/// 69375 po boshjim iifmiljenji in po milofti fvetiga apoftoljfki- ga Sed e,sli a Kneso-fhkof v Ljubljani. Vfi zhaftittjivi duhoefhini in rfim ljubljenim varnim EjjnMjanftee fhUojije seelizhanje in sHegen e 9 Im o jgodu! l^rav mozhno me je v’, ferze v T efelilo viditi in flifhati, P koliko gorezhnofljo fo fe verni moje fhkofije fveto leto, ki fo ga fveti Ozhe papesh Pii IX. tridefet dni dovolili, in ki je ravno minilo, k’ fvojimu dufhnimu pridu obra- zhali, ter fo s’ veliko poboshnoftjo zerkve obifkovali, in f fpokornim duham k 1 fpovednizam hiteli, de bi se po zhifti, ponishni fpovedi in f’ terdnim fklepam, fvoje slavljenje poboljfliati, teshke butare, ki je na njih vefti leshala, snebili, in fe v 1 miru fpet k’ Bogu vernili, od kteriga fo fe bili po grehu lozhili. O shlahtni, predragi fad fvetiga leta, ki napolnuje moje ferze s’ neisrekljivim vefeljem, s’ nesnano tolasho! O de bi nilizhe s 1 med naf tega fvetiga fadu nikdar ne sgubil, ampak ga vedno ohranil in mnoshil, de nam bo poflednjizh frezlme vrata v’ nebefa odperl! Ta neugafljiva shelja mojiga ferza me shene tudi sdej, ker fe fpet dragi zhaf, zhaf fhtirdefetdanfkiga pofta perblishuje, paftirfke befede k’ vam govoriti. Prav preferzhno fim fizer skelel, she pred sazhetkam fvetiga leta k 1 vafhim ferzam govoriti; tode savoljo kratkiga zhafa med tem, ko fim papeshevo dovoljenje prejel, in med unim, ki fim ga sa fveto leto odlozhil, mi ni bilo tega mogozlie: sdej pa fi ne morem nikakor odrezki, k’ vam govoriti, ker gremo fpet zhafu gnade, dnevam svelizhanja naproti, ob kterim fleherni katolifhki kriftjan, zhe tudi nobeden zhaf od Boga in fvoje dolshnofti ne odftopi, vender le s 1 vezlii refnobo ko fizer v’ fe gre, in fe fofebno f’ tem pezha, kar mu v 1 svelizhanje fluslii. Torej vfim vernim fvoje fhkofije ob sazhetku fvetiga poftniga zhafa glafnd na ferza govorim, rekozh: „Terdno fe dershite vere nafhe fvete Rimfko - katolifhke zerkve. Bres vere ni mogozhe Bogu dopafli, ker nihzhe ne more pravizhen biti pred Bogam bres vere. Praviz/mi pa, govori apoftelj, is vere shivi. u Zhlovek potrebuje v’ vezhnih rezlieh gotoviga poroka, kteri ga samore popolnama sagotoviti, de je v’ pofeftvu zhifte, nepopazhene in gotove refnize. Zhloveku je she perrojeno, de po gotovi, zhifti refnizi hrepeni, in te shelje po gotovi refnizi, fofebno kar njega, njegov zilj in konez sadeva, ne more nikoli popolnama v 1 febi satreti, vedno fe v’ njem refnobne in imenitne vprafhanja sbujajo, vprafhanja nanirezh: Kdo in kaj fim? od kod fim perfhel? kaj bo s’ me¬ noj? Bo li f’ tem slavljenjem vfiga konez, ali naftopi sa njem fhe drugo shivljenje, in kaj mene tamkej zhaka? Kdo mu bo na vfe te imenitne in potrebne vprafhanja s’ vfo gotovoftja odgovoriti samogel? Bo li fam febi prav odgovoril, ali bo morebiti od drusih gotovo refniza svedil? Vfak zhlovek, je RHiotam potlvevshen, zbe fam is 1'ebe govori. De poglejte na take ljudi, ki od vezhnih rezili farni is febe govore! Deiiravno kasliejo veliko modroft, vifoko uzhenoft, nam vender le ne morejo dati zlo nobeniga porofhtva, de je njih govorjenje od vezhnih, boshjik rezili gotova refniza. Nihzhe fe nanje sanefti ne more; sakaj ljudje fo, smotam podversheni ljudje, ki eden drusimu naravnoft nafproti govore in uzhe; kar li eden po fvoji plitvi pameti smifli in uzhi, mu she drugi popolnama overshe. Ali je tedaj per tazih ljudeh gotovoft najti, gotovoft v 1 boshjih vezhnih rezlieh? Nikakor