Količinsko je proizvodnja porasla v povprečku napram primerjalnemu obdobju za 25,1 odstotka, kar pomeni, da se je storilnost povečala za 9,2 odstotka. Skupno število vseh zaposlenih se je povečalo napram preteklemu letu za 14,1 odstotek, povprečna mesečna proizvodnja, ki je obračunana v obeh primerih, pa po sedanjih obračunskih cenah za 20,9 odstotkov, kar pomeni, da je podjetje primerjano kot celota storilnost in s tem produktivnost povišala za 6,8 odstotkov.
Sorazmerno ugoden rezultat povečanja storilnosti, katerega pa moramo, kar je tudi pričakovati, s skupnimi napori še izboljšati, je omogočilo stimulativne j še nagrajevanje zaposlenih. Osebni dohodki so v mesecu januarju porasli napram decembru 1965 za 6,2 odstotka, v februarju pa za 14,7 odstotka napram istemu primerjalnemu obdobju. Z nadaljnjim povečanjem produktivnosti bo mogoče sistem nagrajevanju še izpolniti in doseči povprečne osebne dohodke v višini 700 N-din, 'kot jih predvideva družbeni plan podjetja.
Vse je bilo nared. Potegnili smo se nazaj v hiše, ki so bile dovolj oddaljene od viadukta, da nam ne bi škodovala eksplozija. Komaj smo se dobro poskrili v zaklonišča, je že zabli-skalo in takoj zatem je močna detonacija pretresla ozko dolino. Viadukt je v sredini razneslo na tisoče kosov in proga Celje—Dravograd je bila uničena za promet. Menda je Nemci ni$o več obnovili do konca vojne.
Nekaj nas je ostalo še pri Firerju — toda ne pri tistem, ki je takrat strahoval domala ves svet, temveč pri gostilničarju na križišču, kjer stoji sedaj nova velika zgradba doliške zadruge. Tam smo popili vso zalogo piva in drugih pijač, ki jih takrat gostilne niso imele več mnogo na zalogi. Tudi zavezniški oficirji so prav z veseljem segli po čašah, saj so imeli kaj zaliti. Že prihodnji dan bodo skozi eter letele šifrirane depeše, ki bodo javljale o lepi akciji, ki so jo videli na lastne oči...
Srečanje z 808 na Štajerskem je bito zanimivo in prijetno, pozneje smo ga uporabljali še v mnogih akcijah na vtlake, na bunkerje... a kot prehrana je prišel čisto iz mode.
RAZPIS
Proizvodni rezultati v TGO «Gorenje«
Proizvodni program se odvija skladno s predvidevanji.
Povprečno je bilo proizvedeno v preteklih dveh mesecih dnevno za 275.667 N-din vseh vrst naših izdelkov. V zadnjem obdobju se proizvodnja povečuje tako, da proizvajamo dnevno že za okoli 300.000 N-din izdelkov po proizvodnem programu. To je električne in plinske štedilnike, pralne stroje in štedilnike na trda goriva. Z nabavo dodatne opreme, katera je v teku za surovinski obrat, bo odpravljeno ozko grlo proizvodnje, kar bo omogočilo nadaljnji porast vseh vrst naših proizvodov, katere tržišče zahteva in išče.
Skladno s proizvodnjo se odvija prodaja naših izdelkov. Problemov z realizacijo proizvodnje ni bilo, oziroma prodajo bi bilo možno še znatno povečati, če bi obstoječe proizvodne kapacitete to dopuščale. Izvoz se odvija ugodno; v prvih dveh mesecih letos je bilo skupno izvoženih naših izdelkov za 166.400 USA $. Celoten , izvoz je bil izvršen na konvertabilna področja. Uspešno vključevanje podjetja v mednarodno delitev dela daje dobre perspektive za preskrbi j enost z repro materialom iz uvoza. Pričakovati je, da bo devizni režim stimuliral izvoz v tej smeri, da bo dopuščal svobodnejše razpolaganje z večjim delom deviz.
Analitik: Šumer Branko
CHR0M-METAL VELENJE
priporoča svoje izdelke ,
Rudnik lignita Velenje razpisuje za Počitniški dom rudarjev v Fiesi naslednja prosta delovna mesta:
1.	ŠEFA KUHINJE (stalna zaposlitev oziroma po dogovoru)
2.	3 KVALIFICIRANE KUHARJE-ICE (v sezoni dve za 6 mesecev, eno
za 4 mesece)
3.	2 POLKVALIFICIRANA-I KUHARJA-ICI (v sezoni za 4 mesece)
4.	POMOŽNO DELAVKO V KUHINJI (v sezoni za 6 mesecev)
5.|	ŠEFA STREŽBE (v sezoni za 6 mesecev)
6.	2 KVALIFICIRANA NATAKARJA-ICE (v sezoni eno za6 mesecev, en*?
za 4 mesece)
7.	2 POLKVALIFICARANA NATAKARJA-ICE (v sezoni eno za 6 mesecev, eno za 4 mesece)
8.	GLAVNO SOBARICO (v sezoni za 8 mesecev oziroma po dogovoru)
9.	3 SOBARICE (v sezoni eno za 6 mesecev, dve za 4 mesece)
POGOJI:
Pod točko 1 in 5 se zahteva visoka kvalifikacija ali kvalifikacija gostinske stroke z ustrezno prakso.
/
Pod točko 2 in 6 gostinska šola ali izpit za kvalificiranega delavca.
Pod točko 3 in 7 izpit za polkvalificiranega delavca ali nekvalificiran
delavec z 2 leti prakse v gostinstvu. *
Pod točko 8 izučena ali priučena šivilja.	/
Pod točko 4 in 9 nekvalificirana delavka.
Osebni prejemki so določeni po pravilniku o delitvi osebnega dohodka Rudnika lignita Velenje.
Samska stanovanja so zagotovljena v domu v Fiesi predvsem kvalificiranim delavcem oziroma po dogovoru.
Kandidati naj vložijo pismene prijave ali pa se osebno zglasijo v ka-drovsko-socialni službi Rudnika lignita Velenje, soba št. 23, najkasneje do 10. 4. 1966.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Kadrovsko-socialna služba Rudnika lignita Velenje
ANKETA...
i -
Odločil sem se, da napišem nekaj o anketi glede gostinstva, objavljeni na prvi strani našega štirinajstdnevnega lista.
Hm, anketa o gostinstvu, kakor da je to naš najvažnejši problem? Morda pa je, saj mi je prijatelj pred dnevi dejal: grozdje je samo belo in črno, vina pa toliko sort in za izpopolnitev kot speciailiteta še uvoženo špansko vino. Lani pa je v Dalmaciji ostalo v kleteh več vagonov pristnega vina, ki ga niso uspeh prodati. No, sicer pa v anketi postavljajo predvsem vprašanja kakšen delovni čas si želimo. Jasno, čim daljšega, sicer ne bomo prodali niti domačega niti uvoženega vina in gostinci bodo imeli deficit.
Pred vojno je bilo v Šoštanju in ožjem okolišu 30 privatnih gostiln danes pa imamo le hotel in 5 ali 6 podružnic. No, prav! Zakaj bi piiii vsak za sebe, če lahko pijemo bolj v str-
njeni družbi. Pa smo šli pred kratkim z družbo v naš boljši lokal. Bilo je okrog 10. ure zvečer. Komaj smo naročili prigrizek in pijače, že je natakarica začela iz sosednjih miz pobirati prte. Misleč, da nas s to gesto že preganjajo, sem vprašal kako dolgo je lokal odprt — odgovor je bil do 24. ure.
Kmalu nato sem stopil iz kavarno še v restavracijo in glej ga spafka tu je natakarica že pometala in to vpričo gostov. Morda je bila zameglitev potrebna zaradi »čistega vina«. Sicer pa je tako-le: petičnež, ki ima denar bi lahko gledal strip-tease do 3. ure zjutraj. Tisti, ki za dobro počutje popije zvečer kakšen deoi in gleda televizor pa naj gre domov že ob 9. uri zvečer. Le zakaj bi za ta dva deci tratili čas in elektriko. Ljudje ki čakajo na vlak do 11. ure zvečer pa se nag malo sprehodijo, če bo namreč gostilna ob 21. uri že zaprta.
ANTON INGOLIČ
w
Črni labirinti
ROMAN V NADALJEVANJIH
38
»Vlačuga!« je bruhnilo iz Klepovih ust. »Jaz delam v jami in še popoldne, ti se pa vlačiš! Ti... ti... Ali si res takšna?«
»Takšna sem, takšna/« je kriknila Ančka, čeprav je vse v njej vpilo, da ni vlačuga, toda Klepova ob-dolžitev je vzbudila v njej odpor. Naj bi jo te-pel, naj bi jo steptal, toda naj ji ne pravi, da je vlačuga! Leta in leta se je premagovala, koliko priložnosti je zavrnila, premagovala se je, dokler ni bilo silnejše od nje.
Klepova desnica se je obvisela v zraku, nato je udarila z vso močjo na Ančkino levo lice.
»Na, vlačuga!«
In še enkrat.
»Na, na!«
Ančka se je zazibala, a umaknila se ni.
»Tolči, bij, še, še!« je kriknila. »Biješ svojo ženo in ne vlačugo!«. »Ubijem te,« je Klep siknil skozi zobe, dvignil spet desnico, a ni zamahnil. »Najprej tebe, potem še sebe. Kaj imam od tega prekletega življenja?«
»Kaj pa imam jaz? Povej, Stanko, kaj imam jaz?«
Klepu je ob Ančkinem kriku, polnem ogorčenja, jeze, sramu, žalosti in tudi neutešene ljubezni, omahnila desnica.
»Otroka nimam,« je Ančka nadaljevala nič manj silovito, »čeprav sem
poizkusila vse, da bi ga dobila, dneve in dneve sem sama v teh dveh luknjah, zadnji čas sem, kakor veš, sama tudi ponoči. Misliš, da mi je bilo lahko? Ne bi prestopala praga moške sobe, ne bi...«
»Si bila pri njem?«
»Bila.«
Nekaj časa se je čulo samo Ančkino zasoplo in Klepovo hropeče dihanje. Potem je Klep zgrabil Ančko za roke in jo potegnil k sebi. V divji jezi jo je nameraval spraviti na kolena in potem tolči s pestmi po njej, dokler ne bi obležala na podu brez giba in glasu, toda ko je začutil na licih njen vroči dih, v rokah pa živo udarjanje njenih žil, se je jeza prelila v eno samo vročo zeljo: da Ančke ne bi izgubil, in da bi jo spet imel kakor včasih.
»Ančka, šla bova domov,« je spregovoril, premagujoč s skrajnim naporom kašelj, ki se ga je po-laščal. »Oba ali nobeden! Si razumela?«
»Rekla sem, da grem, torej pojdem!« je jeknila Ančka, ki je končo spoznala, da je vrnitev v domovino rešitev tudi za njo.
Klepov prijem se je zrahljal, vendar je bil še vedno močan.
»Vse bo drugače, ko bova doma,« je izdavil, potem pa izpustil Ančko in se prijel z obema rokama
39
za prsi.
»Da bi le bilo!« je kriknila Ančka in glasno jokajoč odhitela v sobo.
Klep je ostal v kuhinji sam s svojim kašljem, ki mu je zameglil pogled, udušil misli in zatrl čustva in v ostri bolečini trgal okamenela pljuča.
Ko se je Klep ob pone-nedeljkih vračal proti domu, se mu je konec tedna kazal nekje daleč v megleni daljavi. Ves ta čas bo Živel v premogu. Spodaj v jami bo ostcd na mestu, kamor ga je postavil pred leti monsieur Bernard, vseh šest dopoldanskih ših-tov bo segal z desnico navzgor, odpiral zapah in ga spet zapiral, vmes pa vdihoval premogov prah. Ob popoldnevih bo več tisočkrat zasadil lopato v premog in stresel na voz. In spet bo požiral črni prah. Že več kot dvajset let ga požira, zato ni čudno, da je poln prahu, kamnitega in premogovega. Nima ga samo v pljučih, ima ga tudi na rokah, hrbtu in prsih. V prsi se mu je zfijedel, ko se je malo pred vojno odtrgala nad njim črna gmota in ga pokopala pod seboj. Precej časa je trajalo, preden so jo spravili z njega. »Si še živ?« se je začudil rajni Petek. »Živ, živ, je odgovoril, čeprav se je komajda držal na nogah. Šele tedaj so opazili, da ima kožo na prsih črno in kr-
vavo. »Fant, kilo premoga imaš v koži.« Tri dni so mu v bolnišnici pulili pre-mogove drobce, a še jih je ostalo toliko, da ima kožo še vedno črno. Pozneje se je večkrat postavljal s svojimi prsmi: »Sem poglejte, če hočete videti rudarja!« A kmalu ga je minilo. Začutil je, da ima prah tudi v pljučih. Začelo se je s pokašljevanjem, pravzaprav pogrkavanjem, česar pa sam niti opazil ni. Prvi ga je opomnil Obran, ki je že na proti v Francijo prevzel nekako očetovstvo nad njim. »Fant, kaj je s teboj?« »Kaj naj bi bilo?« »Pokašljuješ.« »V našem oknu je strašen prepih, prehladil sem se.« Niti k zdravniku ni šel. Sčasoma se je privadil, čudno bi se mu zdelo, če ga ne bi več sililo k pokašljevanju. V tistem času je delal še v nizkem odkopu, kjer je bilo več prahu in vročina hujša kot v visokem, zato pa zaslužek za spoznanje boljši. Vsak dan po osem ur je čepel med premogo-vimi skladi, vrtal vanje, luščil premog in požiral s premogovim tudi kremenčev prah. Ko se je izvlekel iz luknje, se je dober čas trudil, da se je zravnal. Prav mu je bilo, ko so ga premestili na kamen, čeprav mu je ta in oni dejal, kamniti prah pljučem še bolj škodi kot premogov. Res kmalu ga je še bolj sililo h kašlju in začel je
40
čutiti v prsih bolečino, ki ni dala, da bi se pljuča svobodno širila in zajemala zraka, kolikor bi ga bilo treba. »Klep stopi k zdravniku!« mu je svetoval Obran. »Kamen ti seda na pljuča. »Kakšen kamen?« je zavračal Obrano-ve besede, čeprav je vedel, de.nje Obvem zadehv žiwo> . »Kamniti prah ti razjeda pljuča, huda bolezen. Moja pljuča so, na srečo, trsa od premoga in kamna, tvoja Klep, so mlajša, zato občutljivejša.« Vendar ne bi bil šel k zdravniku, da ni bilo Ančke. iKaj toliko kašljaš? Ni nevarno?« ga je zaskrbljeno vpraševala. »Nič ni, prav nič,« jo je zavračal, čeprav ga je v resnici že nekaj časa skrbelo, kaj je z njim. Res, bil je še vedno prvi v številki, toda pošteno se je potil, preden je prišla izmena. Odpravil se je torej k rudniškemu zdravniku. »Kako, vi ste prišli na zdravniški pregled? Bolj zdravi ste kot jaz!« se je zarezal obilen gospod z velikimi, črno obrobljenimi naočniki. »Sestra,« je zaklical belo oblečeni rdečelasi ženski, »poglejte hrusta! Tale premog, ki mu tiči v koži na prsih, na ramenih in v dlaneh, dokazuje, kako trden je ta mož! Ne samo klada, cel rudnik mu lahko sede na prsi in ne bo jih zdrobil. Dragi mož, še dvajset, petindvajset let
bova delala za rudnik, vi tam spodaj, jaz tu zgoraj!« Ko je bil na vratih, rdeč od sramote in jeze, ga je zdravnik le poklical nazaj. »No, čakajte, nekaj vam bom dal, da ne bo pot zaman, nekaj, da si boste iz-čistili grlo in pljuča; ne bO vam škodovalo.« Pa ni čakal, zaloputnil je vrata in odšel h Gillesu. Toda prav tedaj je spoznal, da je zares bolan in da njegova bolezen ni tako enostavna reč. Nekaj mesecev po poroki je stopil k zdravniku. »Prehlad, napisal vam bo zdravila in tri dni dopusta. »Gospod doktor, mislim, da ni prehlad, nekaj hujšega je.« »Ali morda želite takšno spričevalo, da vas bodo poslali tja, od koder ste prišli?« Ne gospod doktor, ne! Tri dni dopusta bo dovolj.« »Tudi jaz tako mislim.« Še dolgo ni pozabil zdravnikovega lokavega smeha, pri tem pa ga je zbadalo v pljučih in po treh dneh je spet z zatohlim zrakom vdihoval pri vrtanju in raz-streljevanju ostri. kremenčev prah. Skušal je priti nazaj na premog, a ni se mu posrečilo. Kmalu potem je izbruhnila vojna. Kdo je v tistih časih smel misliti na to, da bi si delo olajšal, si morda celo zdravil bolezen, ki je tedaj še niso priznavali, kot poklic, no rudarsko bolezen?
