^rSna teti LXI. fin. in.
V Llubllonl, v sobote 26. mojo 1928.
Ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.-—» Din.
Uredništvo: Knaflova ulica Št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Upravruštvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Nettunske konvencije bodo predložene Narodni skupščini
Kako zagovarja vlada svoj sklep. — V Italiji ne pripisujejo ratifikaciji posebne važnosti in nadaljujejo kampanjo proti nam. —
— Beograd, 26. maja. V vladnih krosih se zatrjuje, da bodo nettunske konvencije še tekom današnjega dne predložene Narodni skupščini in stavljene za dne 30. maja na dnevni red. Vladni krogi naglašajo, da se bo treba z ratifikacijo teh konvencij pač sprijazniti, češ da ni drugega izhoda. V ostalem pa naglasa jo, da je iirifikaci-ja teh konvencij v sedanjem trenutku najbolj neljuba Italiji, ker bodo s tem presekane vse italianske intrige proti naši državi. Italija se je doslej opirala zlasti na to, češ da na?a država ne tz-polnuje prevzetih obveznosti. Obenem zatrjujejo vladni krogi, da bo predložen Narodni skupščini istočasno tudi zakon o agraru v Dalmaciji, tako da bo Narodna skupščina lahko sprejela ta zakon še pred ratifikacijo konvencij.
— Beograd, 26. maja. Današnje «Vreme» objavlja vsebino nettunskih konvencij. Konvencije obsegajo 51 do* kumentov in so razdeljene na tri sku* pine. Prva skupina obsega likvidacijo vprašanj, ki izvirajo iz mirovnih po? godb, druga skupina vsebuje sporazum G izvršitvi rimske pogodbe glede Reke, tretja skupina pa se nanaša na izvedbo člena 9. rimskega pakta.
Rim, 26. maja Vsi italiianski listi so že objavili krajša poročila o skleou jugo-slovenskega ministrskega sveta, da se nettunske konvencije predlože Narodni skupščini v ratifikacijo. Po obši-rnih poročilih pa, ki jin objavljajo skoro vsi listi o protijugoslovenskih manifestacijah italijanskih dobrovolicev v Zadru, izgleda, da fašistični tisk ne polaga prevelike važnosti na ta skleD beograjske vlade. Čeprav ima biti odločilen korak na poti do rešitve spornih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo. To domnevo le še bolj potrjuje dejstvo, da fe -Gior-nale d* Italia« danes zopet začel svojo gonjo o jugoslovanskih voinih pripravah. V članku »Angleško zlato in jugo-slovensko orožje« se je spravil vojaški sotrudnik rimskega lista nad inozemsko posojilo Jugoslavije ter razlaga, da bo to posojilo služilo le za vojne priprave ju-goslovenske vojske. Clankar navaja razne podrobne podatke o sestavi jugo-slovenske armade ter prihaia na čuden način do zaključka, da bi mj^aii Italija, če bi sledila sorazmerno s številom prebivalstva jugoslovenskemu vzar'iiu iliO tisoč broječe vojske) podvoiiti svojo vojsko, ki šteje okroglo 200.(KX.1 mož. Clankar pri tem seveda ooozMiom.i pozablja na drugo oboroženo voisko Italije, namreč na fašistično milico
Vprašanje londonskega posojila postaja vedno
bolj zamotano
Kreditoru stavijo vedno nove nesprejemljive zahteve. — Po sedanjih pogojih je posojilo nesprejemljivo« — Sumljiv molk vlade
Beograd, 26. maja. Glede inozemskega posojila vlada čim dalje večja zmeda, ker vlada v strahu pred neuspehom in še večjo blamažo skrbno prik»riva pravo stanje stvari in spušča v javnost balončke, ki imajo na eni strani namen, da uspavajo javnost, na drugi strani pa naj dokažejo delavnost vlade. Vendar pa prihajajo kljub Temu prikrivanju na dan vesti, ki dokazujejo, da trditve vlade, da bo posojilo sklenjeno še ta mesec, niti najmanj niso v sk'ladu z dejanskim položajem stvari.
Že finančni minister je v izjavi, ki jo je te dni objavila »Politika«, namignil, da pogajanja ne potekajo gladko in da ni izključeno, da pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami sploh ne dobimo posojila, kakor se je naglašalo v vladnih krogih. Današnji listi pa objavljajo informacije, da so stavili kreditori zopet povsem nove zahteve. Tako poročajo zagrebške »Novosti«, da zahteva banka Rotschild, eden izmed glavnih kreditorev, da se porabi to posojilo v prvi vrsti za kritje srbskih predvojnih dolgov. V tem slučaju bi za investicije ostala le mala vsota, tako da bi posojilo izgubilo značaj investicijskega posojila, od katerega si vlada toliko obeta. Verjetno je, da so baš na tem vprašanju zastala pogajanja, ker čaka finančni minister, ki se še vedno mudi v Parizu, na nove instrukcije vlade. V zvezi s tem se je vršila včeraj dolgotrajna konferenca med zunanjim ministrom, ministrom trgovine, ki zastopa finančnega ministra in ministrskim predsednikom.