ne. Kako' shaloffno bi bilo po tem takim sa zhloveka, ko bi v’ fvojih nar vifhih in nar imenitnejfhih sadevah, ki v’ vezhnoft fegajo, le farno famiga, smotljiviga zhloveka sa uzhenika imel! Go¬ tovo, zhifto refnizo: od kod je zhlovek in kteri je njegov namen tukaj na semlji in tamkaj v’ vezhnofti, le farno Bog po veri povedati in uzhiti samore, ker le farno on ne more goljfati in ne ogoljfan biti, on, vezhna refniza, fe ne more nik¬ dar smotiti. Torej je molil David k' Bogu rekozh: „0 Gofpod! li rasfvetljujefh moje fvetilo (mojo pamet): moj Bog , rasfvitli mojo temo ! Ti fi fludenz shivljenja , in v’ tvoji fvillobi ugledamo luzh (( (jako naf ti rasfvetlifh, fposnamo re¬ fnizo). Kakci bi moglo tudi drugazhi biti? Bog je nafhiga shivljenja zilj in konez, uafha nar vifhi dobrota, ki ga mo¬ ramo ljubiti is vfiga fvojiga ferza in is vfe fvoje mozhi; kakci bi ne bil po tem takim zhlovek v’ vlili rezlieh le farno na njega savernjen? Ako bi zhlovek bres Boga kaj dobriga ftoriti samogel, bi le sadofti obzhutil v’ febi potrebo, po njem hrepeneti? bi fe le s’ vfo slieljo fvojiga ferza k’ Bogu satekel, in le njega dershal? Nikakor ne. Zhlovek fe mora sa- volj fvojiga svelizhanja v’ vfih rezlieh Boga okleniti, toraj mora le farno per njem refnize ifkati, in njegova sheja ali shelja po refnizi v’ nar imenitnejfhih rezlieh, ki njegovo vezimo frezlio sadevajo, samore le farno po ftudenzu boshjiffa rasodenja ugafhena biti. * In ref naf fveto pifmo uzhi, de je bil Bog perva zhloveka, ktera je bil v’ nedolshnofti in pravizhnofti popol- nama vftvaril, she fam poduzhil, de tudi po padzu ne pulil bres vfiga poduzhenja zhlovefhkih otrok, defiravno fo fe po grehu od njega lozhili, ampak de rasodeva fvojo .voljo tem, kteri mu svefto flushijo. Ko fo pa narodi greh na greh na¬ kladali, in ko fo fe po fvojih mnogoterih hudobijah zhedalje bolj od Boga lozhili in od refnize saflili, fo fe poflednjizh tako deljezh sgubili, de fo fhe zlo v’ malikovanje sabredli, ter fo namefti praviga shiviga Boga, neumne shivali in dru¬ ge ftvari po boshje zhaftili. S m e d teh fpazhenih, malikovavfkili narodov fi je Bog pofebno ljudftvo svolil, in tega ljudftva pervi ozhe je bil zhaftitljivi ozliak Abraham, kteri je fvojimu Bogu svefto flushil. Temu ljudftvu je Bog fam med gro- mam in blifkam fvojo voljo osnanil, temu ljudftvu je od zhafa do zhafa preroke pofhiljal, kteri fo ga v’ pravi veri po- terdovali, ga savolj njegovih krivih potov ojftro fvarili, mu fklepe boshje osnanovali, in mu obljubljeniga Odrefhenika napovedovali. Tode prekletftvo greha je fhe smiram nad zhlovefhkim rodam leshalo, ker fpravni dar, ki ga je po grehu ras- shaljena praviza boshja tirjati mogla, ni bil fhe pernefhen, mir s’ Bogam ni bil fhe ftorjen, in defiravno fe je Bog sa- 'l’ n I I A J \ hi n A n iti. /11 n I I rt t. n I K a vi i t» a I . ti / J a .»i 11 1 .11 . I . /\ M I I — — — /1___—. I __ , ,1 ^_ -tj — _ — I_ J __— * — I, * I _ n 1. ___ „ , 1 TJ /i —» n , . .. I..v . S «... . v. aCC n \ <9 Ija pokorna, kteri je vetrovam na morji sapovedoval, kteri je f farno beledo bolnike osdravljal, in tudi daljnim bolni- kam I’ fvojo vfigamogozhno voljo sdravje sopet jiodelil, kteri je mertve v 1 shivljenje obujal, kterimu fo bili f 1 ftraliam pokorni tudi peklenfki duhovi. On, kteri je fvoje befede f’ zliudeshi poterdoval, ter je s 1 njimi fkasal, de refnizo govo¬ ri, je famiga febe imenoval $inu boshjiga s 1 Ozhetam vred enake nature, rekozh: „Je/l in Ozhe fva eno. a Perkril pa je fvoje boshje velizhaftvo pod niskoft nafhe nature, v’ podobi lilapza je shivel med ljudmi, in je bil najden po sunanjim kot zhlovek. Perfhel je na fvet, ifkat in svelizhat, kar je bilo sgubljeno; perfhel je na fvet, ljudem osnanovat Ozheta, i’*— : , •- L - L - r 1 . . ci. - <1 ■ • r <■ • 1 '- -■ PLM J -’- de 2 V’ Jesufu Kriftufu je vfe fpolnjeno, kar ljudem v’ svelizhanje flushi. S’ njim nam je podeljeno nefkonzhno sa- doftenje sa greh. podeljeni fo nam v 1 obilnofti vfi pravi, nebefhki darovi, ako fe jih le vdeleshiti, in li jih perlaftiti ho- zhemo.^Ako fe uklone in ponisha vzhlovezheni Bog, sato ko fe je febeljubna ftvar v 1 fvojim napuhu prevsela; ako fe da vzhlovezheni Bog v’ fmert, de sadofti pravizi boshji sa grefhno ftvar, potem je sadoftenje preobilno, in njegovo saflu- shenje je nefkonzhno, sadoftno, sbrifati vfe grehe zeliga fveta, potem je gotovo tudi ftena, ki jo je greh med Bogam in nami poftavil, poderta, Bog, v kterim vfo fvojo frezho in svelizhanje najti samoremo, fe nam fpet perblisha, vel' per- pravljen, nam fkasati fvojo ozhetovfko dobroto, fvojo nefkonzhno ljubesen; mir s 1 Bogam je fpet ltorjen sa vfe, kteri fo dobriga ferza , ali fvete volje. Ako je vzhlovezheni Bog nafli Odrefhenik, potem nam je gotovo tudi mogozhe, vfe pre¬ magati, kar nam fovrashno brani, P fvojim Bogam fe fkleniti; sakaj Odrefhenik fe ni ne safe vojfkoval in premagal, ampak sa naf, torej mora tudi mozh njegove smage nefkonzhna biti. Ako je vzhlovezheni Bog nafh Odrefhenik, potem nam je v’ njem fvitlo folnze refnize perlijalo, njegova befeda je boshja befeda, befeda vezhne refnize. „Mi ni/imo vezli, po befedah apolieljna Pavla, otrozi, omahljivi in femtertje majani od vfaziga vetra uka po hudobii ljudi , po svija- zhini, f’ ktero sapeljujejo v’ smolo.“ Ako je nafh Odrefhenik vzhlovezheni Bog, potem fo nam gotovo tudi pravi da¬ rovi s’ njim podeljeni; in ref, kaj bi nam v refnizi dobriga ne dolblo, ako fe nam Bog fam, ftudenez vliga dobriga, nar vikfhi dobrota po fvojim vzhlovezhenji podeli? V’ njem fmo po befedah fvetiga Pavla v 1 vfiin obogateli, de nam zlo nizli ne manka. Ako je nafh Odrefhenik vzhlovezheni Bog, potem bomo gotovo tudi k 1 prefrezhnimu vshivanju fvojiga Boga in Ozheta v’ nebelih perfhli, zhe mu le nesvefti ne bomo; sakaj nemogozhc bi bilo, de bi fe bil Bog s' nafho naturo fklenil, ako bi ne bili tudi mi, s’ njim fe fkleniti, poklizani. Kakor relnizhno je nafh Odrefhenik vzhlovezheni Bog, kteri fe je fklenil s’ nafho naturo, ravno tako refnizhno je tudi, de. fmo vli, s’ Bogam fe fkleniti, poklizani; sakaj nalhe fer- ze le po njem hrepeni, in le farno v’ njem fvoj mir in pokoj, fvoj popolnama pozhitek najti samore. Tako je tedaj Jesuf Kriltuf sa naf, kakor fam govori, pervi in sadnji, sazhetik in konez slavljenja, rasfvitljenja in svelizhanja, on je, po kterim je vfe v it varjeno, in gre proti fvoj im u namenu, in nobeno drugo ime pod nebam ni da¬ no ljudem, v’ kterim bi mi mogli svelizhani biti. Jesuf Kriftuf rasfvitljuje nafho pamet P fvojo boshjo refnizo, on pod¬ pira nesmoshnoft nafhe volje s’ mozhjo gnade boshje, in fleherniga kriftjana flava ali zhaft je le v’ krishi nafhiga Gofpo- da Jesufa Kriftufa; ker v’ njem je nafhe svelizhanje, nafhe slavljenje in nafhe prihodnje vftajenje. Vfe gnade in vfi fadovi odrelbenja pa fo hranjeni v’ zerkvi, ktero je Kriftuf poftavil. Kakor gotovo te gnade smed zhlovefhkiga