Sicer pa: vse to je že mimo, njegova bolezen je do-
41
gnana in prestavili so ga na lažje delo, z manjšo mezdo, seveda; to je tudi edino zdravilo, ki so mu ga dali, bolezen pn gre svojo pot, počasi in vztrajno, šele na Bukovcu ga čaka ozdravljenje.
Samo še poldrugi mesec ...
Prispel je do Gillesa. Iz krčme so na ulico udarjali kričavi glasovi vinjenih in še treznih rudarjev. Morda je bil med njimi tudi kdo, ki mu pljuča niso več dala, da bi se smejal iz vsega srca, toda na ulico je bilo slišati kakor da med njimi ni bolnega človeka. Klepu je zastal korak. Bom dočakal to soboto, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto? Bilo je prvič, da je dvom segel vanj. Ne, ne, se je takoj zavrnil, kakšne abotne misli! Ko je prišel vštric vrat, ki jih je prav tedaj nekdo odprl, ga je oblila luč in zajeli so ga šumni glasovi. Spet je obstal. Danes ni bilo nikogar, ki bi mu bil prinesel vsaj steklenico piva. Skopuhi! Ali vsi shranjujejo franke za avtomobile, hladilnike, pralne in druge stroje, o katerih se rudatju včasih še sanjalo ni? Ne! Zaklel se je, da ne bo prestopil Gillaso-vega praga med delavnikom. Samo ob nedeljskih popolhnevih, a še tedaj samo eno steklenico! Ni še prekršil svoje besede. Toda noga je bila tako težka, da je ni mogel dvigniti. Doma ni niti požirka. Seveda, to je zadnji teden v mesecu in
Ančka že nekaj dni toži, da ni denarja.
Medtem ko si je še nadalje dopovedoval, da mora kar dalje proti domu, je noga krenila na stopnice. Naj bo, si je rekel, ko je obstal sredi prostorne, s prijetnim vonjem po vinu, pivu in to-bakovemu dimu pa z moškimi glasovi napolnjene sobe, naj bo, čašo piva spijem in grem. Nič se ni oziral, bal se je, da ga znanci ne bi poklicali k mizi in zadržali. Samo da si poplakne grlo in si oddahne, takšen ne more domov. Ne more prenašati več Ančkinih pogledov. Kakor da je bolniška sestra, on pa bolnik. Halo, Gilles!
Gilles še ni postavil pre-denj pijače, ko se je iz kota oglasil Obran.
»He, Klep, pridi pridi!«
Toliko moči ni imel, da bi se uprl Obranovemu povabilu. Sicer pa: zakaj ne bi piva, ki ga bo pošteno plačal, spil v miru in kakor se spodobi?
»Na, pij,« mu je Obran že od daleč ponujal vino, »kaj boš s pivom, na!«
Klep je segel po ponujeni čaši.
»■Ali že veš?« je vprašal Obran ves žareč od popitega vina in še od nečesa.
»Kaj naj bi vedel?« je Klep začudeno vprašal in se spustil na stol nasproti svojemu drugemu očetu.
»Gremo, gremo!« je krik-nil Obran.
»Greste?« je ponovil Klep, ne da bi se zavedel smisla
42
Obranovega vzklika.
»Polona se je nazadnje vdala.«
»Vrnete se domov, zares se vrnete?« se je razveselil Klep. Vstal je, potrepljal Obrana po ramenih in spet sedel.
»Komu naj prepustim tisto reč, če ne Vinku in Polonci? Napravili smo pismeno. Do moje smrti imata brezplačno stanovanje, po smrti pa je vse njuno. Vidiš, Klep, tako se bo zgodilo, kar sva sklenila pred več kot dvajsetimi leti: skupaj se bova vrnila. No, zgodilo se bo pozneje, kakor sva mislila, vendar se bo zgodilo. Na, pij! He, Gilles, še eno steklenico!«
Udušila sta še dve steklenici. Obranu se je še pri-jazneje bleščalo v očeh, tudi Klepu se je začelo bleščati.
»Ste se 'že prijavili za transport ?« je Klep vprašal, ,ko je Obran že drugič povedal, kako se je Polona slednjič odločila za vrnitev nitev Lojzka, ki je ves čas in s čim je pridobil za vr-trdno stal ob materi: obljubil mu je namreč, da ga bo doma spravil v mehanično delavnico, saj o rudniku ne mara niti čuti.
»Slišal sem,« je odgovoril Obren, »da bodo z aprilom spet začeli odhajati transporti. Takoj jutri pošljem prijavo. A vidva?«
»Midva z Ančko se bova odpeljala z avtomobilom,« je vzkliknil Klep zmago-
slavno. »Prvi ali drugi teden v aprilu. Vi z vlakom, midva z avtomobilom! Morda celo istega dne. Na zdravje!« Trčil je ob Obra-nov kozarec. »Ste culi, Obran, vi z vlakom, midva z avtomobilom?« je zaklical malodane užaljeno, ker je Obran še vedno molčal in ni segel po kozarcu.
»Cul,« je pritrdil Obran, »čul. Mislim pa,« je nadaljeval čez čas, »mislim, da ni prav, kar delaš.«
»Kaj ne bi bilo prav?« se je Klep uprl, čeprav se je spet oglasilo v njem: bom dosegel, peto, šesto soboto?
»Ni prav, kar počenjaš s seboj« je -povedal Obran resno, očetovsko, »tako delo ni za tvoja pljuča. Rekel sem ti že, potem ti še enkrat; to ni za tebe!«
»Kdo pravi, da ni?« se je zasmejal Klep, vendar mu smeh ni prihajal iz srca. »Pet mesecev sem zdržal, bom še teh pet ali šest tednov. V tem času se bom naučil šofiranja in zbral denar. Samo še pet, največ šest sobot!«
»Morda boš res^ zdržal, a kaj bo potem? Si se kdaj vprašal, kaj bo potem s teboj?«
»Kaj naj bo potem? Najprej si bom malce oddahnil, potem pa stopil dol v Topolo in se pogovoril za delo.«
»Boš res zmogel?« je vprašal Obran.
.....................................................................................................................................mu.......minimum.....minimum......mmmimi.....imiin.iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii................................................
ADAM OHOCKI:
ZABU-ŠANTOVA
SMOLA
Leno se je pretegnil, zazehal in pogledal na uro. Tričetrt na osem. Zlomka — ob osmih mora biti v , službi. Zamudil bo! Tudi če ne zaj-trkuje, tudi če si najame taksi. Kaj naj stori? Že tako je dobil
dva ukora... Če še danes zamudi, bo dobil odpoved, čisto gotovo jo bo dobil.
Zdajci se je lopnil po čelu! Ukre-sala se mu je misel. Imenitno, rešilna misel.
Lepo počasi se je obrnil, umil in pozajtrkoval, potem si je dolgo in skrbno vezal kravato. Šel je od doma, nekaj minut kasneje pa se ustavil pred vrati z tablico: Jan Zombek zobozdravnik
ordinira od 15. do 18. ure Pozvonil je. Odprla mu je dremot-np. ženska.
»Doktorja bi rad,« je rekel. »Vem, da zdaj ni ordinacijska ura, toda povejte mu, da gre za nesrečo. L&po
vas prosim, recite doktorju — nesreča!«
Usedel se je na divan in olajšano zadihal.
Odprla so se vrata ordinacije in zdravnik ga je povabil:
»Prosim, vstopite!«
Zleknil se je na zobarski stol.
»Lejte, tale zob, gospod doktor, spredaj... Izpulite ga, prosim vas.«
»Toda človek, kaj vam je šinilo v glavo?! Saj zob je popolnoma zdrav!«
»Grozno me boli, res.«
»Hm, treba je napraviti rentgensko sliko...«
»Kakšno sliko, doktor?! Izpulite ga takoj, brez injekcije!«
Zdravnik je pacienta začudeno
pogledal in zvel klešče.
Končano! Izmučen, moker od potu, s krvavimi usti se je zabušant srečno smehljal. Ha, zdaj mu šef ne bo mogel do živega!...
»Gospod doktor, prosim vas, dajte mi potrdilo, da sem dal danes pri vas izpuliti zob. Hvala lepa! In koliko sem dolžan?«
»Tristo zlotov.«
»Tristo zlotov? Saj, kolikor vem računate za izpuljenje samo sto zlotov. In jaz sem ga dal izdreti celo brez injekcije...«
»čista resnica, dragi moj, da je izdiranje zob sto zlotov. Toda danes je nedelja. Ni delavni dan, da tako rečem...«
HU MO RE SKA
RUDARJI- Zaključni račun RLV za 1.1965
takšne so vaše pravice iz
kolektivnega
zavarovanja
Ker člani našega kolektiva vedno pogosteje sprašujejo o načinu uveljavljanja svojih pravic pri zavarovalnici iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja, naj v kratkem navedem smernice, po katerih naj se ravnajo zavarovanci ob priliki nezgode, če so upravičeni do odškodnine od zavarovalnice iz tega zavarovanja.
Zdravje je naše največje bogastvo. Zato naj skrbi v prvi vrsti vsakdo sam, da tega bogastva ne bo zapravil. Skupnost pa skuša pomagati pri očuvanju zdravja in delovne sposobnosti slehernega občana s tem, da mu nudi brezplačno zaščitna sredstva, ki so primerna delovnemu mestu (čelada, golenice, zaščitne rokavice, posebni čevlji, gumijasti škornji, zaščitna očala, zračni filtri ipd.). To so preventivne mere, (uvedene zato, da do poškodbe ne bi prišlo. Ker pa nesreča nikoli ne počiva in smo vsak dan priče dogodkom, ki kljub največji .previdnosti polnijo ambulante in bolnišnice, ;so člani rudniškega kolektiva poleg uslug iz naslova socialnega zavarovanja — zdravniški pregledi, zdravila, zdravljenje itd. — zavarovani še posebej pri Splošni zavarovalnici v Celju, iki zavarovancem v zavarovanih primerih priskoči na pomoč z denarnim prispevkom.
Uprava rudnika je načelno zavarovala vse člane svojega kolektiva za primer nezgode, ki bi se zavarovancu primerila v SLUŽBI ALI IZVEN NJE IN BI IMELA ZO POSLEDICO SMRT ALI TRAJNO INVALIDNOST (trajno izgubo splošne delovne zmožnosti). Sama nezgoda brez trajnih posledic invalidnosti še ne daje pravice do odškodnine.
Za nezgodo se šteje vsak nenaden dogodek, ki deluje na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt ali pa popolno ali delno invalidnost.
Za nezgodo se štejejo zlasti na- ■ slednji dogodki: Povozitev, trčenje, udarec ts kakim predmetom, udar električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, ranitev s kakim predmetom ali eksplozivnimi snovmi — nadalje zastrupitev s hrano, opekline, utopitev, izpah, izvin, zlom in si. Za navedene primere so vsi člani kolektiva rudnika zavarovani z zavarovalno polico št. 78716 in se jim odteguje redno od plače mesečno 2 Ndin. Po tej polici so člani kolektiva zavarovani po nevarnostnih razredih od 4.500 do 13.500 N-din za slučaj
smrti ,
od 9.000 do 27.000 N-din za slučaj
popolni trajne invalidnosti.
Delna trajna invalidnost se obračuna po % ugotovljene trajne invalidnosti od zneska za popolno invalidnost. Stopnjo delne invalidnosti oceni zdravnik.
POSTOPEK ZAVAROVANCA V PRIMERU NEZGODE:
Zavarovanec, ki je zaradi nezgode poškodovan, je dolžan:
—	prijaviti nezgodo svojemu nadzorniku, ki napravi zapisnik;
—	poiskati zdravniško .pomoč in s^ ravnati po zdravnikovih navodilih. Če bo nezgoda imela po zdravnikovem mnenju kot posledico trajno invalidnost, je zavarovanec poleg gornjega dolžan:
—	da se javi v obračunski pisarni Svoje EE in zahteva, da se mu izpolni obrazec ►►Prijava o nezgodi«. To prijavo je zavarovanec dolžan dostaviti Splošni zavarovalnici Celje v roku 60 DNI PO UGOTOVITVI TRAJNE INVALIDNOSTI.
Če zavarovanec nezgode ne prijavi v navedenem roku, VELJA OBVEZNOST ZAVAROVALNICE ZA NEZGODO 3 LETA PO UGOTOVITVI TRAJNE INVALIDNOSTI, če je v tem roku možno ugotoviti, kako je nezgoda nastala in da je trajna invalidnost resnično posledica te nezgode. Torej je po veljavnem pravilniku za nezgodno zavarovanje dopustna prijava zavarovalnici v roku 3 leta po
(Nadaljevanje na 11. strani)
Centralni delavski svet rudnika je na XII. rednem zasedanju, dne 14. februarja 1966 obravnaval zaključni račun rudnika za preteklo poslovno leto. Ob pregledu rezultatov našega dela je ugotovil, da smo dosegli nadaljnjo rast naše proizvodnje. V letu 1965 se je z reformo bistveno povečal bruto produkt podjetja zaradi povišanja cen. Vendar so istočasno porastli stroški poslovanja, ker povečane cene repro-materjalu in uslug, ter bazirajo skladi iz dohodkov predvsem iz razdobja januar—julij 1965, to Je do uveljavljanja gospodarske reforme. Zato bo potrebno v letu 1966, če hočemo zadržati sedanji nivo osebnih dohodkov in skladov izredno intenzivno gospodariti in poslovati še z večjo produktivnostjo in ekonomičnostjo.
Zaključni račun z njegovimi tremi glavnimi sestavnimi deli, to je
#	obračun ugotovitve dohodka in njegove delitve,
#	prikazom aktive in pasive v bilanci, per 31. 12. 1965 in
#	poslovnega poročila.
predstavlja precejšnjo in obširno gradivo, saj je samo poročilo zajelo 142 tipkanih strani. Zato v naslednjem izvlečku objavljamo najznačilnejše ugotovitve in pokazatelje celotnega našega poslovanja v preteklem letu.
PROIZVODNJA PREMOGA
Razen zgornjih raziskovalnih dn od-vodnjevalnih vrtin s površirie, so vrtane raziskovalne vrtine tudi v jami. Naloga teh vrtin je bila, da se kontrolira oddaljenost jamskih prostorov v izdelavi od krovnine, talnine aii prelomov. Na področju pred odkopnimi delovišči se je s temi vrrjjnami kontrolirala debelina izolacijskih plasti v
krovnim oziroma oddaljenost vodo-nosnih peskov v krovnimi in pritisk vode v teh plasteh. Celokupna dolžina teh vrtin izvrtanih v letu 1965 je 1740 m (leta 1964: 1597 m).
Razen tega se je pa pri rednem varnostnem predvrtavamju na deloviiščih, ki so šla v nepoznana področja, izvrtalo še 2255 m vrtin.
EKSPLOATACIJSKA DELA
Celokupno bazensko proizvodnjo lignita v količini 3,472.675 ton sta dosegla dva proizvodna jamska obrata (Vzhodno dn Zahodno polje) in Rudarski šolski center, iki je pri' izobraževanju rudarskih kadrov dosegel tudi določeno količino proizvodnje lignita. Večina šolskih delovišč RSC je bila še tudi v letu 1965 na razvitih
etažah Vzhodnega polja. 2e v spomladanskih mesecih pa so se spet začela pripravljalna dela v že opuščeni jami Škale, katera se foo kot izključno šolska jama razvila na kapaciteto okoli 1,200.000 ton na leto. Del proizvodnje RŠC je v letu 1965 že dobljen iz jame Škale.
1965 % 1'964 % 1963 % 1962 %
Letni plan proizvodnje lignita, ki je bil postavljen na začetku leta, je znašal 2,930.000 ton. Dosežena je proizvodnja 3,016.400 ton, kar predstavlja 102,95 % postavljene naloge. Ta obseg proizvodnje je dosežen v 303 '/3 delovnega dneva talko, da je dosežena povprečna dnevna proizvodnja 9.944 ton.