Je pa še cela vrsta drugih vprašanj, ki prihajajo polagoma na dan in ki spravljajo celo posojilo v zelo čudno luč. V preliminarni pogodbi je določena višina provizije za banke. Iz tega se da sklepati, da banke ne nameravajo pre-
Venizeios o položaju v Grčiji
Atene, 26. maja Poleg pogajanj za sestavo nove vlade povzroča največje težkoče razpust zbornice, ker financ m zakon še ni izglasovan in hoče državni predsednik zbornico razpustiti brez predhodnega pristanka senata. Sedaj iščejo izhoda iz te situacije. Venizeios je mnenja, da so nove volitve neizb ž-ne. Pripravljen je za vsako delo, ki ga zahteva domovina. V nekem članku raz laga vzroke, ki so ga bili privedli do tega, da se je ponovno posvetil političnemu delovanju. Videl ie politične nevarnosti, ki grozijo državi in razkosanje političnih strank, kar vedno bolj otežkoča sestavo vlade, ki bi bila zmož na za de-lo. Venizeios je pre pričan, da bi sledila nova diktatura, ki bi ukinila p?r-
vzeti »feme« celega iznosa posojila in nam staviti protivrednost na razpolago, marveč da igrajo zgolj vlogo komisijo-narjev za podpisovanje posojila v Angliji in Ameriki na naš račun in na naš riziko.
Tudi način priprav za stabilizacijo dinarja je dokaj nenavaden. Iz dosedanjega postopanja in izjav vladnih krogov se da sklepati, da je bila k/reditor-jem priznana pravica vmešavanja v našo notranjo zakonodajo. To znači nečuveno ponižanje države in Narodna banka bi na ta način postala država v državi, kjer bi poveljevali inozemski kapitalisti. Za tako ceno ie posojilo z državnega in narodnega gospodarskega stališča nesprejemlivo.
Še bolj sramotna za našo državo postaja zadeva, če se izkažejo kot resnice verzije, da zahtevajo posojilodajalci poleg vseh drugih težkih in nespre-iemljivh pogojev tudi ratifikacijo nettunskih konvencij. Tak način sklepanja posojila spravlja državo v nekako politično odvisnost od inozemskih bankirjev in tembolj je upravičeno bojazen gospodarskih krogov, da bo država, če pride do tega posojila gospodarsko še bolj odvisna od volje kreditorjev. kakor je že.
Razumljivo je, da vzbujajo te vesti v gospodarskih krogih največjo pozornost in da vlada tudi med gospodarskimi krogi čimdalje večje nerazpoloženje za to posojilo. Vedno bolj pa se v javnosti podčrtava zahteva, naj vlada končno natoči čistega vina in obvesti javnost o pravem stanju stvari. Kakor se doznava namerava opozicija o priliki sestanka Narodne skupščine tekom prihodnjega tedna s posebno interpelacijo zahtevati od vlade, da bodisi v javni ali tajni seji Narodne skupščine poroča, kako stoji zadeva posojila.
lamentarne ustanove, kar bi imelo katastrofalne posledice. Prepričan je dajje da je edino liberalna stranka dovolj močna, da bo rešila državo pred pretečo nevarnostjo. Zaradi tega se je odločil, da ponovno prevzame vodstvo liberalne stranke.
OBSOJEN VOHUN
Košice, 26. maja Pred senatom košič-kega sodišča je bil danes Matiia Antoš ki je tudi v Jugoslaviji in Rumuniji vohunil, zaradi zločina vojaške izdaje obsojen na pet let prisilnega dela. Vohunsko službo je opravljal v korist Madžarske. Zaradi istega zločina, je bila obsojena pri isti razpravi tudi neka Terezija Milek na tri leta prisilnega dela.
Protiitalijanske demonstracije v Šibeniku
Ogorčenje radi nameravane ratifikacije   nettunskih konvencij narašča. — Demonstracije pred italijanskim   konzulatom. — Alarmantne vesti italijanskih listov.
— Šibenik, 26. maja. Sinoči se je vršilo tukaj veliko protestno zborovanje proti nameravani ratifikaciji nettunskih konvencij. Ta korak vlade je vzbudil po vsej Dalmaciji velikansko ogorčenje. Četudi so prireditelji bili v svojih govorih zelo zmerni in so oblasti ukrenile vse potrebno, da bi ne prišlo do neljubih incidentov, so zborovalci po shodu priredili demonstracije po mestu, vzklikajoč prorti Italiji in proti izdajstvu Dalmacije. Demonstracije so potekle mirno. Le skupina mladih ljudi, kakih 30 oseb, je odšla v ulico, kjer se nahaja italijanski konzulat, m demonstrirala pred konzulatom. Iz množice je nekdo vrgel kamen v okno konzulata, nakar je takoj nastopila policija z orožništvom ter demonstrante razgrtala.
— Trst j 26. maja. «Popolo di Tri* este» prinaša iz Zagreba poročilo o napadu na italijanski konzulat v Šibe* niku, ki pravi, da so protiitalijanski jugo slovenski elementi v Šibenku po; vzročili težke incidente. Po sinočnem protestnem zborovanju proti ratifika* ciji nettunskih konvencij, na katerem je prišlo do ogorčenih demonstracij proti Italiji, je odšlo okoli 300 oseb v sprevodu med petjem in klicanjem proti Italiji pred italijanski kozulat, v čigar prostorih sta bila samo konzu* larni tajnik in njegova soproga, ker je
konzul Cavallero odpotoval v Split. — Pred konzularnim poslopjem, poroča tržaški list, je prišlo naravnost do zve* rinskih demonstracij. Med neprestan nim psovanjem je razbila množica ste* klena vrata k poslopju in vdrla na vrt, kjer se je opustošenje nadaljevalo. De* monstranti so razbili vse Šipe na oknih s kamenjem ter razbili tudi vrata. Raz* bili so tudi rolete.