saroda, sa kteriga fo perdobljene, nikdar sginiti ne morejo, ravno tako gotovo je tudi, de ne bojo nikomur poliljene, defiravno fo vfi ljudje poklizani, fe jih v' fvoje svelizhanje poflushiti. Bog fvoje gnade ponudi, vriniti pa jih nikomur nozhe, sakaj flushba boshja ni hlapzhevfka flushba, v’ kteri je ldapez delati perfiljen, ampak flushba boshja je, kakor fe sa profte (ali frejvoljne) ljudi (podobi, proftovoljna vdanoft nafhimu Gofpodu in Odrefheniku v’ lju— besni in sveftobi. Satorej je Jesuf nesmerni saklad (ali fhaz) lvojiga saflushenja v 1 fvoji zerkvi f-hranil, de ga vfakteri lahko najde, zhe ima sheljo piti is ftudenza boshjiga Odrefiienika. Ta saklad pa je, in samore le farno tiftim v 1 zerkvi boshji srozhen biti, ktere je Jesuf Kriftuf fam v 1 to svolO. Le lamo ti, Kriftufovi nameftniki, imajo dolshnoft in oblaft, ga hraniti, pa tudi is njega podeliti tem, kteri po njem sheljo imajo; ker oni ofkerbljujejo nafhe svelizhanje, njega sa- zhetnik in pravi delivez pa je Jesuf Kriftuf fam. „Tako naj naf ima vfak ko f/ushabnike Kriftufove in delivze boshjih fkrivnofl, (l govori fveti Pavel. Zhe pa Jesuf Kriftuf ni lamo zhlovekov č*>in, ampak tudi Bog, tedej vifoki vzhlovezheni Bog, po tem takim tudi nima vfakteri zhlovek pravize do vifoke zhafti, biti Kriftufov nameftnik, ampak le farno tifti, kteri fo od njega poklizani. „Nihzhe naj fi ne per/aftuje zhafti, kakor kdor je poklizan kot Aron,“ govori sopet fveti Pavel. Satorej je Kriftuf vel' fad fvojiga odrefhenja, lvoje.fmerti na krishi, nesmotljivo, zhifto, boshjo refnizo in vfe druge neprezenljive gnadne darove apojteljnam, ki 11 jih je fam »volil, srozhil in je jim oblaft dal, vfim ljudem od njih podeliti, kakor je bil tudi fam per [bel, v/e refhit- in sveVrs.hat. jfiv+jun apoheV/nam je rekel: „Kakor je mene Ozhe poflal, tu¬ di jeft vaf pofhljem. Pojdite, in v z hit e vfe narode, in kerfhujte jih v’ imenu Ozheta, in Sina, in fvetiga Puha. Uzhire jih dershad vfe, kar koli fini vam sapovedal. i( Tudi fhe rezhe apofteljnam: ,.Refnizhno vam povem, kar koli hote sa- resali na sem/ji, bo savesano tudi v’ nebefih; in kar koli bole rasvesali na sem/ji, bo rasvesano tudi v' nebefihS l)e pa zhlovefhka flaboft njegovi napravi ne fhkodje, jim je obljubil fvojo pomozh, ko je rekel: „In glejte jefl /im s' vami vfe dni do konza fveta.“ Poglavarja vfih pa je poftavil čjJimona, Jonoviga finu, in mu je ime Peter, to je, fkala, dal, na kteri bo njegova zerkev tako mozhno in terdno ltala, de je ne bo zlo nobena mozh, fhe peklenfka ne, podreti samogla; sakaj rekel je ^Simonu: „17 fi Peter (fkala) in na to fkalo bom sidaf fvojo zerkev, in peklenfke vrata je ne bodo smagale“. Petru je dal fhe pofebej kljuzhe, to je, gofpodarftvo, fvoje zerkve. Petru je namrezh fhe pofebej rekel: In tebi bom dal kljuzhe nebefhkiga kralje/lva (to je zerkve); in kar koli bofh svesal na sem/ji, bo svesano tudi v’ nebefih; in kar koli bofh rasvesal na sem/ji, bo rasvesano tudi v' nebefih u . fvetiga Petra je tedaj Gofpod sa nar vifhiga oblaft— nika v 1 fvoji zerkvi poklizal, ker kljuzhi fo simonije oblafti. Petru je srozhil paftirftvo vfe fvoje zhede, rekozh: ,,Pafi moje jagnjeta , pafi moje ovze“, to je, pali vfo mojo zhedo. Tako je tedaj po volji nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa fveti Peter podloga Kriftufove zerkve, fveti Peter je nar vifhi oblaltmk in vladar (visliar) v’ Kriftufovi zerkvi, fveti Peter je vefoljni paftir vfe