Z rebalansom družbenega plana na začetku drugega polletja je celokupni proizvodni plan rudnika povečan na 3,114.500 ton. Rebalansirani plan je torej izpolnjen samo z 96,9%.
V primerjavi z iletom 1964, ko je dosežena celokupna letna proizvodnja 2,911.500 ton v 307 '/s delovnega dneva, predstavlja doseženi rezultat v letu 1965 povečanje za 95.100 ton oziroma za 3,5 %. Ker je to povečanje doseženo z manjšim številom delovnih dni koit pa predhodnega leta, je za procentualno povečanje mero-dajen odnos povprečnih dnevnih količin proizvodnje dn ta ima vrednost
9.994 9.473
~ =5,0
Praktično vse k^^^ornjft.pjijor, izvodnje so proizvedene v delovnih dneh. Samo 3.940 ton odpade na pro-izvodnijo, ki je dosežena v eni izmeni v nedeljo. Dolgoletna praksa, da se letne proizvoidne naloge izvršujejo tudi s proizvodnim delom v nedeljah ali praznikih, se je torej že opustila.
Nedelje in prazniki so se koristili samo še za vzdrževalna dela in odmor delavcev.
Dosežena proizvodnja predstavlja rezultat velikih naporov vsega kolektiva in polnega izkoriščanja razpoložljivih kapacitet. Kot je razvidno iz detalijnejšega opisa jamskih eksplo-atacijskih del, se odvijajo jamska dela iz leta v leto pod težjima delovnimi pogoji. Za jamsko (Uo je rudniku posebno v poletnih mesecih primanjkovalo tudi delavcev, pa se zaradi tega niso mogla v zadostni meri oblagati vsa potrebna delovišča. Zaradi tega so bila v zaostanku dela na odpiranju in pripravi novih odkopnih polj in tudi vzdrževanje jame ni bilo na primerni višini.
Vsi zgotraj navedeni številčni podatki o doseženi proizvodnji se nanašajo na proizvodnjo lignita, doseženo samo v Vzhodnem in v Zahodnem polju jame Preloge. Proizvodnja, ki jo je dosegel RSC, v gornjih podatkih ni navedena. (Veiiko večino proizvodnje je RŠC dosegel na odkopnih delovi-ščih Vzhodnega polja).
Zaradi boljše ocene, vredaosti dosežene proizvodnje ter njihovo primerjavo z doseženimi rezultati v preteklih letih (ko RŠC še ni 'bil ločen od rudnika) je prav, da 6e navedejo tudi .podatki za preteklih 10 let in primerjava z doseženo proizvodnjo v letu 1965, nam dajo naslednjo sliko:
Jama Vzhod	2,582.188	ton	74,4	73,4	77,5	79,4
Jama Zahod	434.212	ton	12,5	15,8	13,7	12,0
Rudnik	3,016.400	ton	86,9	89,2	91,2	91,4
RŠC	456.365	ton	13,1	10,8	8,8	8,6
Skupaj :	3,472.765	ton	100,0	100,0	100,0	100,0
Za jamo Vzhod in RŠC predstavlja zgoraj navedeni obseg letne proizvodnje najvišjo dosedanjo proizvodnjo, ki so jo dosegle te enote. Razen tega vidimo pri tfeh diveh enotah, da se udeležba jame Vzhod v celokupni rudniški proifcvodinji zmanjšuje, medtem ko je udeležba RŽC v stalnem porastu.
Proceotualna udeležba jame Zahod, kakor tudi celoten obseg letne proizvodnje te eniote, stagnira in ne dosega onega porasta, ki bi bil potreben zaradi zmanjšanja zalog lignita na področju jame Vzhod.
Za vsako zgornjo enoto je bila na začetku leta določena proizvodna naloga, 'katero so te enote izpolnile v naslednjem obsegu:
	Plan	Doseženo	%
Jama Vzhod	2,430.000 t	2,582.188 t	106,3
Jama Zahod	500.000 t	434.212 t	86,8
RŠC	470.0001	456.365 t	123,3
3,300.0001 (3,500.0001
3,472.765 t 3,472.7651
105,2 99,2)
	Dosežena ,		
	proiz-	%	%
	vodnja	celotnega	letnega
Leto	v tonah	povečanja	porasta
1955	1,116.500	100,0	•n—
1956	1,298.000	116,3	16,3
1957	1,674.000	149,9	29,0
1958	1,710.000	153,1	2,2
1959	1,980.000	177,3	15,8
1960	2,200.000	197,1	11,1
1961	2,400.000	215,0	9,1
1962	2,580.000	232,0	7,5
1963	3,164.000	283,4	22,5
1964	3,265.000	292,4	3,2
1965	3,472.765	311,0	6,4
Na osnovi zgornjih podatkov vidu- Za delo RŠC, ki se vodi tehnično in mo, da je bazenska proizvodna naloga finančno, ločeno od RLV, je izdelan z ozirom" na osnovni letni plan izvr- poseben zaključni račun in posebno
Sena. Ni pa dosežen obseg proizvod- P«ro«lo. Za oba jamska in ostale ob-, , ...	, , ^ate, ta delajo v sklopu rudnika, se
nje, ki je bil predviden z rebalans- pa ldaje,j(, naslednji detajtrtejši ■po-
niim planom.	dat ki.
UČINKI IN PORABA OSNOVNIH MATERIALOV
V priloženem tabelarnem pregledu jamska obrata in za rudnik kot celoto o planiranih in doseženih učinkih v kakor sledi: 1965. letu so podani podatki za oba
PLANIRANI IN DOSEŽENI UČINKI PRI PROIZVODNJI LIGNITA V LETU
1965
v sonaih na dnino
il I:
a> <3
> N
P 13
S."
t'5 PH
Š o
VI
«.2 > N 13 <3
f-S
3
a
p
Bi
Iz teh primerjalnih podatkov vidimo, da je celokupna proizvodnja v prikazanem obdobju v stalnem porastu in da predstavlja rezultat dosežen v letu 1965, doslej največjo proizvodnjo lignita v zgodovini šaleškega bazena. Dosežen obseg proizvodnje v letu 1965 je istočasno že tudi presegel nominalno kapaciteto rudnika, ki je po XII. investicijskem natečaju določena na 300.000 ton lignita.
Značilno za poslovanje v letu 1965
je, da smo občutili pri izvrševanju zastavljenih proizvodnih nalog še vedno pomanjkanje delavcev, nastopile so tudi težke klimatske prilike v jamah in povečalo se je manifestiranje jamskih pritiskov.
Iz podatka o realiziranih količinah proizvodnje in zalogah po posameznih mesecih se tudi vidi, da z realizacijo ni bilo omembe vrednih problemov in da so bile zaloge deponiranega premoga vse leto majhne.
I,	polletje	6,825	11,577 6,282 3,632 10,435 2,997	5,543	11,425	5,416	4,361
II.	polletje	5,564	10,901 5,724 2,221 8,803 2,431	4,951	10,589	4,801	4,122
doseženo	6,212	11,240 5,997 3,293 9,567 2,696	5,300	11,004	5,099	4^337
plan	7,490	12,130 5,620 4,040 12,200 2,860	5,440 12,150	4,820	4,100
% 83,0	92,7 106,6 81,8 78,6 94,5	97,5	90,5	105,8	105,4
Doseženo 1964. leta
6,518 11,178 5,793 4,261 10,413 3,493 6,079 11,024 5,220 4,242
Iz primerjave s planiranimi oziroma v predhodnem letu doseženimi učinki vidimo, da v letu 1965. vsi učinki niso dosegli pričakovanih vrednosti. Vzroki za nedo seganje planiranih učinkov so navedeni že v predhodnem poglavju. Za .dosežene jamske učinke vidimo, ida so v vseh fazah nižji kot pa predhodnega leta. Večji je le celo-
kupni rudniški učinek, ker se pri povečanem celokupnem obsegu proizvodnje ni povečala poraba zunanjih dnin.
Jamski les, razstrelilna sredstva in električna energija, ki predstavljajo po vrednosti 67 % vseh direktnih mate rialnih .stroškov, so se v letu 1965 ra bili za proizvodnjo lignita v takem Obsegu:
RAZISKOVALNA DELA IN ZALOGE PREMOGOVE SUBSTANCE
Jam. les m3/T 1965 1964
Razstrelivo gir/t
1965 1964
Ele. vžig.
kom/T 1965 1964
Ele. energ. kWh/t 1965 1964
Raziskovalna dela, katerih nalog je bila ugotavljanje položaja in kvalitete prerruogovega sloja, so se vršila z globinskim vrtanjem s površine in z jamskimi deli. Rezultati jamskih rudarskih raziskovalnih del so navedeni pri opisu dela na jamskih obratih.
Globinske vrtine, izvrtane s površine pa niso imele samo nalogo, da ugotove položaj in kvaliteto premogo-vega sloja. Predvsem na področju severnega krila jame Zahod so morale te vrtine dati tudi točen sestav krov-ninskih plasti, predvsem z ozirom na njihovo zapeščenost oziroma vodo-nosnost. Po izvršitvi te funkcije služijo potem nekatere teh vrtin kot vodnjaki za odvodnjavanje krovninskih plasti, druge spet kot piezometri ;za opažanje nihanja vodne gladine v vo-donosnih plasteh. S 'kontrolo vodnega nivoja (pritiska) v piezometrih se more ugotoviti, kdaj so krovninske plasti že dovolj odvodnjene, da sei pod
njimi že sme pričeti z odkopavanjem premoga.
Skupno je v 1965 letu izvrtano s površine 23 vrtin s skupno globino 8.795,1 m (leta 1964 je bilo izvrtano 11.228,6m). Ena od teh vrtin (PV,) z globino 180 m bo rabila samo kot vodnjak. 17 vrtin s skupno globino 6656,1 m bo rabilo kot piezometri, dale pa so tudi rezultate kot strukturne vrtine. Pet vrtin v južnem kriilu področja jame Zahod je izvrtano samo ža določevanje strukture produktivnega pliocena.
Vrtine so dale v glavnem pričakovanje rezultate. Kot posebnost je treba omeniti rezultat vrtine Jug 6, ki je našla premogov sloj na koti, ki je za 30 m višja od pričakovane. Iz vrtine S 17 t pa so se pojavile močne erupcije plinov in vode.
Vse zgornje vrtine je po naročilu rudnika izvrtal Geološki zavod iz Ljubljane.
Jama Vzhod 4,82 <5.08) 260 Jaima Zahod 3,49 (6,08) 172
(277) 390 (420) 2,74 (2,40) (270) 300 (450) 5,10 (3,00)
Rudnik
4,63 (5,26) 247
(275) 380 (420) 7,18 (7,16)
Tin = 10001.
Podatki v oklepaju predstavljajo dosežene rezultate v 1964. letu. Primerjava teh rezultatov kaže, da je poraba jam. lesa že več let v stalnem zmanjševanju, kar je vsekakor pozitivno, ker kaže na zamenjavo lesenega jamskega podporja z jeklenim.
Pri porabi razstrelilnih sredstev je prišlo do občutnega zmanjšanja predvsem v jami Zahod. Razlog temu zmanjšanju je predvsem ta, da se je del celokupne proizvodne dobil iz mehaničnimi dobivalnimi stroji (PK-3, KU in EW) brez uporabe razstrelilnih sredstev.
Pri el. energiji je zapaieno posebno pri jami Zahod občutno povečanje po-
rabe. Do tega je prišlo na eni strani zairadi večjih količin vode, ki so se morale .dvigniti iz jame in zaradi večjega angažiranja pridobivalnih strojev ter daljših transportnih .poti za lignit Pri uporabi lesa je omenjena imanj-ša poraba lesa v zvezi z uvajanjem večjih količin jeklenega jamskega podporja. Pri analizi stanja jeklenegj podporja na Tudniku je ugotovljeno naslednje:
Na kraju 1965 je razpolagal rudnik z naslednjimi količinami najvažnejšega jeklenega podporja: jeklene stojke 8 215 kosov jekleni stropniki 4 124 kosov TH loki	15 449 kompletov
/
Ceste zaostajajo
Z razvojem gospodarstva kot celote je nedvomno tesno povezan razvoj prometnici oziroma prometa, ki bi se ooral skladno razvijati. Zal pa lahko It ugotavljamo, da to področje pre-ttj zaostaja. Tako je na splošno, tako je tudi na področju naše ob-
■	, ..^vm^livi v
V razpravah o teh stvareh se vedno wva srečujemo s tremi problemi: t dokončna ureditev cestnega od-»rica ceste II. reda Velenje—Slovenj Gradec,
}, rekonstrukcija ceste III. reda SoJtanj—Gorenje,
5. rekonstrukcija ceste Šoštanj— Topolšica.
Cesta n. reda Velenje—Slovenj Gradec je bila v zadnjih letih v pre-■Jni meri urejena, ostal je neurejen i Se del ca. 7 km, od tega na področju naše občine le še ca. 5 km. Po jribBžnih izračunih bi stala ureditev Iga našega dela ceste ca. 240 milijonov dinarjev.
Tudi problem, rekonstrukcija ceste Šoštanj—Gorenje, je že dalj časa predmet razprav .in so že tudi pripravljeni načrti ter približno izračunani stroški te rekonstrukcije, ki bi aašali za 7 km te ceste ca. 120 do 150 milijonov dinarjev. Tudi tretja navedena cesta je v slabem stanju, nujno potrebna ureditve, 2a kar bi bilo (potrebno ca. 60 do 70 milijonov dinarjev. Po približnih ocenitvah bi torej znašali skupni stroški za ureditev problematičnih cest v občini ca. 420 do 450 milijonov dinarjev. Gotovo je, da nismo sposobni v enem letu rešiti ;seh problemov, tega gospodarske organizacije in skupščina finančno ne bi prenesle. Ce hočemo torej vse te probleme rešiti se moramo nujno odločiti za postopnost, ker bodo sicer •a prizadevanj a že na začetku obsojena na neuspeh.
M oldočanju o tem, kateri gradnji njj damo prednost, je prav gotovo tažen moment dejstvo, da je republiški cestni sklad pripravljen sofinancirate dela na rekonstrukciji ceste Velenje—Slovenj Gradec s 50 % udeležbo v letu 1966. Te soudeležbe pa je dajo na nobeno drugo investicijo' oziroma samo v letošnjem letu. Če je tako in če se odločimo za postopnost kot edino realno rešitev, se moramo odločiti v letošnjem letu za to gradnjo. So še drugi momenti, ki tam narekujejo takšno odločitev, naj t navedem dejstvo, da se naše področje •s močneje navezuje na koroško
Itoočje (zavod za zaposlovanje de-livcev, zavod za socialno zavarova- -. ije), enega važnih momentov pa. jredstavlja tudi dejstvo, da se naši ljudje zelo pogosto, kadar so potrebni zdravniške .pomoči v bolnici, zatekajo v bolnico Slovenj Gradec. Da pa prevoz bolnikov po taki cesti kot je sedaj, ni prijeten, pa ni treba posebej poudarjati. Še bi lahko naštevali argumente za tako odločitev, toda naj bo dovolj.
Odbor za rekonstrukcijo cest je preaaaliziral opisano stanje in se odločil, da začne z zbiranjem sredstev a lastno udeležbo pri tej gradnji, za kar mora iz gospodarstva občine zbrati okrog 100 milijonov dinarjev.
Poleg te gradnje se bodo v letošnjem letu začela tudi dela na cesti Šoštanj—Topolšica, za kar bo potrebna sredstva zagotovila bolnica za TBC. Seveda pa ni s tem rečeno, da ne bi napravili nič več. Če hi bilo možno zbrati več kot 100 milijonov dinarjev, bi lahko začeli tudi s pripravljalnimi deli na cesti Šoštanj— Gorenje, ki pa naj bi bila v programu prihodnje leto. Vse to je pač odvisno od možnosti in pripravljenosti delovnih organizacij. Dejstvo in problemi so tu in sedaj je na gospodarskih organizacijah in njihovih samoupravnih organih, da se o teh stvareh odločijo in v akciji pomagajo.
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Pri tem podporju so za 1965. letougotovljene naslednje količinske in odstotne izgube in odpisi:
Izgube
Odpisi
Jeklene stojke Jekleni
stropniki TH loki
396 kosov — 4,8 %
308 kosov — 7,5 % 206 kompl. — 1,3 %
Vse te vrednosti so v primerjavi z analognimi podatki iz prejšnjih let občutno večje. Delno opravičilo za povečane odpise pri stropnikih se sme iskati v dejstvu, da se sedaj uporabljajo v glavnem stropniki domače proizvodnje, ki pa po kvaliteti materiala precej zaostajajo za uvoženimi stnop-
1 290 kosov — 15,7 %
1 738 kosov — 42,0 % 1 030 kompl. — 7,1 %
niki, ki so se na odkopnih deloviščih uporabljali v prejšnjih letih.