Ko so se dogajali ti prizori na vrtu konzulata, ne da bi jugoslovenska po* licija posredovala je italijanski konzu* larni tajnik telefoniral na vojaško po= veljstvo ter zaprosil za vojaško zašču to. Povdariti je treba, da jugosloven* ske oblasti kljub pričakovanim demon* stracijam niso ukrenile nobenih var* nostnih odredb. Ker so se opustošenja nadaljevala in ko je pričela množica vdirati v poslopje, je dospel na mesto oddelek orožništva, ki je demonstran* te potisnil nazaj. Množica se je umak* nila. nato pa je skušala ponovno nas skočiti italijanski konzulat. Končno je dospela četa na konjih, ki }e prepre* čila ponovni napad na konzulat. De* monst~acije so se nato nadaljevale še po ulicah. Demonstranti so grozili z nasiljem številnim italijanskim druži* nam, ki so trepetale v bojazni pred de* janskimi napadi.
Zakaj je šel g. Davidović v južno Srbijo
G. Davidović je zbiral v Južni Srbiji podatke o partizanstvu ra-dikalskega uradništva, da utemelji svoje zahteve po spremembi
upravnega aparata.
— Beograd, 26. maja. Politični krogi so z velikim zanimanjem pričakovali povratek g. Ljube Davidovića iz južne Srbije, kamor je odpotoval začetkom tega tedna, da se na licu mesta prepriča o dejanskem položaju. Znano je, da vlada med demokrati veliko nezadovoljstvo s sedanjim režimom in da so zato zahtevali obsežne spremembe upravnega aparata. G. Vukičevič je te zahteve odklonil in tako je prišel g. Davidović v skrajno mučen položaj. Da bi se na eni strani izognil neprijetnostim v demokratskem klubu, na drugi strani pa pridobil na času in obenem sam proučil razmere, je g. Davidović nenadoma odpotoval v južno Srbijo. G. Davidović se je sinoči vrnil v Beograd. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bi se imela gg. Davidović in g. Vukičevič jutri ponovno sestati, da razpravljata o demokratskih zahtevah.
V radikalskih krogih naglašajo, da čaka g. Vukičevič na ta sestanek, na kar bi skupno z demokratskimi zahtevami rešili tudi zahteve, ki jih stavijo
radikalski poslanci iz južne $rbije. Domneva se celo, da bo v ta namen sklicana skupna konferenca radikalskih in demokratskih južnosrbskih poslancev, da bi tako spravili njihove zahteve v sklad. O uspehu te konference pa sodijo vladni krogi sami zelo skeptično. Zahteve demokratov so v dijametral-nem nasprotstvu z zahtevami radikalov, ker zahtevajo demokrati glave najvne-tejših radikalskih agitatorjev in eksponentov. V okolici g. Davidovića zatrjujejo, da je g. Davidović na svojem potovanju po južni Srbiji zbral mnogo podatkov o partizanstvu radikalskega uradništva. Demokrati bodo zahtevali, da se to uradništvo odstavi in da pridejo na ta mesta demokratski pristaši. Radikali seveda to zahtevo že vnaprej odklanjajo in izključujejo na tej podlagi ta sporazum.
Spričo takega stanja stvari sodijo v političnih krogih, da se bodo nasprot-stva med obema glavnima vladnima strankama po povratku g. Davidovića še bolj poostrila.
Pred kongresom rezervnih častnikov
Člani ljubljanskega pododbora so prispevali za Ratnički dom v Beogradu nad 250.000 Din, pa ne bodo imeli od njega nobene
koristi.
Jutri in pojutrišnjem bodo zborovali v Sarajevu delegati pododborov udruženja rezervnih častnikov, toda žal ne bodo za* stopani na občnem zboru vsi pododbori, kajti diktator Radosavljevič je nekatere pododbore, med njimi tudi ljubljanskega kot največjega v državi, od letošnjega občnega zbora proti pravilom in brez vsa» ke utemeljitve kratkomalo izključil. Letos? nji občni zbor, Čigar sklepi bodo neveljavni, ker ni bil pravilno sklican in ker se ga ne udeleže delegati vseh pododborov, bo nekaka komedija, na kateri bo predsednik Radosavljevič pel slavospeve o svojih za« slugah in se dal ponovno izvoliti za pred* sednika. Udruženje rezervnih Častnikov in bojevnikov šteje nad 18.000 članov in že po številu je to organizacija, ki bi ji mora* la tudi vlada posvetiti večjo pozornost. To* da hegemonistični režim je menda zado* voljen z neznosnimi razmerami v tej važ* ni patrijotični organizaciji, ker se je pred* sednik Radosavljevič v imenu vseh članov udruženja postavil odločno na stališče re* žimovcev, dasi za to ni bil pooblaščen in dasi se udruženje po pravilih v nobenem slučaju ne sme vmešavati v dnevno poli* tiko.