Kriftufove zhede. Sakaj pa je bila (j>. Petru taka fprednoft, taka polnoft duhovne oblafti po¬ deljena? sakaj je Jp. Peter nad vfe apofteljne povsdignjen in poltavljen? Usrok ali urshoh tega nam pove merno drusih zerkvenih ozhakov fveti Hieronim rekozh: ...Sat o je bil eden smed dvanajflerili svoljen, in sa poglavarja poflavljen, de je bila f tern lozhilev odvemjena u . Edinoft zerkve je tedej vsrok vezhi oblafti fvetiga Petra. In ref bi fe ne dala edfnoft v’ zerkvi drugazhi ohraniti, kakor tako, de. je eden sa perviga vladarja in oblalfnika poltavljen, kterimu morajo vfi drugi podloshni biti, in mu pokorfhino fkasovati. Miflite fi le dva poglavarja s 1 nar vifhi oblaftjo v’ zerkvi, ali hi ne bilo mogozhe, de bi fe tudi v’ biftevnih ali potrebnih rezheh eden od drusiga lozhila, in zerkev bi bila rasklana, ker bi nobeden drusiga pofvariti in saverniti ne Imel. Sato pravi fveti Hieronim: ,.Zerkev fe le farno po enim nar vifhim duhovnu dobra ohrani. Ko bi njemu ne bila dana pofebna obla/l tudi zhes vfe druge, bi bila zerkev kma/o v’ toliko delov rasklana, kolikor je duhovnov“. Savoljo zerkvene edinofti je bila tedej fvetimu Petru taka fprednoft, in taka polnoft duhovne oblafti podeljena. Edfnoft je nar biftevnifhi (potrebnifhi) laftnoft prave Kriftufove zerkve. Kakor refnizhno je le en fam Kriftuf, kteri naf svelizhati samore, tako refnizhno je tudi le ena farna zerkev edina v’ tem, kar nam je v’ svelizhanje potrebno. Sato je nafh Svelizhar nekoliko pred fvojim terpljenjem sa edinoft fvojim apofteljnam in vfim fvojim vernim fvojiga nebefhkiga Ozheta profil, ko je molil, rekozh: „§veli Ozhe! ohrani jih v’ fvojim imenu, ktere fi mi dal, de bodo eno, kakor tudi mi. Pa ne profan farno sa nje, ampak tudi sa tifle, kteri bodo po njih befedi v' mene verovali. De bodo vfi eno, kakor ti Ozhe v’ meni, in je/l v' tebi' ( . Kakor dolgo bo tedej Kridufova zerkev obdala, obdala pa bo do konza fveta , ker Kriftuf hozhe s’ njo biti vfe dni do konzhanja fveta, tako dolgo bo tudi od Kriftufa poftavljena oblaft terpela, tako dolgo bo tudi apofteljnam fofebno fvetimu Petru podeljena oblaft terpeti mogla, in prava Kriftulova zerkev bo le farno ondi najti, kjer fe najdejo nafledniki apofteljnov in fofebno naflednik fvetiga Petra. Le farno v’ ti zerkvi samorejo vfi fadovi in vfe gnade odrefhenja f-hraujene biti; sakaj refniza samore le farno ena biti, in le farno eno zerkev je en farni Kriftuf na eno farno fkalo Petra poftavil. Naj fe satorej tudi druge zerkve po Kriftufu imenujejo, vender le ne morejo, v’ refnizi ne, prave Kri¬ ftufove zerkve biti, ker fe lozhijo ena od druge v’ veri, v 1 sakramentih in v’ paftirjih, kteri jih vladajo ali vishajo, in vender je Kriftuf Gofpod, on edini Svelizhar ljudi le edino zerkev ultaviti samogel. On vender ni mogel tem to, drugim pa drugo vero osnanovati, v’ ti zerkvi te, v 1 drugi pa druge sakramente, manj ali pa vezli, poftaviti; sakaj nauki, ki jih je is nebef pernefel in ljudem rasodel, fi ne morejo nafproii biti, in gnade, ki jih je nam saflushil in v 1 fvetih sa¬ kramentih sapuftil, fo vfim ljudem svelizhevjie in potrebne. Zerkev pa, ktero je Kriftuf tako gotovo poftavil, kakor go- 3 tovo je bil perfhel ifkat in refliit, kar je bilo sgubljeno, ker ljudje le farno po njem fvoje svelizhanje dofezhi samorejo, mora tako ftara biti kakor kerfhanftvo, ktero fe je f Kriftufam sazhelo. Ta zerkev pa ni zlilovefhko delo, ampak boshje delo je, in de