Ti rezultati vsekakor kažejo, da bo potrebno, da se jeklenemu podporju posveti večja briga in da se škoda, ki nastopa zaradi premalo vestne uporabe jeklenega podporja, zmanjša na minimum.
NATEČAJ
Oddelek za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Velenje kot skrbstveni organ razpisuje v soglasju s skrbnikom za oddajo KMEČKEGA POSESTVA Ivane Ovčar, p. d. KROHO-ŠKO v Šmartinskih Cirkovah številka '22 v najem za najmanj 5 let.
Posestvo obsega 10 ha obdelovalne zemlje, hišo in gospodarsko poslopje.
Izklicna cena za enoletno najemnino je 1000 novih dinarjev.
Ogled posestva je možen ob vsakem času.
Licitacija bo v sredo, dne 30. marca 1966 ob 9. uri na kraju samem (Cirkovce 22). Licitacije se lahko udeleži vsak, kdor bo pred začetkom licitacije položil 10 % pologa na izklicno ceno.
Po pooblastliu načelnika referenta za skrbništvo Franja Korošec L r.
SEPARIRANJE PREMOGA
Vse količine irovnega premoga so se izvažale skozi jašek P.reloge na se-paracijo v neposredni bližini izvažal-nega jaška. Rovni premog, ki se je že pred skipoviimi bunkerji v jami drobil na maksimalno veličino zrna 150 mm, se je na vibracijskem situ klasiral na 4 sortimante. Iz klasiranega kosovca
se je naknadno ročno izdvajala groba jalovina. Ksiliit, ki se je v prejšnjih letih izdvajal iz kosovca in prodajal kot poseben sortiment, se v letu 1965 ni več posebno izda vaj al.
Pri klasiranju so .dobljene naslednje količine posameznih sortimentov:
Sortiment	Vel. zrna mm Ton	Udeležba %		
		1965	1964	1963
ksilit kosovec kocke oreh zdroib	80—150 — 80—150 964 409 45— 80 338 958 25— 45 464 810 0— 25 1 248 223	32,0 11,2 15,4 41,3	8,8 20,4 9,3 16,3 45,2	6,0 20,3 13,9 16,5 43,3
Skupno	3 016 400	100,0	100,0	100,0
Pri zdrobu je Vključeno tudi 94 913 t Iz klasiranega (prodajnega) premo-graha (15—25 mm), ki se ni redno iz- ga so se v teku leta redno vzemaii dvajal iz zdraha. Povečanje udeležbe vzorci za ana^o. Analize, ki so .vrše-zdroba ki se je opažalo že vseh zad- ne laboratorijll rodnika Trbovlje, so njah 10 let, ni opaženo tudi v letu ____ , , ... 1965. Nasprotno se je celo povečala za 1965- leto Pokazale naslednje pov-udeležba debelih vrst. prečne rezultate: Spodnje kalorične Sortiment Penel % Vlača % 2/veolo % vrednosti v kcal				
		1965	1964	1963
ksilit kosovec kooka oreh zdroib	7,01 38,65 9,65 39,04 11,84 39,59 13,66 40,25	1,56 2 942 1,59 2 779 1,38 2 643 1,49 2 477	3 308 3 100 3008 2 926 2 601	2 968 2 864 2 721 2 603 2 540
Povprečno	10,83 39,51	1,54 2 683	2 855	2 667
Primerjalni podatki za kalorično moč premoga za leto 1964 in 1963 kažejo, da se je v zadnjem letu kalorična moč vseh sortimentov zmanjšala. Zmanjšanje toplotne moči gre predvsem na račun povečanja vlage (za več kot 2 %), medtem ko je ostal povprečni odstotek pepela in žvepla bistveno ne-
spremenjen. Do poslabšanja kvalitete celotne proizvodnje je prišlo zaradi dejstva, da se je začelo i v jami Zahod i v jami Vzhod z odkopavanijem sloja v severnem krilu, kjer je kvaliteta lignita slabša od one v centralnem delu jame.
DELO NA POMOŽNIH OBRATIH
Elektrostrojni obrat, ki je izpolnil svoj količinski letni plan dela, je vzdrževal elektrostrojne naprave rudnika ter izdeloval novo opremo in jekleno jamsko opor je. Med ostalim je izdelano 1680 jeklenih stojk, 2140 jeklenih stropnikov, 43540 tračniških lokov in 2700 m konstrukcij za gumi transporterje itd. Stojk, stropnikov in segmentov za loke je popravljeno preko 17 tisoč 294 kosov.
Zunanji obrat je svoj količinski plan izvršil. Osnovno delo obračunskih enot tega obrata je bilo vzdrževanje poslovnih in neposlovnih zgradb rudni-
DELOVNA SILA
Delovna sila v letu 1965 ni bila bistveni problem. Iz podatkov je razvidno, da smo celotni staiež rudnika povečali za 277 ljudi. Stanje je kar ugodno. Izboljšanje moramo v veliki
meri pripisati splošni gospodarski si- 1964 je naslednja:
	1964	%	1965	%	1965
					64 1
Delavai — ja/ma	2.090	58,0	2.441	70,0	117,2
Delavci — zunaj	1.158	32,2	713	20,5	61,7
Delavci skupaj	3.248	90,2	3.154	90,5	96,3
Namešč. skupaj	350	9,8	352	9,5	100,6
Vsi skupaj	3.598	100,0	3.506	100,0	97,8 i
Celokupno število vseh zaposlenih se je povečalo. Pri tem .moramo imeti v vidu, da je moral rudnik za to povečanje števila zaposlenih .sprejeti 1251 novih delavcev in nameščencev. Rudnik je namreč v teku leta zapustilo 974 delavcev in nameščencev. Čista
Vrsta izrostankov	Izost. z dela v dninah 1963 1964 1965			Odnos v % 1963 1964		1965
1. Bolniške dnine						
in nezgode						
— do 30 dni	46.676	61.859	53.098	4.22	5.15	4.18
— nad 30 dni	21.999	30.585	30.720	1.99	2.55	2.42
2. Plačani dop.	64.072	71.603	81.072	5.79	5.96	6.39
3. Zamudne dnine	1.474	1.508	1.958	0.13	0.13	0,15
4. Neopr. izost.	1.317	1.843	882	0.12	0.15	0.06
5. Neplač. izost.	4.012	4.939	2.207	0.36	0.41	0.17
6; Drž. prazniki	29.991	29.601	40.464	2.71	2.46	3.19
Izostanki skupaj	169.541	201.938	210.341	15.32	16.81	16.56
IZVRŠENA INVESTICIJSKA DELA V LETU 1965
nem letu. Največja del razpoložljivih sredstev je vložen v objekte družbenega standarda. Na posameznih objektih so izvršena naslednja dela:
Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev je bila investicijska dejavnost v 1965. letu zelo omejena. Izvršena so samo najnujnejša dela, delno kot dovršitev del, začetih v predhod-
a)	Družbeni standard
1.	Samski dom gradbenih delavcev,
ki se je do III. faze izgradil že predhodnega leta, je v celoti dovršen in s tem je pridobljeno 270 samskih ležišč.
2.	Tudi stanovanjski blok s 27 sta« novanji na vogalu Tomšičeve in Jenkove ceste, ki se je začel preurejati iz samskega doma v stanovanjsko hišo z družinskimi stanovanji že v letu
1964,	se je v letu 1965 dokončno preuredil. Na ta način je dobljeno skupaj 32 dvosobnih stanovanj in 6 garsonjer.
3.	Ob Kidričevi cesti sta se začela na novo gradita dva 10-stanovanjska bloka. Eden od teh blokov je bil o.b koncu leta tik pred popolno dovršitivd-jo. Pri drugam je završeno zidanje do vrha, inštalaterska dela se pa nahajajo v začetni fazi. Z obema blokoma se bo dobilo 20 dvosobnih stanovanj in 4 garsonjere.
4.	Osnovni objekti počitniškega doma v Fiesi so biLi dovršeni že v prejšnjih letih. Objektu je manjkal še prostor za hladilne naprave in pa ureditev plaže. V letu 1965 je dokončno urejena plaža, za hladilne naprave pa je izdelan poseben podzemni prostor.
5.	V stanovanjskem bloku na vogalu Kidričeve in Šaleške ceste se je pričelo z urejevanjem nedovršenega lokala za potrebe cvetličarne. Dovršen je pod lokala in instalacija za centralno
b)	Kapitalna izgradnja
1.	2e leta 1965 se je začelo z urejevanjem lesnega slkladlilšča db jašku Preloge. Na ttam proStomu se je v letu
1965.	začelo z gradnjo nove žage. Zgradba s temelji za stroje je zgrajena do pod streho in se bo dovršila šele v letu 1966.
2.	V Ljubljani je rudnik odprl lastno prodajalno premoga. Za namestitev potrebne tehtnice za tehtanje premoga se je na rudniku izdelala manjša mon-
gretje, potem so pa dela zaradi pomanjkanja sredstev bila začasno ustavljena.
6.	V - novonastajajočem naselju v Smartnem se je že takoj v poletnih mesecih začelo s komunalno ureditvijo tega naselja. Položena je kanalizacija, vodovodna in toplovodna mreža, izdelana asfaltirana cesta skozi naselje, urejeni dohodki do zgradb in urejena zunanja električna razsvetljava. Vsa ta dela so izvršena za potrebe celotnega tuovega naselja s 192 stanovanjskimi enotami. Dela še niso v celoti dovršena in se bodo nadaljevala še v 1966. lebu.
7.	Vzhodni del Kidričeve ceste in južni del Šaleške ceste še ni imel urejene cestne razsvetljave, pa se je v preteklem letu začelo z urejevanjem tudi tega problema. Napajalni električni kabel je po Kidričevi cesti položen od tržnice pa vse do spoja Kidričeve ceste s Šaleško cesto. Kande-labri s svetilkami pa so postavljeni samo na relaciji, kjer je novo naselje že dovršeno, tj. od osnovne šole do cestnega priključka za novo naselje.
Enako je položen napajalni kabel za razsvetljavo Šaleške ceste od starega Velenja pa vse do bencinske čipalke. Kandelabri s svetilkami so pa postavljeni samo na rekonstruiranem delu te ceste na odseku od starega Velenja pa do zgradbe občine.
Jfflfe
tažna (lesena) baraka in v Ljubljani montirala pri deponiji premoga.
3. V breme pozicije montaža opreme je bilo izvršeno več raznih manjših montaž. Največje postavke pri teh delih so montaža kondenzatorskih baterij na TP 35/6 kV, montaža avtomatske telefonske centrale s 50 številkami v jami Vzhod in montaža dodatnega parovoda na jam. obratu.
c) Vrednostno so vsa investicijska dela znašala:
1.	Kapitalna izgradnja
2.	Družbeni standard
1.299,307.919 din 1.069,107.751 din
3. Skupaj Investicije
2.368,415.670 din
Služba za varnost pri delu
ka. Lesni obrat je razen tega nažagai 13.019 m3 žaganega lesa in 2,223.873 m krajnikov. Izmanipuliramo je na skladišču skupno 29.619 m3 okroglega lesa.
Avtopark je svoj letni količinski plan dosegel. Razen rednih prevozov Jjoidi in materiala za potrebe proizvodnih obratov rudnika, je izvršil obsežnejše prevoze gradbenega materiala za gradnjo ceste Velenje—Šoštanj in priključka za EKK. Z buldožerji in foa-garji je pa razen tega izvršil obsežna zemeljska dela pri zasipavanju ugrez-nin nad jamo Vzhod.
V letu 1965 smrtnim izidom.
ni bilo nezgod s primerjava s tremi preteklimi leti ka-Ostale nezgode inže naslednji obseg nezgod:
	1962 %		1963 %	1964 %	1965	%
Jama	665—	86,0	584— 83,4	639— 78,5	518—	80,3
Zunaj	107—	14,0	116— 16,6	174— 21,5	127—	19,7
Skupno	772—	100,0	700—100,0	813—100,0	645—	100,0
Odnos s številom zaposlenih
25,0 1
20,0 %
21,3 %
15,1 %
tuaciji, katero smo zabeležili v tem letu, poleg tega pa tudi prizadevanju kadrovske službe.
Povprečno število zaposlenih v letu 1965 in primerjava s podatki za leto
Zaradi nezgod pri delu je izgubljeno povprečno 21,9 delovnih dni na nezgodo (v letu 1964 — 19,9). Sicer se je dogodila večina nezgod v jami, kjer .je zaposleno največ delavcev in kjer so pogoji dela najtežji, vendar se v zadnjih treh letih zmanjšujejo odstotki jamskih in povečuje odstotki zunanjih nezgod, kar je nenormalno. Pri
Prodaja lignita in ostalih izdelkov
Na tržišču je hilo tudii v 1. 1965 več-jie povpraševanje od možnosti dobav. Težka energetska situacija je povizno-čila potrebo nadaljnjega drobljenja vnsit lignita iza TE Šoštanj.
Skupno tonaža prodaje lignita je znašala 3,015.406 ton, .napram proiz-•vioidlnljii 3,016.400 itan. tj. ilOO.O %. Zaloge premoga na deponiji v začetku leta
jamskih nezgodah je zapažan občuten porast nezgod pri jamski mehanizaciji.
V letu 1964 se je že pričelo s sistematskimi zdravstvenimi pregledi zaposlenih, ki so se nadaljevali tudi v letu 1965.
Reševalna četa rudnika v 1965 ni imela intervencij v jamah rudnika. Vaje moštva so se redno vršile.
ni ibillo, koncem leta pa tudi ne, ker se je odpisala v višini 994 bon.
V itelku leta 1965 .smo večkrat spremenili prodajne cene lignita, po odlokih Z1S in v soglasju z Zveznim zavodom za cene.
Odjem v posameznih tromesečjih ldta ni bil enakomeren, kakor sledi iz primerjave s prejšnjim letom:
fluktuacija je torej znašala 7,8 %, celokupna pa 27,8 % •
Ugodrnd so tudi številčni podatki o izostankih z dela vseh vrst, ki so se v letu 1965 — v primerjavi s preteklimi leti — izboljšali.
	1965 ton	1964 ton	%	1964 = 100 Indeks
I. tromesečje	829.900	772.373	25,6	93.2
II. tromesečje	726.035	775.823	25,8	106.9
III. tromesečje	817.191	719.577	23,7	88.3
IV. tromesečje	905.9(25 •	747.633	24,9	82,5
		(Nadaljevanje na naslednji strani)		
(Nadaljevanje s prejšnje sferami)
Od skupnih 'količin ,so odvzela podjetja v SR Sloveniji 73,3 %, v ostalih republikah 26,7 %. Razmerje dobav industriji iin železnici ter trgovski mreži z JLA, ki je znašalo v prejšnjih letih 3/s napram '/s se je spremenilo za-
radi povečanja dobav industriji na	= 73,3 % : 26,7 %.
Prodaja obrata EFE izdelkov je za-	I
jela celotno proizvodnjo 15,115.553	=
enot in sicer predvsem zidake M 1 in	E M 2 ter radialne elemente za jamo.
1.	Minimalna obratna sredstva v poslovnem skladu
2.	Posojilo OIF za stalna obratna sredstva
3.	Posojilo OIF za stalna obratna sredstva EFE
4.	Kredit za -jeki. podgrade
Skupni viri sredstev stalnih Obratnih sredstev
591,934.622 din 276,1-13.494 din 12,799.425 din 141,673.000 din 1. 092,520.541 din
Primerjajoč vire obratnih sredstev, ki smo jih iimeli na dan 31. 12. 1964 v iznosu 1.043,288.700 din se nam v letu 1965 situacija ni izboljšala. Tako da so obratna sredstva ostala skoro na enalkd višini. To pa je tudi vzirok, da se je celotna situacija Obratnih sredstev z naistopom reforme še bistveno poslabšala. Konec leta smo marali zaradi splošnega pomanjkanja obratnih sredstev, naijeti tudi uvozni kredit za železno podgrado v višini 350,633.690 din za dobo treh mesecev, tj. do 18. III. 1966.
Glede na prikazano situacijo bo potrebno obračanju obratnih sredstev
posvetiti vso pozorni ost.