Materijelno stanje udruženja je zelo ugodno. Gotovine v denarju ima udruže* nje v Državni hipotekami banki nad pet milijonov dinarjev, pri pododborih pa nad pol milijona. V Beogradu je dobila organi-zacija brezplačno veliko stavbiSče, ki je vredno med prijatelji 9 milijonov dinarjev.
Na tem prostoru namerava zgraditi velik Ratniški dom. ki bo stal nad 15 milijonov dinarjev. Kapital za ta dom je baje že za* .siguran. Glavni vir dohodkov organizacije rezervnih častnikov so uniforme, ki pripa* dajo vsem rezervnim častnikom po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice brezplač* no. Središnja uprava je pa potrebovala de* nar za razne potrebne in nepotrebne izdat* ke, na drugi strani je pa sklenila zgraditi v Beogradu Ratnički dom in zato je izpo* slovala od vojnega ministrstva, da so Šle vse uniforme skozi njene roke. Rezervni častniki so morali plačevati za uniforme po 500 do 700 Din in ta denar se je stekal v blagajno središnje uprave. Kaj pomeni ta znesek za državnega, pa tudi za pretežno večino privatnih uradnikov, si lahko misli* mo. Poleg tega morajo plačevati rezervni častniki precej visoko članarino in nebroj drugih prispevkov, kajti središnja uprava se je postavila na stališče, da je treba iz* žeti iz njih čim več. Izžema jih z neverjet* no vnemo, tako da se je pojavilo zlasti med siromašnejšimi upravičeno ogorčenje.
Ljubljanski pododbor je že več let trn v peti središnji upravi. Moralna zaušnica, ki jo je dobil ljubljanski pododbor od sre* dišnje uprave s tem, da je bil izključen od letošnjega občnega zbora, je tembolj kri* čeča in nezaslužena, ker je baš ljubljanski pododbor v blagajno središnje uprave naj* več prispeval in ker je bilo njegovo pošlo* vanje ves čas vzorno. Ljubljanski podod*
i Vlil.
i mednarodni vzorčni velesejem
Ljubljana, 2—11.junija 1928
600 razstavljalcev. Vsakovistno blago. Ugoden nakup. — Specijalne razstave: automobilska, pohištvena, franeuska, kmetijsko-strojna, umetniška, higienska.
Popust na železnicah in parobrodih. Legitimacije se dobe v večjih denarnih zavudih, potniških uradih in po pošti tudi od veie-sejmskega urada. 1045
bor bi moral dobiti po številu članov 1150 uniform, dobil jih je pa samo 460 in še te deloma brez pelerin. Za uniforme so pla« čali člani ljubljanskega pododbora središ* nji upravi nad 250.000 Din, kar znaša nad 10 % premoženja središnje uprave. Ves denar za uniforme se bo baje porabil za Ratnički dom. Toda vprašati se moramo, komu bo služila ta ogromna palača, za ka* tero namerava izdati središnja uprava nad 15 milijonov Din. Člani pododborov bodo imeli presneto malo koristi od Ratničkega doma. Jasno je, da si hoče diktator Rado* savljevič s svojo kliko zasigurati eksisten* co, kajti v tako veliki palači bo mnogo mest, ki jih. bodo zasedli poedini člani sre* dišnje uprave na čelu z g. Radosavljevi* čem in živeli brezskrbno na račun rezerv* nih častnikov.
V načelu ne nasprotujemo zgraditvi Ratničkega doma, toda odločno obsojamo taktiko središnje uprave, ki si je prisvo* jila pri tem monopol in razpolaga z denar* jem tako, kakor se ji zljubi. Uprava Rat* ničkega doma, odnosno fonda, iz katerega se bo palača gradila, bi morala biti v rokah zastopnikov vseh pododborov. Toda do* slej ni imel zastopnik nobenega pododbo* ra vpogleda v poslovanje središnje uprave, v kolikor se tiče fonda, iz katerega se bo gradil Ratnički dom. Tudi uprava Ratnič* kega doma bi morala biti v rokah zastop* nikov poedenih pododborov, vsaj onih, ki so za dom največ prispevali. Toda Središ* nja uprava tega pod nobenim pogojem ne bo dopustila in tako bo upravljala Ratnički dom, zgrajen iz prispevkov vseh rezervnih oficirjev, klika Radosavljevičevih priganja* Čev. Že to dovolj jasno priča o neznosnih razmerah v organizaciji rezervnih častni* kov. Tu bo potrebna temeljita remedura in čimprej pride do nje, tem bolje bo za organizacijo samo in za vse njene člane.
Italijanska finančna politika
Rim, 26. maja Finančni minister Vol-pi je podal na današnji seii Doslanske zbornice obširen ekspoze o finančni politiki vlade. Govoril je o posledicah de-flacijske politike ter o revalorizaciji in stabilizaciji valute naglašaioč. da te operacije ugodno vplivajo na ozdravljenje in obnovo italijanskega gospodarstva. Po ministrovem govoru in po odo britvi proračuna finančnega ministrstva je bilo spomladansko zasedanie poslanske zbornice zaključeno. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom.