ta boslija zerkev ne sgine, de fe v nobeni rezili ne fkasi in ne fpazhi, ji je Gofpod fvojo pomozh oblju¬ bil in dal vfe dni do konza fveta. Prava Kriftufova zerkev mora tedej porofhtvo boshje pomozhi vfelej v 1 febi noliti. Ktera smed zerkev, ki fe po Kriftufu kerfhanfke imenujejo, pa je edina, prava Kriftufova zerkev, ktero najti in s’ lju— besnijo objeti, mora vfaziga zldoveka, kteri refnizhno fvoje svelizhanje hozhe, nar perva fkerb in shelja biti? Med temi mnogimi zerkvami ni nobena druga edina in prava Kriftufova zerkev kakor farno nafha fveta, Rimfko-katolifhka zerkev. Le farno ona je tako ftara, kakor kerfhanftvo. Ni ne zlo nobeniga katolifhkiga fhkofa, kteri bi ne mogel fkasati, de njegova verfta, po kteri flikofje saporedama edin sa drugim nafledvajo, noter do aposteljnov feshe, in de je s’ apofteljni v’ nerastergani svesi; in poglejte tje v’ Rim, in fposnati hote mogli, de le farno Rimfki fhkofje, ali papeshi na ftolu fvetiga Petra fede, kteri je bil v’ Rimu fhkof in nar vifhi poglavar zerkve, in je tamkej na krishi fvoje shivljenje savolj Kriftufa fklenil. Rimfko zerkev fo vfelej sa tifto imeli in jo zhaftili, ktere fhkofam fo vfe tifte fprednofti laftne, ktere je bil Kriftuf, Gofpod fvetimu Petru podelil. Tako govori fveti Irenej v’ drugim ftoletji po Kriftufu od Rimfke zerkve, re- kozli: „Zhe tipno srozhifo in ljudem osnanovano vero pokashemo, kakor jo nar imenitnifhi, nar Pare j f hi, in vfim dobro snana, od prezhaPitljivih apoPeljnov Petra in Pavla perzheta in uterjena zerkev od apopeljno prejeto pofede , in kakor je po saporedni nafledbi fhkofov do naf perfhla (zhe tedej vero, nauke Rimfke zerkve pokashemo), ofra- motimb vfe tipe, ki drngazhi uzhe, kakor bi biti moglo. Sakaj f to zerkvijo fe mora savolj njene imenitne fpred- nopi vfaka zerkev, to je, verni vfih krajev sediniti. $veti Ziprijan, fhkof in marternik, fe groši nad temi, ki fo fe v 1 meftu po imenu Kartago od katolifhke zerkve lozhili, in ki fo fe sato v 1 Rim podali, de bi bili v’ Rimfki zerkvi kako podporo sa fvojo lozhitev najdli, ter pravi: „Predersnejo fe, tje fe prepeljati k’ uzhilnimu fedeshu Petra, /d nar imenitne j f hi zerkvi, is ktere fe edinop duhovflva is-haja“. J^veti Hieronim fe je v 1 verfkih rezheh f’ papeškem Damasam pofvetoval, in piflie: „V’ tej rezki f e mi je potrebno sdelo, uzhilni fedesh Petra (to je papesha), in od apopeljna (Pavla) osnanovano, flovezho vero sa fvet vprafhati. Jep vem, pilhe v’ ravno tiftirn liftu, de je zerkev na tipi fkali sidana u , in fpet pravi: „Kdor f teboj ne pobira, ta rastrefa, to je, kdor ni Knpufov, ta je Antikri- Pov (ali nafprotnik Kriftufov). Katolifhka zerkev ima tudi gotovoft boshje pomozhi; ker ona je povelizhana f’ prezhudno ftanovitnoftjo bres fhtevila marternikov, nepremagana po nar grosovitnilhirn preganjanji, smagovavna zhes mnoge fovrashnike, flavna, veli- zhaftna po vifozih zhednoftih lvojih fvetnikov, in po prezhudnih dareh, f' kterimi je farno Bog njih shivljenje povelizhati samogel. Ali pa osrite fe tje na sgodbe in pergodbe v 1 Rimu vezli kot ofemnajft fto let, in fposnati bote mogli, de je per teh ftrafhnih viharjih, ki fo fe "v pofvezheni ftol Ivetiga Petra saganjali, le vligamogozhna roka boslija njega nepre- makljiviga ohraniti samogla do danafhnjiga dneva. Ja, katolifhka zerkev ftoji na preterdni fkali, de bi fe njena podloga kedej omajati dala. To le tudi v 1 danafhnjih shaloftnik zhafih prav ozhitno