Navedeni viri obratnih sredstev v višini 1.092,520.541 diin nam v celoti vežejo materialne zaloge v razredu 3 ter je bilo zato potrebno stalno in nenehno paziti na stanje kupcev ter uravnavati s plačili našim dobarvite-ljem in ostalim obvezam, da smo lahko izšli brez večjih težav za pravočasna izplačila osebnih dohodkov ter pravočasnega odvoda družbenih Obveznosti. V drugem polletju, itj. v času, Hoo je nastopila gospodarska reforma, smo morali ob dnevih izplačila osebnih dohodkov najemati kratkoročne kredite.
STANJE IN GIBANJE SKLADOV NAŠEGA PODJETJA
Kot najbolj frekvenčna sredsitrvia, ki j dih je imedio podjetje v letu 1-965 so sirecisttv-a lairnoaitiizaiciije im sredlstiva sklada Skupne porabe.
Sredstva amortizacije so sp zajemala na oomrtiih pri SDK v -Šoštanju in sicer na posebnem baročnem računu 700/1-598 -naidlallj-e nia 700/2-598 ter
din 3.098483.244 din 2.298,244.376
779,938.868
porabljeno pa teh sredstev
talkio, da je stanje amortizacije na dan 31. 12. 1965
Sredstva sklada skupne porabe isfleaizmj-ejlo v -1-etiu
1965 dohodkov iz naslova ZR-1964 nadalje prodanih
stanovanj in vrnjenih garancij ter ainuitet	831,490.179
dočiim je bilo porabljeno za nakusp in gradnjo stanovanj,
anuitet subvencij, posojil itd. ,	814,750.10^
tako, da je »tanje denarnih sredstev sklada skupne
porabe 31. 12. 1965	17,740.076
Investicijsko posojilo
Rudnik Velenje je v letu 1965 sprejel tudi investicijsko posojilo iz Republiškega rezervnega siklada za
izgradnjo »Jame Skale« v skupni višini	1.200,000.000
porabil pa je za izgradnjo rudnika	1.091,203.797 tako, da ije stanje odobrenega posojila konec leta
izkazalo še nekoriščeni saldo kredita v skupni višini	108,796.203
OBRAČUNSKA KALKULACIJA PREMOGA ZA LETO 1965
Rudnik iMgnita Velenje jie za predvidenih 3.016,400 ton v letu 1966 porabili 12.766,864.940 din prolilzvodnJilh stoo-škm, v kaiterilh ije illoigtilano izajiet tudi element pla-č. Z oziiram na reformno in piriličniim dv-ilgotm cen v zrvezii is to re-fofflmio je obračunska kajlkulaci(ja pre-
Proizvodnja:
Razdobje januar—'julij 1,781.957 ton
Razdobje avgust—decemb. 1,234.4431
Letna kalkulacija 3,016.4001
jamski les	159,051.563	89,26	162,141.338	131,35
-krajniki	69,225.545	38,85	65,781.675	53,29
razstrelivo	178,785.456	.100,33	131,161.504	106,25
jekl. opor.	196,781.170	110,43	143,650.980	116,37
ost. pom.				
malt.	83,975.951	47,13	89,028.869	72,12
storitve dr.	31,158.974	17,49	19,349.862	15,67
el. energija 207,469.660		116,42	188,088.390 152,37	
meh. del.	71,325.615	40,03	74,755.931	60,56
miz. del.	14,863.012	8,34	10,926.441	8,85
popr.				
rjek. pod.	51,336.464	28,81	32,576.596	26,39
a/vtopark	1,554.498	0^87	761.162	0,62
polm. enote	3,045.530	1,71	2,583.163	2,09
toopalltnica	49,767.980	27,93	43,913.800	35,57
lesni				
obirat	969.600	0,54	516.600	0,42
Tiskarna	22.100	0,01	—	_
obrat. -rež.	131,364.2511	73,72	136,528.202	110,60
upr.				
pred irež.	370,262.666	207,79	370,644.739	300,25
površ.				
zaistilp	31,968.309	17,94	22,160.892	17,95
rud. škoda	225,311.080	126,44	112,979.651	91,52
raz. r. baz.	870,249.880	488,37	632,724.008	512,56
amortizac.	870,774.321	488,66	613,573.736	497,05
deponij-a	6,686.848	3,75	—	_
invest.				
vzdr.	428,939.988	240,71	287,480.184	232,88
oseb. doih. 2.742,312.480		1538,93	2.300,665.142	1863,73
OD —				
spi. u.	180,305.149	101,18	152,424.318	123,48
anuitete	1111,300.000	62,46	83,639.549	67,76
321,192.901 135,007.220 300,946.990 340,432.150
171,777.592 + 1,227.228 50,508.836 395,558.050 146,081.546 25,789.453
83,913.060 2,315.660 5,628.693 93,681.780
1,486.200 22.100 -267,892.453
106,48 44,76 ,102,75 112,86
57,36
16,74 131,14 48,43 8,55
27,82 0,77 1,87 31,06
0,49 0,01 88,81
740,907.405 245,62
54,129.201 338,290.73-1
1.502,973.979 1.484,348.057 6,686.848
716,420.ili7!2 5.042,977.622
332,729.467 194,939.549
17,94 112,15
498,27 492,09 2,22
237,51 671,84
110,31 64,63
■IIIHMtninilltltlllllHttllllllllHHIIIIIMIHIIIIIIMIHIlIllIIlIlllIlllIllllllMlllllllllllIllIllllIlttttllllllllllllUfllllllflllllllllMIB
-	S
Komisija za razpis delovnih mest pri
CHROM METAL VELENJE	I
OBRATNA SREDSTVA
V letu 1965 smo imeli za pokrivanje pokrivanje -blagovnega prometa od-
zalog reprodukcijskega materiala, za- "osno terjatev za kupce naslednje vire obratnih -sredstev, katerih stanje log premoga, jeklene podgrade ter za na dan 31. XII. 1965 je naslednje:

i	RAZPISUJE	i
S	B
prosto delovno mesto KEMIJSKEGA TEHNIKA
Pogoj: diplomirani kemijski tehnik z 10-letno prakso. Podjetje s stanovanjem ne razpolaga.
Rok prijave z dokazili o izpolnitvi navedenih pogojev je
do zasedbe delovnega mesta. = =
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiniiniiiHiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiHiiiiimiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiniiia
Prnim-erjiaijioč obračunsko- kaHku-Lacijo	diih, Ckjoit j-e razvidno lilz ločene kailku-
premioga iz letam -1964, ko je znašala	ladje, poraste! ina 4.599,69, ifcair bo v
obremenitev po toni 3.280,62, vidim®	bodoče predstavljalo nivo naših pro-
vialik porast puMutzvodtnih stroškov v	. , . ,, ~
ieltu H965 iin to iza 951.85 din. Ker je	lzv<xkuh stroskov- To ** pomem po-
reforma uveljavljena šele -v ičajsu lod	rast obremenitev za 1.319,07 din na
arvgu-sta meseca, je tnlifvto v tefh imese-	tono -ali za 40,2 % .
KARAKTERNI POKAZATELJI POSLOVANJA EKONOMSKI ENOT
V L POLLETJU 1905
Ekon. enota
Izvršitev v letu 1965
Plan letni
ekstenno
skupaj
I • i t
itt
«5 *
Ik-anono tudi -na žiro računu kakor se prenašajo itaamieseonio tista isredlatrva aimiOTTtniziaiclJje, ki pripadajo poslJorvine-mu skladu (tiz konlta 700/2-538).
— Iz priloženega pregleda sredstev amortiizaioije vidimo, dla je ibtillio nate-čeoe aaniooTtiiEaciije iz Vkaikruilliirainja, nadalje prodane opreme, vrnjenih garancij itd.
Jama
vzhod 8.283,280.000 Jama
zapad 3.292,327.000 Klasir-
nica 1.310,270.000 El.
strojni 1.399,423.000 Avtoo-
park 301,856.000
Zunanji
obrat 884,087.000 Gradbeni
obrat 3.233,504.000 EFE
Šoštanj 329,770.000 Splošna
uprava_—
9.232,682.112 3.760,775.291 1.505,159.559 1.006,422.675 li75,49SL905 800,634.745 2.297,480.941 334,457.762
9.232,682,lil2 3.760,775.291 1.505,150.559 1.568,043.145 344,135.988 1.109,532.450 2.297,490.941 336,633.752
106,3 106,7 86,8 88,9 -104,3 104,4 106,8 104,7 89,3 88,4 108,6 108,3 81,3 76,2 92,7 94,9 — 104,2
115,9/100 119,9 114,9/100 125,5 117,5/100 128,8 114,4/100 124,6 1(14,7/100 112,0 114,0/100 115,0 113,1/100 112,4 110,2/100 131,6 115,3/100 126,6
Skupaj 19.034,517.000
19.122,105.996 20.163,443.238 103,2 103,6 115,5/100 121,7
lenuhov
ne marajo
V rudarskem šolskem centru Velenje ne trpijo lenuhov in delavcev, ki ne spoštujejo varnostnih predpisov.
V rudarskem šolskem centru Velenje imajjo zaposlenih precejšnje število delavcev, ki delajo na najrazličnejših -stranskih delovnih mestih v jami. Sean ter tja lete pripombe, da ne sprejmejo na ta delovna mesta -vsakogar, ki pač pride. Del resnice je v tem, saj so lani | sprejeli nekaj delavcev, M se dru- I god niso kaj prida izkazali. V njihovi sredini pa so se znašli v inten- I zrvnejših delovnih pogojih in so se j prilagodili okolici ter zagrabili res- I no za delo, drugim pa še vedno ni [ bilo do dela.
Zaradi tega se je delovna skup- I nost šolskega rudnika odločila, da razčisti s tistimi, -ki se nočejo prilagoditi no-vdm delovnim razmeram, pravi, v katerii je bilo jasno omenje-Na -posebnem zboru, ki je bil sklican dne 22. 2. 1966 so -po resni razno, da nihče ne more živeti na tuj račun, sprejeli -pomemben sklep. Iz delovne skupnosti so izključili tri člane in sicer: Š. S. iz Ptuja, P. R. iz Velenja in K. F. iz Ptuja. Predlog so sprejeli s tajnim glasovanjem, kot zahteva temeljni zakon o delovnih razmerjih, čeprav so imeli nekateri pomisleke, da morda s tajnim glasovanjem ne bodo dosegli niti polovico glasov vseh članov delovne skupnosti. Vendar se je izkazalo, da se vsi- člani delovne skup nosti RšC zavedajo resnosti dela saj so samo trije (M 181 prisotnih glasovali proti izključitvi. S tem se je pokazala enotnost delovne skupnosti in dalo se je -na znanje vsem, ki si ne prizadevajo pri delu, da se je treba vključiti v sistem dela, ker se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bodo nedelovni člani izključeni iz delovne skupnosti, ki ne trpi lenuhov in neodgovornih delavcev.
IZVRŠITEV PLANA DOHODKA ZA CELOTNO PODJETJE ZA LETO
1965
moga podeljena na 2 razdobji, in aicer I—'IV kot čas pred retonroo in razdobje VTII—KII/1965 po reformi, da je ratzV.itd-en dvig lin vpllitv cen ina Obremenitev -za 1 tono proizvedenega premoga.
			Dosežen		
			dohodek		Indeks
	Plan za	Rebalansiran plan	po plačani		izvršitve
	leto 1965	po reformi	realizaciji		plana
Celotni dohodek					
po plačani realizaciji	16.726,530.000	19.115,343.000	18.555,965.050		110,94
		i	/		
	Plan za	Rebalans plana	Doseženi stroški po	Indeks	Vkalkulirani
	leto 1965	stroškov po planu	plačani realizaciji	izvršitve	stroški
Stroški -poslovanja	10.049,477.000	11.086,118.000	10.540,299.418	104,88	10.521,158.131
					
	Plan za	Kolona plana	Doseženo po plačani	%	Vkalk. in j
	leto 1965	po reformi	realizaciji	izvršitve	izplačilo
DELITEV DOHODKA:					
Dosežen dohodek	6.677,053.000	8.029,225X100	8.015,665.632	120,05	t
Prispevek iz dohodka	_	_	—	—	
Rezervni .sklad	34,000.000	51422.000	80,435.080	236,57	
Skupni rezervni sklad	48,597.000		52,796.271	108,64	
Osebni dohodki	5.67-1,103.000	6.658,021.000	6.879,305.110	121,30	
Prispevek Skopju	18,467.000	25,223.000	20,062.583	108,64	
Skladi skupne porabe	904,886.000	1.235,962.000	933,066.588	103,11	
Poslovni fond za trajna					
obratna sredstva			50,000.000		
DOSEŽEN BRUTO PRODUKT IN DOHODEK TER DELITEV DOHODKA			CELOTNEGA BAZENA V LETU 1963	
Elementi Rudnik	Rudniški šolski center	Gradbeni obrat	Delavski klub	Fiesa Skupaj.
Celotni dohodek Stroški -poslovanja Dohodek
Delitev dohodka:
Osebni dohodki Prispevki iz dohodka Rezervni sklad Skupni rezervni sklad Poslorvni sklad Poslovni sklad Skopje
Sklad za skupne porabe
18.555,965.050 10.540,299.418 8.015,665.632
3.013,076.250 1.497,582.050 1.515,494.200
6.879,305j110 1.084,101.938
80,435.080 52,796.271 50,000.000
20,062.583 933,066.588
131,392.262
23.353 300.000.000
2.168,486.232 1.394,451.103 774,035.129
720,496.396 25,526.335 1,256.973 61.456 25,526.335 1,144.308
235,618.892 222,157.143 13,461.749
48,001.874 35,964.802 12,037.072
11,865.678	13,041.151
59.473	—
1.950	—
30.693
24.021,148.2 13.690.454.5 10.330,693.7
8.708,810.2 25,526.2
81.751.5 52,859.61
208,422.5 1,144.3
20.116.6 1,233.066.5
7.088,808.090 3978,10 5.678,056.852 4599,69 12.766,864.943 4232,47
(Nadaljevanje na naslednji
straj
idaljevanje s prejšnje strani)
. BILANCA PO STANJU NA DAN 31. 12. 1965
AKTIVA
Znesek din
1.	Zemljišča za gosp.
namene	39,626,360.—
2.	Gradb. obj. gosp.
značaja	3.259,130.116,—
3.	Delovne priprave 8.036,890.773.—
4.	Rud. dela, glob.
vrtanja	2.339,596.602.—
5.	Patenti, licence, zagon.
stroški	1.088,404.245.—
AKTIVNA OSNOVNA SREDSTVA	14.763-,648.096.-
6. Popravek vrednosti osn. sred.	8.636,263.457,-
7.	Sedanja vrednost akt. osn. sred.	6.127,384.639,-
8.	Osnovna sredstva v gradnji	144,517.184,-
9.	Denarna sredstva osn. sred. in terjatve iz tega
naslova	1.049,813.439.-
10.	Denarna sredstva pri banki blagajna, čeki, valute,
devize	179,480.889.-
11.	Izločena sredstva za garancije in izločitev obveznih
rezerv	335,964.187,—
12.	Kreditna
razmerja	2.853,645.828.—
13.	Kupci	813,481.592,—
14.	Dobavitelji	656,956.588,—
15.	Zaloga materiala in drob.
inv.	1.492,832.452,—
16.	Ostala razna
aktiva	1.950,300.655,—
17.	Sredstva rzervnega
sklada	52,681.877,—
18.	Sredstva skupne porabe 5912409716 manj popr.
vred. din 859271074
5.053,138j642,—
19.	Denarna sredstva skupne porabe in terjatve iz tega naslova	259,444.271.—
SKUPAJ AKTIVA 20.969,642243,—
PASIVA
Znesek din
1.	Poslovni sklad 5.166,059.719,—
2.	Krediti za osnovna
sredstva	5.376,525.271.—
3.	Dobavitelji za osn.	i sredstva 115,871.405.—
4.	Drugi viri osnovnih
sredstev	437,921.512,—
5.	Krediti za trajna obr. sredstva in začetni sklad obratnih
sred.	358,912.919,—
6.	Krediti za obč. obr.
sredstva	499,506.690,—
7.	Krediti za sredstva skup.
por.	1.685,247.585,—
8.	Dobavitelji	520.232.300,-
9.	Kupci .	56.086220,-
10.	Rezervni sklad iz obvez, prisp.	69,982.882.-
11.	Rez. sklad iz neobvez. vlaganj	92,933.922,-
12.	Sklad skupne
porabe	2.623,420.301.-
13.	Drugi viri sred. skup.
por.	848,592.573,-
14.	Druga pasiva 3.118,348.944.-
SKUPAJ PASIVA 20.969,642.243,-OSEBNI DOHODKI
Rudnik lignita Velenje je v letu 1965 za proizvodnjo osnovne in postranske dejavnosti porabil za vse
din 910,275.056,—
Prispevki so naslednji:
Proračunski prispevek
Socialno
zavarovanje	din 1.258,082.465.-Stanovaejiski
4%	_	din 251,097.607.-
vrste onih dajatev, ki imajo značaj osebnega dohodka, skupno din 6.856,468.023.—.