PROTIVERSKI BOJI V RUSIJI
Moskva, 26. maja Sovjetska vlada vodi v zadnjem času boj proti cerkvi z največjo ostrostjo. V guberniii VoroneŠ je bilo v zadnjem tednu zaprtih 40 cerkev zaradi premajhnega zanimanja prebivalstva. V Kostromi ob Volgi je bila prirejena protiverska razstava, istočasno pa je bil otvorjen protiverski muzej Prve mesece tega leta je priredila zveza ateistov po raz-nih pokrajinah 28 kongresov. v
PREISKAVA V BUENOS-AIRESU
— Buenos Alres, 26. maja. V zvezd z bombnim atentatom na italijanski generalni konzulat je policija prijela okoli 200 sumljivih oseb. Pričakovati te še novih aretacij. Vsled eksplozije je bilo uničeno veliko število važnih aktov. Včeraj ponoči je umrl mženjeT Alippi, ki je bil pri atentatu težko ranjen.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dima) 799.75, Berlin 13.6075, Pariz 223.80, Praga 168.45, London 277.4$. Curlh 10.95, Milan 299.25, Newyork 56.83.
ZAGREBŠKA BORZA. Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 799.75, Berlin 13.6075, Pariz 223.80, Praga 168.45, London 277.48, Curih 10.96, Newyork 56.83. INOZEMSKE BORZE. Curlh: Dunaj 73.02, Berlin 124.25, Milan 27.34, London 25.335, Newyorfr 518.875, Pa-riz 20.43. Praga 15.3775. Betcrad 9.1326.
Sbaal
•SDOVFNSICI NAROD* dne 26. m»ja 1926.
He». 121
Manifestacija za zatirane rojake
AU morejo imeti vsiljene krhrične pogodbe trajno vrednost? — Krivda fašistične Italije za neraspoloženje jagodovenakega naroda proti njej- — Demonstracije akademske mladine proti fantovskim
<9Vaš novi roman
Va nekaj dneh začne izhajati v ^Slovenskem Narodu* roman
»Trije pravičniki",
eno najboljših del, kar jih je napisal sloviti angleški pisatelj
Cdgar TDallace.
Še pred tremi leti je bilo to ime docela neznano. Takrat je Wallaceu
Čredi a tako trda, da se je moral preživljati s slabo honoriranim! revijskimi upletu Potem pa se je nepričakovano preokrenilo. Nekega dne se je WaU lace pojavil v Toži ravnatelja velikega londonskega varijeteja ter mu je po* nudil natipkan kos papirja. Direktor je list prečit al — bili so sami kuple* ti —, nato se je pa obrnil k avtorju, čigar obleka je bila videti močno ogo* Ijena in zanemarjena: ^Koliko bi radi?» «Deset šilingov,* je izdavil Wab lace, «Kaj, deset Šilingov?* se je zasmejal ravnatelj, «deset funtov vam dam; pesmice niso napačne!*
Od takrat je šlo z Wallacem stalno navzgor. Začel je pisati kriminal* ne romane, ki so si tako rekoč čez noč osvojili občinstvo ne samo Anglije, nego tudi Amerike in kmalu tudi vsega ostalega sveta. Wallacove romane — baje jih je že čez sto — čita danes ves kulturni svet v angleščini, franco* ščini, nemščini, laščini, češčini, ruščini, švedščini in srbohrvaščini, ćirilski in latinski. Le v slovenščini ga doslej še nismo imeli.
Wallace ima svoj poseben, samonikel slog. Njegove storije se čita jo napetejm in sodobneje kakor Doylove, Renardove, Lerouxove, Wellsove in Leblancove, da omenimo samo najodličnejše zastopnike kriminalnega, pu* stolovskega in fantastičnega romana. Če začneš čitati Wallacea, ga gotovo ne boi odložil prej, dokler mu nisi prišel do konca. Duhovitost, napetost, svojevrstnost stila so tudi glavne vrline njegovega romana
„Trije pravičniki",
s katerim predstavljamo Slovencem doslej še neznanega avtorja.
Naš novi roman začne izhajati prihodnji teden. Prosimo naročnike in čitatelje, da nanj opozore vse svoje prijatelje in znance.
Svatoma vojna je prinesla evropskim narodom toliko grozot m uničila toliko do* Ševnib ta materijelnih vrednot, da si izmu* ceni narodi, zlasti pa po vojni novo u stvar« jene države, ki se imajo Se danes boriti z žalostnimi gospodarskimi m socijalnimi posledicami večletnega sistematičnega uni* čevanja, iskreno žele dolgotrajnega miru. Tudi Jugoslavija si želi miru, ker ga nujno potrebuje za svojo konsolidacijo, ki je tem težja, ker je bila ustvarjena iz pokrajin, ki so bile med vojno skoro popolnoma opustošene ali pa »o bile pod pokojno Av. stri jo stoletja zapostavljene in med vojno namenoma bolj izčrpane kakor pa druge nemsko-avstrijske. Tudi z italijanskim nt* rodom si žeH naše ljudstvo živeti v miru po načelu vsakemu svoje. Nočemo imeti sovražnikov, ampak čim več prijateljev. Italija pa je sistematično delala na to, da odnosa ji med na/L* in njo niso mogli po* ■tati prijateljsko iskreni. Rapallska pogod* ba, ki je bila izsiljena od njene strani in ki je v popolnem nesoglasju z vsemi načeli, za katera so se borili tlačeni narodi v sve* tovni vojni za samoodločbo, je zasekala globoko rano v naše narodno telo. Ta ra* na bi bila manj občutna, če bi videli da postopa službena Italija z našimi rojaki on* stran mej po človeško, da jim priznava pravice, ki jih druge velesile priznavajo celo svojim nekulturnim kolonijam. Toda Italija je skrbela, da je ostala ta rana za nas vedno skeleča.