kashe. ^ovrashniki nafhe fvete zerkve fi s’ vfo mozhjo persadevajo, jo ukonzhati, ker je njih hudobnim naklepam nafproti; pa ona ftoji toliko bolj terdno na fkali, je mogozhna in velizhaftna, ter s’ ljubesnijo kraljuje od morja do morja. Tako tedej vfakteri, ki ni fpazheniga ferza in po krivih menitvah oflepljen, refnizo viditi in jo fprejeti, prav lahko fposna, de je le farno katolifhka zerkev prava in od Kriftufa poftavljena ljudem v’ svelizhanje. Le farno katolifhka zerkev je fteber in podftalo refnize, ki ljudem le po Bogu ali pa po zerkvi, ktera je od Boga pred fleherno smoto ob- varvana, dojti samore. Le farno katolifhka zerkev kashe gotovo pot is shivljenja v 1 nebefa, in le ona je prava mati in isredniza ljudi. Ona nam osnanuje s’ boslijo gotovoftjo boshjo voljo, ki jo moramo fpolnovati, ako fe hozhemo s’ Bogam fkleniti, ino ravno sato tudi le ona ima mozli v 1 febi, nafho voljo tako vladati, de po volji boshji shivimo, in k’ Bogu pridemo. Ali pa mi povejte, kdo bi samogel nezhilti ogeni p^heljivofti v’ febi P pridam galiti? kdo viharju hudih f> ki fe v’ zhloveku vsdigujejo, sapoveuovati? kuo vfe tlite nagnjenj.*, ki „„f r ..M\ 3 a namena odvrazhajo, v 1 febi ukrotiti? Le farno terdno preprizhanje to premore, de je to volja boshja, in de nam je mogozhe P pomozhjo gnade boshje, ktero nam Bog v 1 katolifhki zerkvi po fvetih sakramentih deli. Ta gnada boshja pride nafhi veliki flabolti k’ po¬ mozhi, ter naf flori mozhne, de samoremo fvet in vfe fovrashnike fvojiga svelizhanja premagati. V’ katolifhki zerkvi je po tem takim vfe sdrusheno, kar naf samore refhiti in refnizhno frezhne ftoriti. Kato¬ lifhka zerkev je saref tifti dragi bifer (shlahtni kamen), kteriga je evangelifki kiipez, ki je dobrih biferov ifkal, nafhel, in je vfe prodal, kar je imel, in ga je kupil. Katolifhka vera je nar drashji dar, kteri more zhlovefhkim otrokam dojti, dar je, ki vfe posemeljfke saklade v’ vrednofti nefkonzhno prefeshe, ona je vezli vredna, kakor nafhe shivljenje; sakaj ona fhe le da slavljenju pravo vrednoft, ker naf s 1 vfo gotovoftjo poduzln, kteri je pravi namen nafhiga shivljenja na fvetn, in nam podeli tudi perpomozhke, ga toliko loshej dolezhi. Ta vera je tudi, ki je vftani zhlovefhke drushbe.ofrezhiti, in nafhe domazhe rezhi prav vravnati. Vera fe vsdigne po boshjim povelji soper vfe smote pameti in ferza, in napove¬ duje fhibo boshjo vlim, kteri od Boga poftavljeni red preobernejo, in telo zhes dufho, mefo zhes duha gofpodariti pufte, vera pa tudi obuduje, okopuje in svilhuje vfe zhednofti, ktere morajo ljudem shegen in frezho pernefti. Ali mi pa povejte, bi le ne sginile ali vfaj fe ne smanjfhale marfiktere teshave in nadloge, pod kterimi ljudje sdihujejo, bi le ne dobila sem- lja novo, bolj prijetno podobo, bi le ne bilo- boljfhi na fvetu, ko bi povfod vfi ljudje tako shiveli, kakor fveta, katolifhka vera uzhi, ko bi namrezh po uku nafhe fvete vere smed febe pregnali duha rasujsdanofti, prevsetnoft, nevofhljivoft, jeso, nezhimernoft v 1 nofhi, sapravljivoft, pijanoft, nezhiftoft, nesveftobo v’sakonu, goljlijo, bresveftnoft, te kushne bule na telefu zhlo¬ vefhke drushbe, in ko bi na njih mefto ftopile zhednofti laftniga sttajevanja, ponishnofti, poterpeshljivofti, sadovoljnofti, tresnofti, zhiftofti sakonfke sveftobe, veftnofti, pokorfhine, bratovfke ljujesni, pravizhnofti, vdanofti v boshjo voljo. Nafha fveta ve¬ ra fe mora v’ djanji kasati, in is nje frezhniga fadu