Dodatno soc.
zavarovanje 2 % din	46,767.735.— Transp. organizac.
1,5%	din	94,156.034,—
Prispevek Skopju
1,0 %	din	62,771.473.—
Skupaj bruto oseb.	*
doh.	din 6,856,468.023,—
CENIK USLUG
ZA OBJAVE V NAŠEM ČASOPISU
#	Mali oglasi
Vsak mali oglas do 10 besed je 6,—N din, vsaka nadaljnja beseda 1,— N-din. Za naslov v uredništvu lista — pri-bitek 1,- N-din.
0 Razpisi, licitacije in ostala uradna obvestila, obrobljena z okrasnim ali navadnim okvirjem. Preko enega časopisnega stolpca višine 2 cm je 30,— N-din.
9 Osmrtnice in zahvale, obrobljene s krepkim črnim okvirjem. Preko enega časopisnega stolpca in višine 2 cm je 15,—N-din.
#	Preklici
— plačilnih kartončkov RLV in drugih izgubljenih dokumentov — za preklic vsakega izgubljenega dokumenta zaračunavamo 10,— N-din, ' — žaljivk, obrekovanj itd. — do 10 besed 10,—N-din. Vsaka nadaljnja besfeda 2,— N-din.
#	Čestitke za rojstne dneve, opravljene diplome itd. —
vsaka čestitka, ne glede na število besed, 5,— N-din.
0 Razna obvestila in zahvale, brez okvirja — do 10 besed 6,— N-din, vsaka nadaljnja beseda 1,— N-din.
#	Reklamni oglasi, obrobljeni z okrajnim ali navadnim okvirjem. Preko enega časopisnega stolpca in višino 2 cm je 4,— N-din.
Vsak mali oglas, osmrtnico, zahvalo, preklic in čestitko objavimo šele po predhodnem plačilu naročnika.
Uredništvo ŠR

Predavatelji Glasbene šole iz Velenja in Šoštanja bodo priredili v soboto, 26. marca ob 20. uri v Delavskem klubu v Velenju
VEČER LAHKE ZABAVNE GLASBE
Vljudno vabljeni!
Vstop brezplačen!
VREDNOSTNI POKAZATELJI PRODUKTIVNOSTI
Elementi		Podatki v 000 din				Indexi	
v 000 din	1962	1^3	1964	1965	63:62	64:63	65:64
1. Celotni dohodek	7,516.864	11,190.662 13,487.955		18,555.965	148,9	120,5	137,5
2. Neto produkt	4,371.376	5,163.951	6,059.197	9,010.216	118,1	117,3	148,7
3. Povprečno število							
zaposlenih	2.896	3.457	3.636	3.329	119,4	105,1	98,9
4. Celotni dohodek na							
enega zaposlenega	2.596	3.237	3.709	5.574	124,7	114,5	138,8
5. Neto produkt na							
enega zaposlenega	1.509	1.494 ✓	1.667	2.706	99,0	111,5	150,2
6. Količinska							
proizvodnja	2,356.406	2,886.500	2,911.500	3,016.400	122,4	100,8	103,6
7. ton/moža	815	835	800	906	102,7	95,8	104,6
							
		EKONOMIČNOST POSLOVANJA					
Elementi		Podatki v 000 din				I n d e x i	
v 000 din	1962	1963	1964	1965	63:62	64:63	65:64
1. Celotni dohodek,,	7,516.864	11,190.662	13,487.955	18,555.965	148,8	120,5	137,6
2. Poslovni stroški	4,430.586	6,885,371	8,583.215	10,540.299	150,9	124,6	122,8
3. Direktni stroški	1,848.187	3,460.596 ,	3,950.852	4,891.103	187,2	114,1	123,8
4. Fiksni stroški	1,297.301	2,566.115 N	3,477.906	4,654.646	197,8	135,5	133,8
5. Obveznosti v							
stroških	1,042.019	519.580	633.950	353.327	49,7	122,0	55,7
6. Ostali stroški	243.079	339.380	520.507	641.223	139,5	153,3	123,2
7. Koeficient							
ekonomičnosti							
v pasi. stroških	1.697	1.614	.1.571	1.760	95,1	97,3	112,0
RENTABILNOST POSLOVANJA SREDSTEV							
Elementi v		Leta				I n d e x i	
000 din	1962	1963	1964	1965	64:63	63:62	65:64
1. Povprečna poslovna			v1				
sredstva	7,705.348 8,639.659		9,265.803	10,554,211	112,1	1072	113,9
2. Ustvarjena							
akumulacija	1,649.926	1,657.865	1,100.305	1,489.687	100,5	66,3	135,4
3. Družbene obveznosti	1,384.506	1,087.147	775.623	426.185	78,5	71,34	54,9
4. Sredstva rudnika							
skupaj	265.420	570.718	324.682	1,063.502	215,0	56,8	327,5
5. Rentabilnost v %	21,41	19,19	11,87	14,12	89,6	61,8	118,9
							
Elementi		Narodni dohodek (v 000din)			po letih		
v 000 din	1963	% 1962	%	1964	%	1965	%
1. Narodni dohodek	4,371.376	100,0 5,163.951	100,0	6,059.196	100,0	9,010.216	100,0
2. Bruto osebni							
dohodek	2,478.371	56,6 3,167.006	61,3	4,544.252	74,9	6,879.305	76,4
3. Družbene							0
obveznosti	1,384.506	31,7 1,087.147	21,1	775.623	12,8	426.185	4,7
4. Sredstva v sklad.	265.420	6,1 570.718	11,0	324.682	5,3	1,063.502	11,8
5. Sred. v stroških	243.079	5,6 339.080	6,6	414.639	7	641.224	7,1
7. Index porasti	(1962 = 100 o/«)						
8. Narodnega dohodka	100 o/0	✓ 136,5		160,2		206,1	
9. Bruto osebnih							
dohodkov	100,0	154,8		222,1		277,6	
Centralni delavski svet RLV je v zvezi z obravnavo zaključnega računa in poslovanja v letu 1965 sprejel naslednje sklepe za bodoče poslovanje:__
0 Posvečati povečano pažnjo varnosti dela, HTV službi, reševalni četi ter s tem v zvezi zagotoviti in rešiti vprašanje dodeljevanja deviznih sredstev zlasti za varnostno o-premo.
# Zadržati število izostankov ter zlasti bolniške in nezgodne dnine, ki so ugodnejše v letu 1965, še v nadalje v letošnjem letu.
% Posvetiti vso skrb sedaj ob reformi novi orientaciji rudnika in perspektivni porabi premoga. Ob
sedanjem srednjeročnem planiranju pa zlasti paziti na prehod v odjemu premoga.	'
0 Prilagoditi vlaganje finančnih sredstev gornjemu s tem, da je potenca na tej problematiki kljub e-ventualnim težavam in doseganju dohodka in s tem zvezanimi os. dohodki in skladi in s tem povezani problematiki obratnih sredstev.
0 V letošnjem letu ne bo možno misliti na povišanje prodajnih cen, zato naj bi bila tendenca na stalnem zniževanju proizvodnih stroškov in je s tem v zvezi nujno intenzivirati organe samoupravljanja po naših ekonomskih enotah.
0 Posvetiti skrb sprejemanju delovne sile kakor tudi kapacitetam RŠC.
% Organizacijsko še utrditi podjetje in vseh njihovih služb.
0 Z dosedanjo individualno gradnjo se je dosegla velika zainteresiranost članov našega kolektiva za način gradnje in financiranje te gradnje ob sodelovanju samih individualnih članov, podjetja in banke. Ker je v bodoče stanovanjska izgradnja mišljenja'' načelno v tej smeri, je naša naloga zadržati ta interes in-dividualistov in s tem mobilizirati čim več finančnih sredstev.
# V zvezi z reformo je nastopilo razdobje splošnega in načelnega e-konomiziranja cen na vseh popriš-čih ter zlasti tudi na stanovanjskem področju in najemninami. S tem v zvezi urediti tudi ceno toplinskemu ogrevanju, najemnini in postrežbi samskih domov.	,
Naši izdelki so kvalitetni, zato jih priporočamo
Izdelovalnica gumiranega papirja Velenje
C L a S I L O SOCIALISTIČNE zveze delovnboa ljudstva osclhb VELENJE
Lastnik in izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, MIlan Sterban, Jože Tekavec, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek in Rudi Zevart — List izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev in 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročniita 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina sc plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozitura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 8», telefon 8-50-87 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: Celjski
tisk Celje.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Oddelek za notranje zadeve
Št.: 2-21-4/1966 Datum: 14. 3. 1966
RAZGLAS
Po 6. točki navodila o .postopku z najdenijmi predmeti (Uradni list FLRJ št. 93/49) objavljamo, da so bili na območju Skupščine občine Velenje najdeni spodaj navedeni predmeti:
\
1.	nizki moški čevlji,
2.	.moški dežnik,
3.	stara zračnica za motorno kolo,
4.	francoski ključ,
5.	tri pedala za motorno kolo znamke NSU-MAX,
6.	pet viličastih ključev razne veličine,
7.	tri montiirna železa,
8.	dva polkrožna ključa,
9.	montiir.no železo kombinirano s ključem,
10.	Ščitnik blatnika za motorno kolo,
11.	iizv.ijač,
12.	dva železa za (pritrjevanje svečk in ena stara svečka.
Prosimo lastnike zgoraj navedenih predmetov, da jih dvignejo pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Velenje v roku enega leta po objavi tega raglasa. Po tem roku bodo ti predmeti last splošnega ljud-skezga premoženja.
Načelnik: Martin Tovornik
PODELITEV ODLIKOVANJ
Predsednik občinske skupščine je na zadnji seji podelil nekaterim zaslužnim odbornikom in aktivistom družbeno političnih organizacij odlikovanja, s katerimi so bili odlikovani ob dvajsetletnici osvoboditve.
Odlikovanja so prejeli:
dr. Ivan CESTNIK, ravnatelj Bolnice za tuberkulozo To-polšica in poslanec Socialno zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije — Red'zasluge za narod s srebrnimi žarki;
- Ivo JAMNIKAR, sekretar občinskega komiteja ZKS Velenje in član CK ZKS — red dela z zlatim vencem;
-	Miran TOPOLOVEC, predsednik občinskega sodišča v Šoštanju — red zasluge za narod s srebrno zvezdo;
-	Albin AMON, sekretar Rudarskega šolskega centra Velenje,
-	Stane PRAŽNIKAR, direktor podjetja Oljka Šmartno ob Paki,
-	Milan STERBAN, sekretar Občinskega odbora SZDL Velenje in
-	Drago-TRATNIK, zoboteh-nik v ZD Velenje pa so prejeli Red dela s srebrnim vencem.
Ob tem visokem priznanju uredništvo našega lista vsem odlikovancem iskreno čestita.
LEKARNA ŠOŠTANJ
Pri nas lahko dobite vsa potrebna zdravila
»VELMA« VELENJE
Vedno velika zaloga, zmerne cene in solidna postrežba — CILJI NAŠIH PRIZADEVANJ
ZA NOVE OSEBNE IZKAZNICE, POTNA IN VOZNIŠKA DOVOLJENJA
vam strokovno in hitro izdela predpisane fotografije samo
Foto PAJK VELENJE ~
Ker bodo pri izdaji novih osebnih izkaznic pristojni organi sprejemali samo predpisano izdelane fotografije, vas obveščamo, da si lahko takšne predpisane fotografije z gotovostjo pre-skrbite v našem fotoateljeju.
Ne odlašajte do zadnjega dne in si preskrbite pravočasno potrebne fotografije.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Oddelek za notranje zadeve
Številka: 2-21/2-1966 «6 Datum: 9. 3. 1966
Razglas
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Ur. list t FLRJ št. 93/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine najdenii spodaj navedeni predmeti:
1.	Mošflco Ikolo znamke »-PARTIZAN EXTRA«
2.	Žensko 'kolo .znamke »ROG«
3.	Okvir moškega kolesa znamke »ROG«
4.	Okvir moškega kolesa neznane anamke
5.	Okvir moškega kolesa znamke »OPALO«
6.	Zračna puška
7.	Ženska denarnica z gotovino
Prosimo lastnike izgubljenih predmetov, da jih dvignejo pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Velenje v roku enega leta po ob j avli tega .razglasa. Po tem roku bodo ti predmeti last splošnega ljudskega premoženja. .
Načelnik: Martin Tovornik
KINO
KINO SVOBODA
Dne 24. iin 25. marca »■MORILEC IN GOSPODIČNA«
poljsiki titan
Dne 26. dn 27. marca »LOLITA«
amerišiki 'barvni CS film Dne 29. iin 30. marca »NIKOLI NE POPUŠČAJ« angleški VV film
Dne 31. marca »MOST K SONCU« francoski CS film
Dne 2. in 3. aprila »SIGFRID«
italijanska barvni CS film Dne 5. in 6. aprila »UMOR V TAKSIJU« poljski film
Dne 7. in 8. aprila »NEŽNA KOZA« francoski film
FILMSKO GLEDALIŠČE Dne 28. marca »LEPO ŽIVLJENJE« francoski film | Dne 4. aprila »KOZEL V RAJU« danski barvni film
Pa še res je
/
»Oj ti pustni čas presneti« so dejali šoštanjčani, ko so upokojenci v javnem lokalu organizirali maškerado. Le zakaj bi se trudili gostinci, če so upokojenci pripravljeni delati.
Pa se naj še kdo pritoži čez dolgo delovno dobo.
PREKLIC
# Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV številka 306 in izgubljeno zdravstveno izkaznico številka 612242. Ivan Volavc, Lokavi-na 17.
USPEŠEN ZAKLJUČEK MEDNARODNE RAZSTAVE
V	mesecu dni, kolikor je bila v šoštanjski Napotnikovi galeriji odprta razstava otroških likovnih del, si je to mednarodno razstavo ogledalo več sto učencev iz raznih krajev Slovenije.
V	skupinah so prišli iz Velenja, Topolšice, Belih vod, Šmartna ob Paki, Celja, Krškega, Poljčan in Murske Sobote.
S to likovno manifestacijo je Napotnikova galerija napravila korak naprej v svoji funkciji likovne vzgoje mladine.
Uglednega prosvetarja 1
V 73. letu starosti nas je nenadoma zapustil. Zahrbtna bolezen mu je ugrabila pomlad.
Tovariš Franc KRAMAR se je rodil pred dvainsedemdesetimi leti v Šempetru pri Gorici.
Prva leta po končanem učiteljišču je služboval v okolici rojstnega kraja.
Od 1921. leta dalje pa je učite-ljeval v Velenju in njegovi okolici. Med drugo svetovno vojno so ga izgnali.
Tokrat mu je strašni čas priza-nesel. Vrnil se je. Bil je nekaj časa pedagoški svetovalec in učil materin jezik v rojstnem Šempetru. Da, ljubil je materino govorico. Ni je bilo proslave, svečanosti, kjer bi ne govoril. Njegovo življenje je bilo^ tesno spojeno z naravo. Ljubil je šport. Skoraj ni vrha, kjer bi se njegovo oko ne razgledalo. Ljubil je družbo. Že v stari Jugoslaviji je bil navdušen Sokol. Vodil je pevske zbore. Skratka, bil je povsod tam, kjer so ga ljudje potrebovali.
Več kot štirideset let je žrtvoval vzgoji in izobraževanju mladine. Vedno veder je stopil mednjo in jo učil.
Danes ga zato toliko bolj pogrešamo.
Dolg sprevod se je vil na njegovi poslednji poti. Pokopali so ga v Velenju. Oktet iz njegovega rojstnega kraja mu je zapel poslednjo pesem. Od njega se je poslovil
ravnatelj osnovne šole Gustava Ši-liha Velenje. Od njega se je poslovil tudi rojak iz Šempetra. Domači glasovi, domača pesem, so počastili njegovo zadnjo pot.