Pol milijona naših ljudi v Italiji je brez narodnih šol, dasi je bilo njihovo šolstvo pred vojno razmeroma bolje razvito kakor pa v predvojni Italiji. Bivša Avstro*Ogr* ska je bila napram slovanskim manjšinam, slasti pa proti italijanski manjšini pravic« nejša, kakor pa je napram njim Italija, ki se je po lastnih trditvah borila za «osvo* bojenje narodov* izpod avstrijskega jar* ma. To govori za cele knjige!
Z Jugoslaveni v Italiji se postopa ka» kor z manj vrednimi državljani, ki ne sme? jo vživati svojih političnih, kulturnih in go* spodarskih pravici Kljub raznim •prijateljskim pogodbam*, ki so bile izsiljene od
Jugoslavije, se t takih razmerah med na« šim narodom nikdar ne morejo razviti iskrena prijateljska čustva napram naši italijanski sosedi m zato se bodo v duši našega naroda pogodbe, ki jih sklepajo na« še vlade pod pritiskom razmer z Italijo vedno smatrale kot krpe papirja. Kri ni voda in nemoteno sožitje narodov je m o* goče le po načelih pravičnosti!
Aretacija desetih slovenskih dijakov v Skocijanu, ki jih nameravajo izročiti italijanske oblasti izrednemu faJHstovskemu sodišču, vesti, da hoče Italija izsiliti ratifikacijo nettunskih konvencij od naše strani ▼ zvezi z najetjem inosemskega posojila, so samo dokaz stalne italijanske neiskrenosti.
Včeraj je v Ljubljani zopet manifestirala naša mladina za na j priprost ej še človeške pravice naših rojakov v Italiji. Po dobro uspelem zborovanju, Id ga je sklicala akademska podružnica Jugoslovanske Matice v veliki dvorani hotela >TJniona<, je mladina in mnogoštevilno občinstvo priredilo tudi po ljubljanskih ulicah demonstracije proti vedno ponavljajočim se faiiitovikim nasilstvom nad našim miroljubnim živijem onstran mej.
Prišlo je zopet do izraza eno razpoloženje, ki so ga ustvarile pri nas rapallska pogodba, beograjske in nottunske konvencije.
Kakor vedno, je bila tudi sedaj mladina prva, ki je dvignila svoj glas za zatirane brate. To je tista mladina, ki živi samo v svojih idealih, ki je dozorela po vojni ki ki je niso pokvarile korunrpirajie razmere, t vojnih in povojnih letih. Ta mladina, ki gleda v bodočnost, ko bo jugoslovenska država segala od Jadrana do Črnega in Egejskoga morja, ve, da je bodočnost njena, slovanska, in da se vse krivice same od sebe maščujejo.
Vzrok za obup bi imeli, ako bi ne imeli idealne mladine, ki ne išče trenutnih materijalnih koristi. Tako pa vemo, da amo narod bodočnosti.
Težkoče, s katerimi se imata boriti naša država in narod vsled nesposobnosti svojih vlad, bodo prej ali slej premagane, in zato trajne vrednosti ne morejo imeti nobene vsiljene konvencije, ki ne temelje na sporazumu, odgovarjajočemu narodni duši.
dokazov. V posavskem srezu je obstojala dobro oreutoraoa razbojniška 'tolpa M Je imela mnogo pornagačev in ji od bio mogoče priti do živeča. Če se je mož hotel znebiti Žene aH obratno, le samo naročil tolpi Id je imela svoje pomagače v vsakem okraja. Razbojniki so vse uredil, da ni ostalo najrnanjšega sledu. Tako je naslad prepir med srnam Živkotn in njegovim očetom. Sto je najel roparje, ki so umoril očeta m mu odnesli 300.000 Din. Roparji so izročili denar sinu in dobili za odškodnino 30 tisoč Din. Leto pozneje so našli tudi sina Zivka ubitega v gozdu. Policija je slednjič prišla na sled zločincem in jih ai ©filiala.
Cisti
osvežuje, dezinficira želodec in črevo.
Odstranjuje
Žeravico (zgago), napetost, vzpehavanje, katar
Za 2 poskusna omota priložite naročilu 10 Din v znamkah.
Dobiva se po vseh lekarnah omot za k Din.
