ŠTIRIDESET LET SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA
Boris Kuhar
Skoraj neopazno je šel mimo nas o letu 1963 jubilej Slovenskega
etnografskega muzeja. Pred štiridesetimi leti — 1^. julija 1921 je minister
prosuete s posebnim odlokom postavil Nika Županiča za prvega hono-
rarnega upravnika Etnografskega muzeja v Ljubljani, in ta datum je
tudi uradni datum ustanovitve današnje osrednje slovenske etnografske
muzejske ustanove. Pred tem je že deloval od leta 1921 Etnografski in-
štitut v sklopu Narodnega muzeja. Ta je tudi odstopil novoustanovlje-
nemu muzeju vse etnografske zbirke.
Zbirati, ohranjati, proučevati in razstavljati etnografske predmete,
tvorne spomenike slovenske ljudske kulture z vsega slovenskega ozemlja,
to je bila naloga novoustanovljenega Etnografskega muzeja. Toda okol-
nost, da ni imel .ovojih lastnih prostorov, in je moral ves čas, dolgih štiri-
deset let, še vse do danes gostovati pod streho Narodnega muzeja, je
stalno ovirala muzej v njegovem razvoju.
Toda po štiridesetih letih lahko z mirno roko zapišemo, da je Etno-
grafski muzej povsem upravičil svoj obstoj. Kljub izredni prostorninski
stiski, navkljub vsem težavam od kadrovskih pa tja do finančnih, je
Etnografski muzej opravil pravo pionirsko delo na področju raziskova-
nja ljudske kulture na Slovenskem. Danes predstavlja po zaslugi pok.
ravnatelja Borisa Orla, ki je prevzel vodstvo muzeja po osvoboditvi,
središče etnološkega znanstvenega dela in osrednjo etnografsko muzejsko
ustanovo v Sloveniji.
Zgodovina muzeja, to je sedemnajst letnikov Etnologa, s številnimi
temeljnimi razpravami s področja slovenske etnografije. Pred nami je
sedemnajst letnikov Slovenskega etnografa, naše strokovne revije, ki si je
ustvarila ugled doma in po osem etnografskem znanstvenem svetu. Štiri-
deset let Etnografskega muzeja, to je sto in stotisoče obiskovalcev, ki so
si ogledali zbirke muzeja. To so številne razstave, ki jih je priredil
Etnografski muzej in so vzbudile zanimanje naše javnosti. Število mu-
zejskih predmetov se je v .štiridesetih letih podesetorilo. In v muzeju je
zbrano bogato gradivo dvajsetih strokovnih etnografskih ekip, ki so si-
stematično raziskovale posamezna področja Slovenije. V zadnjih letih
je muzej znatno razširil svojo dejavnost tako na znanstveno raziskoval-
nem kot tudi na kulturno prosvetnem področju. Muzej uveljavlja so-
dobne načine muzejske dejavnosti in svoje delo razširja na vso Slovenijo
ter ga povezuje s sorodnimi institucijami.
5
Tudi svoj jubilej je Slovenski etnografski muzej proslavil z delom.
O tem nam najbolj zgovorno pričajo štiri občasne tematske razstave v
letu 1963. To so: Razstava »Slovenske ljudske maskea v aprilu, razstava
»Ljudsko slikarstvo na Slovenskem«, v maju, razstava »Vraževerje na
Slovenskem« v začetku decembra in še razstava »Južno Pohorje«, ki je
bila odprta konec leta.
Vse svoje delo pa so morali uslužbenci muzeja opravljati zaradi
pomanjkanja najosnovnejšega prostora za delo pod izredno težkimi oko-
liščinami. Zato je prav, da se vsi. ki nam je pri srcu razvoj slovenske
etnografije, razvoj muzeja, ki bi naj o popolnosti prikazoval podobo
slovenske ljudske kulture in njenega razvoj, zavzamemo, da tudi ta naša
institucija pride čimprej do lastne stavbe, do primernih prostorov. Od
teh je v veliki meri odvisno nadaljnje delo in sploh usoda Slovenskega
etnografskega muzeja.
Résumé
Le Musée slovene d'Ethnographie fut fondé le 17 juillet 1923. Dans les
quarante années de son existence, le Musée a rempli un orai travail de pionnier
dans le domaine des recherches sur la culture populaire en Slovénie. Aujour-
d'hui, le Musée est le centre de travaux etho ogiques et l'institution ettino-
graphique centrale dans la SloDénie. Son jubilée, en 1963, a été célébré par
quatre expositions temporaines: Masques populaires Slovenes, Peinture popu-
laire slovene. Superstition en Slovénie et Pohorje du Sud.
6