Mladina in starejši bomo danes pogrešali marljivega in poštenega prosVetarja. Pogrešali bomo človeka, ki je vse svoje življenje z ljubeznijo vzgajal mladi rod. Naj mu bo slovenska zemlja, ki se ji ni nikdar izneveril, lahka!
V. Š.
ZBOR RK
Organizacija Rdečega križa v Šinartnem ob Paki j'e imela red-|no letno konferenco. Razveseljivo je, da se je konference udeležilo izredno veliko mladincev.
Med drugim so ugotovili, da je bila krvodajalska akcija na območju Šmartna ob Paki izredno uspešna, saj je na tem terenu že nekaj kandidatov, kii bodo dobili zlato in srehno značko za svoje humano dejanje. Med prostovoljnimi krvodajalci zasluži največ priznanja kolektiv obrtno gradbenega in proizvodnega podjetja OLJKA Šmartno ob Puki.
• ' J. .


w spoti PO grčiji

Bilo je megleno septembrsko jutro. Na celjski železniški postaji je nekaj potnikov čakalo na Hellas-expres. Med njimi .smo bili tudi mi:
Borut, Jože in jaz. Podati smo se na nevsakdanjo pot. Z glavami polnimi načrtov smo se namenili v* deželo olimpijskih bogov, deželo filozofov in pesnikov — v Grči/jo. To je bil naš maturantski izlet. Po štirilet-
nem trganju hlač v celjski gimnaziji smo si hoteli stvari, o katerih smo se učili še pobliže ogledati.
Vlaik je kmalu pripeljal. Bil je natrpan, da smo se komaj stlačili vanj in nam je šele v Zidanem mostu uspelo postaviti se na obe nogi, vendar nas to ni preveč motilo, ker smo biLi v mislih že čisto drugje. Kljub gneči nam je nazadnje le
uspelo, da smo si priborili sedeže v najbližjem oddelku. V njem so našo pozornost vzbudili predvsem trije potniki. To sta bili mati in hči, kakor smo pozneje zvedeli iz Beograda in simpatičen grški študent, ki se je vračal iz Avstrije v domovino. Hčerka, ki je svoje noge udobno namestila na sosednji sedež nam je zelo zamerila, ko smo jo vprašali, če je plačala dvojno vozovnico.
Od sedaj se nista niti zmenili za nas, tem večjo pozornost pa sta posvetili mlademu Grku. Kar preveč očitna materina vnema, da bi zbližala mladega človeka, nas je silila k smehu in ikakor je bilo videti je imelo njeno prizadevanje pri Grku podoben učinek. Pripovedovala mu je, da predava na beograjski univerzi in da je sedaj, službeno potovala po Evropi, da je njena hči z odličnim uspehom opravila maturo in tako naprei. Hvaljenju ni bilo konca tako, da j.e že skoraj nam bilo nerodno. Ko sta »imenitni« potnici v Beogradu izstopili so si menda tudi ostali potniki v oddelku pošteno oddahnili.
Južna Srbija nas je zaniimila, ker je še nikoli prej nismo videli, a ni ustvarila na nas kakšnega posebnega vtisa, razen tega pa se je bližal večer in smo konični del poti v Jugoslaviji prespali.
Na mejnem prehodu je šlo vse hitro in brez sitnosti in tako smo bili kmalu na prvi grški postaji — Eidomeni. Grki imajo vzhodnoevropski čas in zato smo takoj naravnali naše ure. Do Soluna smo se potem vozili po valoviti pokrajini.
ki je videti žitnica Grčije, kajti vse-1 povsod naokoli so se širila rame strnišča.
Solun (Thessaloniki) je drugo naj.] večje mesto v Grčiji. Je važno pristanišče, predvsem za tranzitni pro-,1 met, ima pa tudi mnogo industrije.]
Po prebivalstvu presega naš Be grad saij ima okoli milijon ljudi.
Mesto nas je pritegnilo predvse zaradi svojega velemestnega utrip ki ga nismo bili vajeni. Posebn ponoči so nas glarvne ulice očaral z mnogimi bogato obloženimi trga vi nami, zlatarnami, živimi reklaa nimi napisi in z rekami avtomob lov. V perifernih delih mesta, zavzema jo veliko površino pa so Širne pritlične hišice belo prepleska-ne z ravnimi strehami in včasih' ob-| dane z majhnimi vrtovi.
Z znanci, ki so nas pričakali poštiji smo se odpravili na njihw dom, kjer smo se skopali in odp Čili od naporne vožnje. Zvečer smo vsi skupaj šli na otvoritev I lanskega mednarodnega velesejn ki se je po srečnem naključju vršili ravno na dan našega prihoda.'
Kot"povsod ob Sredozemlju je I lo tudi tu zvečer vse na ulicah. I
kompliment
Oče (ki je pomagal sinu pri nalogah) vpraša sina: Kaj ti je rekel učitelj, ko si mu pokazal prevod?
Sin: Učitelj mi je rekel, da sem iz dneva v dan bolj neumen^'
Neki ameriški igralec se hvali prijatelju, da je začel pisati me-moare.
—	Kako napreduješ? — vpraša prijatelj.
—	Odlično!
—	Povej, prosim te, ali si že prišel do onega trenutka, ko sem ti posodil 2000 dolarjev.
skupne nade
Učitelj: Upam, Boris, da te ne bom videl prepisovati iz tujega zvezka pismeno nalogo.
Boris: Tudi jaz upam.
mkacna perspektiva-
Oče: kaj boš postal, ko končaš Studii j ?
Sin: Človek v starosti.
Mlad novinar je vodil intervju s stoletnikom in ob slovesu mu pravi:
—	Upam, da vam bom lahko naslednje leto čestital sto prvi rojstni dan?
—	O, zakaj ne, izgledate še popolnoma zdrav in sposoben za delo — odgovori starec.
— 0 —
Hišnik večnadstropne stavbe se pritožuje prijatelju:
—	Že dva dni nisem videl žene...
—	Da te ni zapustila?
—	Ne. Predvčerajšnjim je zaspala.../
OB VELENJSKEM JEZERU
(Nadaljevanje s 6. 'strani)_
ugotovljeni trajni invalidnosti. Bolje pa je, če je prijava izvršena čim-■ prej, ker je v tem primeru lažje ugotavljati vse vzroke in posledice nezgode.
Zavarovanec naj pošlje prijavo o nezgodi Splošni zavarovalnici Celje PRIPOROČENO, da ima potrdilo o oddani prijavi. Ce bi zavarovanec oddal prijavo o nezgodi zavarovalnici osebno — naj od zavarovalnice zahteva potrdilo o oddani prijavi, da se vedno lahko sklicuje na številko in datum oddane prijave.
Zavarovalnica preverja resničnost podatkov^ navedenih v dostavljeni prijavi in po svojih strokovnjakih določi višino odškodnine. Ce se zavarovanec ne strinja z višino odškodnine, ki jo je določila zavarovalnica, obravnava nezgodo komisija, v katero imenuje enega zdravnika zavarovanec, drugega pa zavarovalnica — ta dva pa še tretjega. Zavarovanec plača nagrado in stroške zdravnika, ki ga je 'imenoval v to komisijo, zavarovalnica plača stroške svojega zdravnika, tretjega izvedenca pa plačata zavarovalnica in. zavarovanec vsak eno polovico. Če zavaro-
KAM V PROSTEM ČASU? Gostinsko podjetje »Paka« vas vabi na jezero, kjer je odprta restavracija!
OBVESTILO
Obveščamo cenjene stranke, da naredimo po predpisih slike za nove osebne legitimacije.
Fotografije izdelamo ekspres v 48 urah.
Priporoča se
Foto Tonja
Šoštanj
Tokrat sta še, kakor je vidtti, osamljena. Toda zgodnja pomlad jima bo pridružila še druge ribiče/ Tako bo ob velenjskem jezeru »namakanje« precej pestrejše ... Dober prijem, ribiči!
Pravice iz kolektivnega zavarovanja
vanec ali zavarovalnica ne pristane na imenovanje zdravniške komiaije, lahko višino obveznosti zavarovalnice iztoži v rednem sodnem postopku pri rednem sodišču v Celju.
Do zavarovalnine je upravičen zavarovanec, v primeru smrti pa zavarovančev zakonec, njegqvi otroci, zavarovančevi starši aM zakoniti de-,diei.
Toliko o kolektivnem zavarovanju.
Poleg navedenega zavarovanja ima uprava rudnika zavarovane vse člane svojega kolektiva za primer, če bi se brez svoje krivde ponesrečili na delu. To je predmet civilne odgovornosti rudnika do svojih članov, ki se ugotavlja za vsak primer posebej v medsebojnem dogovoru med rudnikom in prizadetim članom kolektiva.
Koliko so nesreče boleče za ves kolektiv, še posebej prizadenejo družino, ker jim včasih polože hranitelja za daljšo dobo v bolniško posteljo, ali pa jim ga odvzamejo za vedno. Na to je mislila uprava rudnika z zavarovanjem članov svojega kolektiva, ki jim je denarna pomoč zavarovalnice ena izmed redkih uteh v težkih dneh, ko nas zadene nesreča.
Mavec
Pravni nasveti
V rubriki PRAVNI NASVETI brezplačno odgovarjamo na vsa pismena vprašanja svojih bralcev v zvezi z uporabo pravnih predpisov. Vprašanju priložite samo knpon, ki je natiskan v vsaki številki »šaleškega rudarja«.
Odgovarjamo .samo na tista vprašanja, ki so podpisana s polnim naslovom, ker na določena vprašanja, ki niso splošnega pomena. odgovarjamo pismeno vpraševalcu. Pri odgovorih objavljenih v časopisu pa imen vpraševalcev ne navajamo.
Spoštovani bralci! Koristite naše pravne nasvete, ki vam jih dajemo brezplačno.
»GORENJE«
TGO VELENJE
proizvaja kvalitetne gospodinjske aparate:
—	električne štedilnike s 3 in 4 ploščami
—	kombinirane štedilnike — elektrika, plin
—	plinske štedilnike s 3 in 4 gorilniki
—	štedilnike in	peči na trda goriva
—	pralne stroje	Superavtoma-tik	>
Zaščitni znak jamči za kvali- l | teto
K. F. Velenje: Moj brat je pobegnil pred petimi leti v Nemčijo in še ni odslužil vojaškega roka. Rad bi obiskal domače, pa ne ve, ali bo moral služiti vojaški rok, če pride začasno domov.
ODGOVOR: Vaš brat si bo moral v skladu z veljavnimi predpisi pridobiti pri našem konzularnem predstavništvu v Nemčiji dovoljenje za stalno prebivanje v tujini. Vojaški obvezniki-nabor-niki smejo stalno prebivati v inozemstvu samo z dovoljenjem pristojnega vojaškega teritorialnega organa prve stopnje. Za obveznike mladoletnike, ki so pobegnili v tujino, izdajajo vojaški teritorialni organi dovoljenja za stalno prebivanje v tujini, če jim to predlaga pristojno diplomatsko oziroma konzularno predstavništvo Jugoslavije v tujini.
Jugoslovanski državljani, ki stalno živijo v tujini, se morajo med dopolnjenim sedemnajstim in sedemindvajsetim letom starosti priglasiti pristojnemu diplomatskemu oziroma konzularnemu predstavništvu Jugoslavije v tujini in dati izjavo, da se bodo t v primeru mobilizacije ali vojne ravnali po ukrepih vojaških orga-
nov Jugoslavije. Jugoslovanski državljani, ki ravnajo tako, kot je bilo poprej navedeno, pa pridejo pred dopolnjenim sedemindvajsetim letom za stalno ali za več kot za eno leto v Jugoslavijo, jih vpokličejo na vojaški rok, če so sposobni za vojaško službo. Ce pridejo v državo za manj kot za eno leto, se jih na služenje vojaškega roka ne vpokliče.
Kdor pride po dopolnjenem sedemindvajsetem letu v državo in se tu za stalno naseli, ne služi vojaškega roka, temveč se vpiše v vojaško evidenco kot vojaški obveznik.
Za jugoslovanskega državljana med sedemnajstim in sedemindvajsetim letom, ki se ne priglasi in ne da uvodoma navedene izjave pri pristojnem diplomatskem oziroma konzularnem predstavništvu Jugoslavije, se šteje, da se izmika vojaški obveznosti in se lahko pošlje na vojaški rok do dopolnjenega 40. leta starosti.
Iz navedenega je razvidno, da za obiske vašega brata v domovini ni nobenih ovir, če je ravnal po popre j navedenih predpisih oziroma če si bo dovoljenje za prebivanje v tujini pridobil naknadno.
PRAVNI NASVETI KUPON 5
11 MMIlil lili lili 11 llllllll 11M............11II11111111111II111111111111111II1111111111111111! 11111......1M11II11111111111111111II111) 1111111 ■
CESTA SE UGREZA
Cesto od »Glinškovega klanca« proti Prelagam so že označili, da se ugreza zaradi izkopanin. Zgradili so že novo, ki vodi pod obronki hriba na levi
strani doline.
promenadi ob obali smo se komaj prebijali skozi tisoče sprehajalcev. Cutiiti je bilo, da je ta dan Solunski mestni praznik. Iz zvočnikov se je slišala glasba in ljudje so se z vseh koncev zbirali na obrežju ob Belem stolpu, kjer so uprizorili lep ognjemet. Po parku blizu razstavišča so postavili mize za premnoge goste, vsepovsod so pekli meso na žaru in točili vino.
Opazovali smo ta južnjaški vrvež in kar prehitro nam je minil prijetni večer.
Drugi dan, bila je nedelja, smo šli na plažo, ki pa je od Soluna oddaljena 20 km. Topla voda nam je prijala kot le kaj, našim gostiteljem pa je bila premrzla in so ostali raje na suhem in tako smo bili na dolgi peščeni obali skoraj edini kopalci.
Tudi tih večer nismo ostali doma, kajti povabljeni smo bili na ples. Pod košatimi borovci se je v medli razsvetljavi kar trlo mladine, predvsem študentov. Mi, ki jim v plesu še daleč niismo mogli biti kos, smo raje sedeli in se pogovarjali. Snovi za pogovor ni zmanjkalo, kajti to so bili časi, ko vladna kriza, ki je
nima ne opere in ne televizije.
Solunsko mestno trdnjavo je že ,čez dan zanimivo videti, kaj šele čez noč, ko se od tam nudi sijajen razgled na razkošno razsvetljeno mesto. Ta sreča nas je doletela, na predvečer dne, ko smo se namenili odpotovati proti jugu. Prijatelj naših gostiteljev, zabaven fant, nas je s svojim »Taunusom« zapeljal na hribovje severno od Soluna. Z najvišje točke izleta je bilo videti celo mesto, posebno bleščeča točka je bil ravno razstaviščni prostor. Nepozabnemu vtisu so pripomogle še mnoge razsvetljene barke, , ki se z njimi zvečer meščani vozijo na morje. S planin smo se zapeljali do mogočnega obzidja. Solunci ga neupravičeno imenujejo »aeropolis«, ki so ga zgradili Turki.
Tisti večer je na raznih obiskih še vse prehitro minil, mi pa smo bili v mislih že na široki cesti proti jugu. Čudno: ljudje gremo na jug poleti, ptice pa pozimi.
Do Je [lire, ki je dvajset kilometrov od Soluna, smo se zapeljali z avtobusom, kajti tam se priključi na cesto magistrata, ki pride iz Jugoslavije. Tokrat se je torej zares
začela naša avantura. V začetku nam sreča ni bila preveč naklonje-tia. Neki Grk nas je prepeljal kakih deset kilometrov, ravno čez Vardar. Radovedni smo si prvič v življenju ogledali veliko čredo v umazani vodi kopajočiih se bivolov.
Od takrat naprej nas sreča nikdar ni čisto zapustila. Komaj smo sedli pod košato drevo itn se po štopar- * sko razkomotili, že je ustavil »Tau-nus« grške registracije. Vozil je neki nemški inženir s svojo ženo. Menili smo samo do Lariisse in tako tudi vprašali Odgovorila pa sta, da gresta n ara vos t do Aten in ko smo rekli, da kanimo še mi tja, sta rekla: »Ja, sehr gut, wir vverden zusamen fahren.« Boljšega si človek ne bi mogel želeti. Torbe v prtljažnik, nas na zadnji sedež in veselo na petsto kilometrov dolgo pot. Voznika živita v Grčiji in sta nam prijazno tolmačila vse, kar je bilo potrebno. On je zmanjšal hitrost, če je bilo treba kaj slikati, kadili smo njihove cigarete in še in še bi lahko našteval njune prijaznosti.
r ■ i ■
-,-
(Dalje prihodnjič)
nastala, z odstranitvijo Papandreua, še ni pojenjala.