Sarajevska policija in Slovenka na konju
Mlade Slovenka Jožica Kerhova iz Maribora Je v bosanskem Vfšebradu pri otro-kih gozdnega upravitelja Sekuiića vzgojiteljica in predvsem učiteljica nemščine. Obenem se bavi z Jahaškim sportom. Najema konje ki jezdarL Končno se Je — baje že v treh mesecih — iz trenirala tako, da je odjezdila v Sarajevo. Po hitri in vztrajni ježi Je dospela tja v 14 urah. Zdal pa jo Je zgrabila policija in jo — aretirala in zaprla. Zakaj, za Boga?! »Slovenski NaTodc je poročal 24. t. m.: »Jahala ie namreč oblečena v moško obleko in nien konj je bil ves znojen in upehan;« — »Slovenec* z dne 26. t. m. pa poroča: »Ker je bila oblečena v moško obleko in je jahala na oznojenem koniu, jo je policija pri vhodu v mesto zamrla.« Oba Hsta poročata torej enako, vendar še zmerom ne razumemo, zakaj so bosanski redarji prijeli m zaprli našo rojakinjo? — DogodrvSStaa je zanimiva in načelne važnost! ne le za ženske, nego tudi za moške. Ali je v Sarajevu moška obleka na športni jezdalki nemoralna ali oohusljrva? V Bosni torej ne dovolijo ženskam jezda-rfti v pravimi ta po vsem svetu običajni jezdalni opravi — v moških hlačah? Naj pošlje sarajevsko policijsko ravnateljstvo vendar par redarjev vsaj v Ljubljano, da vidijo, kako jezdarijo po trašm ulicah tn trgih razne naše dame lepe konie v moških hlačah! In živ krst se ne zgraža nad njimi, ker Slovenci smo pač že tako daleč, da vemo: razni športi se goje tudi od dam vedno le v hlačah! Turistika. smučanje, sankanje, telovadba, aeronavtika in jezda-renje se izvršuje po vsem kulturnem svetu od obeh spolov enako v hlačah. In glede hlač ni prav ntkakih predpisov: lahko se uporabljajo bričes, pump, jezdalne ali čisto moške hlače.
AH so policaji v Sarajevu res še taki rili strski reakcionarci ta azijatski nevedneži, da jim to še dandanes ni znano?! —
Obleka ni sploh nikoli pobujšljiva in tudi moški sme jezdariti, če se mu ljubi, magari v ženski obleki. Saj nosijo Skoti, AJbanci in razni južni Balkana. Grki in drugI kratka ženska krHa vsak dan in za parado. Celo angleški kralj nastopa s krilcem! Nam se zdi taka oprava morda nekam smešna, nikakor pa ne pohujsUjiva- V Bosni in zlasti v Sarajevu pa bi — ako so dosledni — morali aretirati monarha, ki bi incogntto prijezdil v nacionalni noti...
In naio vrlo sportistko so aretirala tudi zato, ker je bil njen »konj zaolen in upehan«. Tudi to ni nfkak razlog. Kje stoji zapisano, da M jezni konj ne smel biti znojen ki upehan? Ako je konj tekel 14 ur, je vsakemu tepcu jasno, da m mogel biti suh in neupehan. 0 kakem trpinčenju konja ne more btti govora; mlado dekle gotovo za konja nt pretežko. Gotovo je Slovenka konja parkrat spotoma napojita in nakrmila ter tudi sama počivala, zakaj da bi vzdržala brez odmora celih 14 ur v sedlu, je neverjetno. Sicer pa je konj dunajskega fijakaria, kl je vozi kočilo in gospodarja
od Dunaja do Pariza, brez dvoma pretrpel neprimerno več. Toda fijakaria v Parizu niso aretirali, nego so njega m konja ovenčati tn pogoštflt ter ga slav* kot zmagovalca športnika.
Zakaj so torej sarajevski redarji prijeli Slovenko, ki je dokazala samo to, da je »dekle od fare«, izvrstna jahačica, ki je zaslužila hvalo, priznane vseh sarajevskih športnikov? Morda tudi zato, ker Je povedala, da se zanima za kozaSkega hetmana? Naj nam pojasni stavna sarajevska policijska direkcija, zakaj se mlado dekle, ki je umetnica v jezdarenju, ne sme zanimati za kazaške hetmane, Id so — kakor ve ves ostali svet, izvzecnSl sarajevske redarje — jahači brez primere? AH je uorda že v besedi »zanimanje« — nemoralnost in pohujšanje?
Vsekakor: Sarajevo, kjer hodijo mo-hamedanke v dimi j a h, je za soortitske vrlo opasno mesto! Ne vemo, v kakšnih toaletah nastopajo ondi teJovadke. turistke, snročarice. Gotovo sklepamo Iz doživljaja vrle Slovenke, da se ondi ženske kopljejo in plešejo balet izključno v memških kotah.
Mar ne? Prosimo odgovora, prestavna
sarajevska policija!
Soortnlk.
šBeleznica
KOLEDAB.
Jutri: Nedelja, 14. maja 1928; katoličani; Binkošti; pravoslavni: 14. maja, Magdalena. DANAŠNJE PBIBEDITVE.
Drama: >Cyrano de Bergerac<.
Opera: >Manon<.
Kino Matica: >Kralj Pelikanije<.
Kino Ideal: »Notredamaki gubavec«. PRIREDITVE V NEDELJO.
Drama: ob 15. >Snegulčica<.
Opera: ob 15: »Grofica Marica«.
Kino Matica: >Kralj Pelikanije.<
Kino Ideal: >Notredamaki grbaveoc.
Film ZKD: ob 11. v Matici; Ekspedicija na Mont Everestc
Sport: Primorje - Maribor na igrišču Primorja ob 16.30.
PRIREDITVE V PONDELJEK.
Drama: >Stilmondski župane.