fe flelierni lahko preprizha, de je ni kak zhlovek snajdel, ampak de je is Boga. To vam tedej per sazhetku fvetiga poftniga zhafa la ferze poloshim, de vefte fpofhtovati in zhiflati predragi saklad nafhe vere; de Jesufa Kriftufa, sazhetnika in dopohovavza nafhe vere, ko ga bote ta fveti zhaf f 1 folsami v’ ozheh fpremljali na njegovim kervavim krishevim potu, s 1 gojenim ferzam sahvalite sa dar, ki ga je nam bres nafhiga saflushenja podelil, in de fte v’ fvetim vefelji nad tem nepr:zenljivim pofeftvam perpravljeni, nafho fveto vero povfod ferzhno in ftanovitno fposnati in terditi. Od refnize nafhe vere, ki jo Bog fam sagotovi, prav preprizhani, bote bres teshave duha lashi in smote od febe savernili, naj fi she kakor fi bodi vaf sapeljati pofkufha; kolikor bolj bote v’ ref- nizah nafhe fvete katolifhke zerkve poduzheni, toliko loshej n bolj gotovo fe bote smote in njenih nefrezhnih nafledov obvarovali; ker vedite, de bo pred tema fvetila, smerslma prij /ici/r < ./ / f * 'C ^rt a 4 de jim krivo pot, na kteri fe snajdejo, fposnati da, in de jih fpet v’ tifto zerkev perpelje, ki je edino prava pot v' ve- zhno shivljenje. . Sa letaflmji fhtirdefetdanfki poit, ob kterim zerkvena sapoved sapove, mefnih jedi popolnama fe sdershati, in dovdli vfe dni v’ tednu, sunej nedelj, le enkrat na dan do fitiga fe najefti, dam po od fvetiga Ozheta papeška Pija IX. prejeli oblafti in po okolifhinah fedanjiga zhafa naflednje dovoljenje: 1. Sapoved praviga pofta, namrezh v 1 jedi fi pertergati, in fe le enkrat na dan do fitiga najefti, oftane sa vfe dni fhtirdefetdanfkiga pofta, sunej nedelj; salorej je vsakteri, ki nima veljavniga sgovora, dolshan, vfe te dni, sunej nedelj, fi v' jedi pertergati, in fe fme le enkrat na dan do fitiga najefti. 2. Vshitek mefnih jedil je prepovedan pepelnizhno in kvaterne frede, veliki zhetertek, vfe petke in fabote fhtirdefet¬ danfkiga pofta; nalproti pa je perpufhen ob nedeljah bres raslozhka zliafa, druge drtt v’ tednu pa le opoldne, na- fproti pa svezher fe fme od mela le shupa vshivati, le ko bi komu savoljo njegove ftarofti, ubofhtva, teshkiga dela, bolehnofti fhe kake druge mefne jedi potreba bilo, bi jo fmel vshivati; vender fe pa ne fmejo ob teh poftnih dneh sraven mefnih jedil tudi ribe vshivati. 3. Ravno to velj;t po preteklim fhtirdefetdanfkim poftnim zhafu tudi od kvaternih dni, od frede in fabote v adventu, od fabote pred binkefhtmi (6. Roshnika), od predprasnika fvetih apofteljnov Petra in Pavla (28. Roshnika), vnebo- vsetja Marije Devize (14. Velkoferpana), vfih fvetnikov (31. Kosoperfka) , Marije zhiftiga fpozhetja (6. Grud¬ na), in rojftva nafhiga Gofpoda (24. Grudna). 4. Sa tifte fabote v’ letu, na ktere ne pride kak sapovedani poft, je dovoljenje, dano 30. Malotravria pretekliga le¬ ta, mefne jedila vshivati, do prihodnjiga fhtirdefetdanfkiga poftniga zhafa podaljfhano. 5. Kakor je vfakterimu na voljo dano, fi po fvoji smoshnofti in po nagibu fvojiga ferza fhe vezhi pofte v’ duhu pra¬ ve ponishnofti in pokore nakladati, tako naj pa tifti, ki fe tega polajfhanja zerkvene sapovedi poflushijo, toliko go- rezhejfhi molijo, in druge dobre dela, fofebno duhovne in telefne dela milofti opravljajo, in zhe fhe kakiga drusiga vezhiga dovoljenja v’ ti rezki potrebujejo, naj v’ fhkofii sanj prolijo. Gnada nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa bodi s’ vami vfimi! Amen. Dano is fhUofije v' JLjnMjani 31 • l m rofenxa M&51* n.nt*s