Ta kraljev poseg v politiko so večinoma vsi obsojali in gojili simpa-
tijo do odstavljenega premiera, še in še so nam govorili o svoji domovini in življenju — med drugim smo izvedeli tudi to, da Grčija še sedaj
Pogled na Solun
/
\
šport šport šport šport
DVIGANJE UTEŽI
»ELEKTRA« SE PRIPRAVLJA
Državni rekord Melanška 327,5 kg Krevselj republiški prvak
Trije dvigalci uteži sekcije »Parti-zan-Rudar« so se v Ljubljani udeležili slovenskega prvenstva za člane.
Skupno je nastopilo 19 tekmovalcev iz štirih klubov. Najboljši uspeh na tekmovanju je dosegel Velenjčan Franc Melanšek, ki je v težki kategoriji dvignil 327,5 kg, kar je nov mladinski državni rekord (prejšnji rekord 320 kg — Groznik »Ljublja-
DRSANJE
V PARIH NAJBOLJŠI
Za zaključek drsalne sezone so se velenjski drsalci udeležili državnega prvenstva v umetnem drsanju, ki je bilo v Zagrebu. Na drsališču »Šalata« se je zbralo skromno število vsega skupaj 20 tekmovalcev iz Beograda, Zagreba in Velenja. Preseneča pa odsotnost -Ljubljančanov, kar je močno okrnilo prvenstvo.
Velenjski drsalci so se za to tekmovanje skrbno pripravili, saj so bili teden dni na trenirfgu v Bratislavi (CSSR). Na tekmovanju so se dobro izkazali predvsem v prostih sestavah, medtem ko so v obveznih likih moč-
no zaostali za so tekmovalci iz Beograda iin Zagreba.
Rezultati, iki so jih dosegli Velenj-čani:
3.	Blatnik Franci
4.	Slavlko Koreniič
6.	Bojan Osolnik
7.	Milan Jurčič Mladinke:
8.	Duška Fišer Pari (mladinci):
1. Korenič — Dermol 3. Vivod — Jurčič Pari (člani): 1. Blatnik F. — Fišer
JUDO
Škripač državni prvak
V Beogradu je bilo letošnje državno prvenstvo v judu za mladince. Za prvakai v posameznih pajsovih se je borilo kar 80 tekmecev.
Med predstavniki iz Slovenije sta nastopila tudi Jože OrUčnik in Anton Škripač, člana »Partizana — Rudarja«.
ORLIČNIK TRETJI V MARIBORU
V Mariboru je bilo pred dnevi tekmovanje slovenskih judoistov. Na tem tekmovanju se je odlično uvrstil Velenjčan JOŽE ORLIČNIK, ki je med 52 nastopajočimi zavzel tretje mesto. Pred njim sta bila Raner (Branik) in državni reprezentant Gačnik (Maribor).
VELENJE ALPINA
14 0
V nadaljevanju ekipnega prvenstva Slovenije v judu so Velenjčani gostovali v Kranju. Na tekmovanju so poleg domačega »Triglava« nastopile
ROKOMET
Rokometni turnir
Rokometna sekcija »Partizan-Rudarja« je za začetek tekmovalne sezone priredila turnir na katerem je poleg dveh domačih ekip nastopila še ena ekipa iz Slovenj Gradca. Domača ekipa se je dobro zoperstavila večkratnemu slovenskemu prvaku, kar kaže, da bodo dobro pripravljeni ob ponovnem startu v štajerski coni.
-i-
šoštanjski rokometaši so v okviru priprav na prvenstvena srečanja odigrali dve prijateljski tekmi z ekipo Celja.
V obeh srečanjih so bili zmagovalci Celjani.
bili v Celjani zabeležili tako
Namizni tenis
V Šmartnem ob Paki je bilo prijateljsko srečanje reprezentanc Šmartno ob Paki in Gomilskega v namiznem tenfeu. Gomilsko je nastopilo z dvema ekipama, medtem ko je Šmartno zastopala 1 ekipa. Tekma je bila izredno živahna in" je bil končni rezultat naslednji: I. eki-
16. aprila 1966 se prične tekmovanje v I. slovenski košarkaški ligi. Prav je, da pred tem napišemo nekaj besed o ekipa »Elektra« iz Šoštanja, ki se bo letos že peto leto zapored borila v ligi najboljših moštev Slovenije.
na«). Obenem je postavil tudi nov rekord v teznem dviga 112,5 kg.
Odlikoval se je tudi Polde Krevselj, ki je osvojil republiško prvenstvo v lahki kategoriji s 300 kg. V isti kategoriji pa je tretje mesto dosegel tretji udeleženec iz Velenja Franc Zaluberšek z rezultatom 262,5 kg.
Oba predstavnika iz Velenja sta potrdila uspeh iz slovenskega prvenstva. Anton škripač je pri mlajših mladincih osvojil državno prvenstvo v težki kategoriji. Orličnik pa je bil pri starejših mladincih tretji, prav tako v težki kategoriji.
Obema tekmovalcema čestitamo in želimo še nadaljnjih uspehov.
še ekipe »Alpina« iz Žirov, velenjski »Partizan-Rudar« in »Branik II« iz Maribora.
Velenjčani so tapot dosegli eno zmago in en neodločen rezultat.
Rezultati: \
Velenje : Alpina 14:0 (Jošt : Krvi-na 0:0, Egete : V. Krvina 0:0, Simon-čič : Filipse 7:0, Divkovič : Grošel 7:0, Orličnik : Mlakar 0:0).
Velenje : Triglav 10:10 (Jošt : Erce 0:0, Egete : Bertoncelj 0:10, Siimon-čič : Golie 0:0, Divkovič : Zaplotnik 0:0, Orličnik : Bavec 10:0).
Ostali rezultati:
Triglav : Branik	25:17
Alpina : Branik	15:8
Triglav : Alpina	17:10
FRANC CERAR, odbornik in igralec
»Elektre«
V Šoštanju je košarka že »tradicija«, ki se vleče že dolgih 20 let od prve ustanovitve košarkaškega kluba, v tem kraju. Prav gotovo je, da ima sedanja generacija največ uspeha in zaslug pri uspehih, ki jiih je moštvo doseglo v prvenstvenih, mednarodnih in prijateljskih tekmah.
Bralce bo prav gotovo zanimalo, kako se moštvo pripravlja za prve zahtevne borbe v tekmovanju, ki z leta v leto privablja čedalje več navijačev in prijateljev košarke na mali stadion v Šoštanju. Moštvo »Elek-tre« je pravzaprav v zelo težkem položaju, saj je razbito. Nekaj je študentov. ki živijo v Ljubljani, pa je tako sistematično delo pravzaprav onemogočeno. Moštvo trenirata dva trenerja, Zupančič in Natek, ki pa sta tudi sama aktivna igralca. Nadalje še igrajo: Lukman, Moškon, De Casta I. in II., Cerar, Skorenšek, Jerič, Tajnik ter nova okrepitev Prhaj (prej Ljubljana), Naroločnik in še nekaj mladincev. Seveda bo v tem kratkem času težko sestaviti hrbtenico moštva, vendar se zanesemo na zagrizenost in borbenost šoštanj ča-nov iin upamo, da nas bodo letos večkrat razveselili s svojo igro. Zanimivo je to, da so izjave vseh igralcev
strnjene v celoto in to: »Doma smo nepremagljivi«. Ali bo res tako? No, ne irazmišljajmo prekmalu o tem, videli bomo uspeh še po prvih tekmah, ki ibodo že čez dober mesec.
Na domačem igrišču bodo gostovali: lesonit, Branik, Ilirija, Jesenice, Maribor. Domače moštvo pa bo gostovalo na vročih tleh trboveljskega Rudarja, Ljubljane, Trnovega in Triglava.
Ljubitelji košarke si bodo lahko sami po tem razporedu in osebni presoji ustvarili mnenje o izkupičku prvih" tekem.
Za zaključek pa naj povemo še to, uspehi ne pridejo sama. Zatorej bo potrebno še veliko trdega dela iin izkoristiti bo treba vsak prosti termin za treniranje, ker bodo šoštanjski košarkarji le tako zadovoljili sebe in športno javnost vse doline.
V okviru priprav na bližnje prvenstvo v slovenski košarkarski ligi so košarkarji »Blektre« priredili dva turnirja v prenovljenem domu »Partizana« v šoštartju.
Na prvem turnirju, ki je veljal kot zimsko prvenstvo celjskega območja so poleg domačih nastopili še košarkarji iz Žaloa in Celja. Pomlajena ekipa »Elektre« je povsem nadigrala oba nasprotnika.
Za »Elektro« so nastopili: Natek, Lukman, Skornšek, Jerič, Tajnik, Bubik, Kac II., Vralbič, Polovšek, Tamše in Špenda.
REZULTATI: Elektra : Žalec	89:45
Elektra : Celje	71:58
Celje'': Žalec	73:58
Vrstni red: Elektra, Celje, Žalec.
Na drugem turnirju pa so se pomerili med seboj člani silovenske lige: »Branik«, »Maribor«, »Elektra« in zvezni ligaš »Slovan«.
Ljubljinčani so pokazali najboljšo igro in zasluženo osvojili prvo mesto. Domači niso izkoristili prednost domačega igrišča. Kljub temu, da so vse tekme izgubili (proti »Braniku« in »Mariboru« le z malenkostno razliko), so pokazali, da so že solidno pripravljeni s pomlajeno e-kipo.
Za domače so igrali: Zupančič, Perkaj, Natek, Lulkman, Moškon, Jerič, Bubik, Tajnik, Skornšek.
REZULTATI: Slovan : Branik	52:39
Branilk : Elektra	50:48
Maribor ; Elektra	63:60
Slovan : Elektra	52:40
Maribor : Branilk	44:42
• Vrstni red: 1. Slovan, 2. Maribor, 3. Branilk in 4. Elektra.
M. N.
OB ROBU ŠPORTNIH DOGODKOV
Hokej 66
Nov šport in nova športna ekipa 60 čez noč postali ljubljenci jugoslovanskih navij alcev.
Govorimo o hokeju in o reprezentanci Jugoslavije, katera je na prvenstvu v Zagrebu naredila več kot je sploh imel kdo od nje pričakovati. Gledali smo fante, kako se mečejo po ledu, da bi s svojimi telesi ubranili vrata gola pri srečanju z renomirami-mi Norvežani. Z velikim športnim srcem so izbojevali zmago za katero se je smatralo, da je izven njihovega dosega. Zasledovali smo jih potem v srečanju z Zahodno Nemčijo, kako so na koncu druge tretjine izgorevali ipri dajanju maksimalnega odpora proti absolutno močnejšemu nasprotniku, da pa tudi pri izgubi niso .položili orožja, niti jim do kraja ni zmanjkalo športnega ponašanja in morale.
Občudovali smo jih, ko so na tekmi s. Švicarji jumšali na gol nasprotnika. ki iso hitro in nenadno prišli v vodstvo z 2:0. Niso izgubili samozavesti in gorečo željo da zmagajo, čeprav je bil švicarski gol kot začaran in se nikakor ni dal zadeti. Vendar na koncu, skupaj s fanti v plaviih majicah, srno slavili tesno zmago.
Ne pretiravamo, če trdimo, da nam je naša hokejska reprezentanca vrnila dober del upanja v šport, katero je zadnji čas obledelo z raznimi maiver-zacijamii in izključno dinarskim zalaganjem nogometnih in drugih »zvezd« in »zvezdic«.
Pri tem sploh ni bilo več važno, katero mesto bo v/svoji grupi zavzela jugoslovanska reprezentanca. Seveda smo bili ponosni in jim iskreno čestitamo k itretjemu mestu v B grupi, saj bi že ,s samo igro brez tako visokega rezultata osvojili publiko na polnem stadionu v Zagrebu in na Jesenicah ter ostale ,nešt"ete televizijske gledalce.
Osvojili so nas in razveselili me samo z zmagami in kvalitetno igro, temveč bolj s srčnostjo, požrtvovalnostjo, izgorevanjem za nacionalne barve, izredno športno borbenostjo in športnim držanjem — z vsem tistim, kar iiz športne igre v našem času naredi prvorazredni doživljaj za milijone gledalcev.
Vsesplošno navdušenje za hokejsko igro je prišlo tudi na naše fante in najmlajše prebivalce naše občine in bi bilo prav, da to izkoristimo z organizacijo hokejskega kluba tudi pri nas.
Beseda o nogometaših Šoštanja
Pred kratkim so šoštanjski nogometaši zborovali na občnem zboru in prinesli nekaj značilnih odločitev. Ne mislimo jih naštevati, želimo le spregovoriti nekaj spodbudnih besed, ki naj bodo simpatičnim nogometašem vodilo za nadaljnje delo. Ko smo zaprosili za razgovor predsednika kluba, tovariša Hermana Kralja pred spomladanskim delom tekmovanja, se je rade volje odzval in sam nakazal nekaj težaiv, ki jih oviraijo pri njihovem delu in razvoju.
Največji problem je strokovni kader, oprema in kar je glavno: finanč-
Rezultati:
Slovenj Gradec : Velenje I.
19	: 15 (13 : 8) Velenje I. : Velenje II.
21 : 12 (10 : 6) Slovenj Gradec : Velenje II.
20	: 6 (7:3)
Vrstni red: 1. Slovenj Gradec, 2. Velenje I., 3. Velenje II.
V	Celju — Celje : Šoštanj 25:10
V	Šoštanju — šoštanj : Celje 10:30
V	obeh srečanjih Šoštanjčani niso popolnem sestavu, zato so
Visoki zr
Prijateljska srečanja
Nogometaši so se pričeli pripravljati na skorajšnji priče-tek tekmovanja v ligah. Član SNL »Rudar« je odigral dve prijateljski tekmi na domačem igrišču. Prvo srečanje z ekipo Celja so izgubili z rezultatom 6:1. Druga tekma z enajstorico Olimpa iz Celja
pa se je končala z rezultatom 2:1.
V Šoštanju sta se pomerili enaj"storici domačega »Partizana« in »Partizana« iz Šmart-nega ob Paki. Obe ekijii sta prikazali povprečno igno, zmagali pa so domači z rezultatom 2:0.
zmagi.
Partizan: Nafta 3:1 (3:1)
x>a. Gomilsko : Šmartno ob Paki 3:5. II. ekipa Gomifeiko : Šmartno ob Paki 5:4.
Namiznoteniška sekcija je poleg nogometašev najbolj agilna sekcija v društvu Partizana.
P. L.
Ze dalj časa so se šoštanjski nogometaši pripravljali za pričetek sezone in na prve goste nogometaše »(Nafte« iz Lendave.
Tekma sama je sicer potekala v dokaj športnem vzdušju, ne moremo pa biti zadovoljni z rezultatom, ki je vsekakor v prid domačim saj so premagali jesenskega prvaka.
Tekma je imela dva različna polčasa. V prvem so domačini dosegli
no stanje. Vendar je takoj dodal, da imajo polno razumevanja pri matičnem društvu in uipajo, da bodo do pričatka prvenstvenih borb vse izgla-dili in uredili.
Ker v prvenstveni tablici nogometaše od prvega mesta delijo le 3 točke, želimo prav gotovo vsi, da razlika ne ibi bila večja ob koncu tekmovanja, kvečjemu manjša, kar bi domačim prineslo lepše perspektive.
Torej, fantje, le ena pot nas vodi do uspeha: »Borbenost, disciplina in pa preliti znoj!«
M. N.
prav vse, v drugem delu igre pa je izgledalo vse skupaj kot slabo organiziran trening. Moštvo ni izkoristilo vseh možnosti za zadetek in je prav čudno, da gostje niso dosegli ugodnejši rezultat.
Pri domačih ne moremo nobenega pohvaliti. Gole za domačine so dosegli: Erhart. Pavšek in Pirečnik.
Sodniška trojka Bukovac, Bolha in Blekač je svoj posel dobro opravila.
DAN-CING
V HOTELU
»PAKA« VELENJE
v aprilu vsak dan, razen i ponedeljka
BOGAT MEDNARODNI ! PROGRAM