Opora: ob 15. >Mignon«, ob pol 20. >Kne-ginja čardaša<.
Kiio Matica: > K ral j Pelikanijec.
Ljudski kino (Ideal): >Notredamski gr-bevece
Film ZKD (Matica): ob 11. dopoldne: >Ekspedicija na Mont Evreet«.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes in jutri: SuSnik, Marijin trg; Ku-ralt, Goeposvetska cesta.
SPORT
— Austiia : Ilirija. 28. t m. oh 16.30, iarfi&i Uftrije. Na binkoštnd pondetjefc odigra SK Ilirija mednarodno tekmo z »Aastrijo« iz Celovca- Kot prcak Celovca oziroma Koro&ke je A as.tria nov zanimiv gost v LJubljani .cegar nastop proti Iliriji bo predvidoma prinesel najboljši sport ter napeto ba fair igro. V AostriH j-e 7 igralcev, ki so reprezentativno nastopili 29. m. m. v fceaou Celovca proti UubUanš. V prvenstvenem tekmovanju koroške nogometne zveze ni zgubila niti ene igre, pa tudi proti prvakoma Gradca is SaJc-burga beleži zmagovite rezultate. — Ilirija postava v poadeDek svoje najbojjle moštvo. Ve-rovšek bo pomaknjen zopet v obrambo, v levi zvezi pa hoče preskusni 1 Ilirija Košenino. — Predtekmo igrata ob 15. uri rezervi Ilirije m Hermesa.
— Kolesarske dirke za blnko&tae praznike. Otvoritvena dirka kolesarskega in motociklis ličnega društva »Savac ter Zvezna dirka kolesarskih društev se vrši dne 28. maja na progi LJub-Dana — Logatec. Vozi se v dveh skupinah. I. iumorH 29 km. II. prvorazredni dkrkača 29 km. Start točno ob pol 15. pri gostilni Rupar km 1400, cilj je v Logatcu pri hotelu Kramair km 30.400. Prijave dirkačev brez priiavnine se spre-lemajo do 29. maj* do 10. ure dopoldne v Zvezni pisarni. — Istočasno se vrši toda izlet rti ie skupni odhod točno ob 13. s Sv. Jakoba trga ne cilj v Logatec. — Športnike opozarjamo, da je tvrdka Batje! prevzela zastopstvo odločnih avstrijskih »Titan< motorjev, v najkrajšem času pa prevzame tudi zastopstvo francoskih avtomobilov znamke »Matnis*.
— »Tonr de Slovenie«. Kolesarska dirka »Tour de Slovenie< se radi stalno slabega vremena in slabega stanja cest vsled deževja preloži na kasnejši termin. Odbor.
— Iz LLAP. Kakor vsako leto, tudi letos priredi LLAP s sodelovanjem SK Ilirije in ASK Primorja propagandno Štafeto za prehodno »Jutro-voc darilo »Matija Oobecc, in sicer na binkostni pondeijek dne 28. t. m. ob 11. mi dopoldne. Start je pred Narodnom domom, cilj na Kongresnem trgu. Tekmovanje se vrši po: Aleksandrovi, Dunajski, Dalnratinovi cesti, Komenskega ulici, Resljevi cesti, preko Krekovega trga Pred škofijo, Striradevi oBci, preko Marijinega trga, Prešernove in Šelenborgove ulice do cLlja na Kongresnem trgu. P. d. občinstvo se naproša, da gre oaSrm rediteljem v vzdrževanju reda vsekakor na roko, da ne bo štafet ni tek oviran. Gg. sodnike LLAP-a prosim, da se sestane jo točno ob 10. uri pred Narodnkn domom, oba sodelujoča k hib a pa se pozivata, da stavita po 18 svetih članov na razpolago v svrbo rediteljstva. — Tajnik I.
V Maribora organizira medklubski odbor LNP-a tekme za pokal marborskega trgovca U-gerja; v turnirju sodelujejo SSK Maribor, SK Železničar, SK Svoboda in SK Ptuj.
Na Rakeku odigrata v nedeljo ob 14.30 tamkajšnji SK Javornik in SK Elan iz Novega mesta revtasnšno odločilno tekmo za podežemc prvenstvo ljubljanskega okrožja LNP-a. Prvo srečanje med njima v Novem mestu je končalo s 4:1 v prid Eianro.
V trbovljah Igra v nedeljo ob 15. uri SK Amater z vojaškim SK Triglarvom iz LJubljane.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Kri v ljuba vnem trikotniku. — Nočne pustolovčšine mladega vajenca. — Kralj tihotapcev pod ključem. —
odkritje zločinov.
Poročali smo že, da je Rudođf Rich-ter v Zagrebu napadel z nožem svojo ženo in kavaTnarja Vinka Prpi Ca. Sprva aretirani napadalec ni hotel izpovedati, zakaj je napad izvršil Sedaj je pa krvavi napad popolnoma pojasnjen. Kichter je izjavil, da je pred 8 dnevi njegova žena odšla iz hiše in ker je prej imela razmerje s kavarnarjem Vinkom Prpićem, je postal ljubosumen in menH, da ima žena zopet s kavarnarjem ljubavne odnošaje. Na dan napada je Richter prišel iz Kustošija v mesto, ker je hodil k zobozdravniku. Sel je tudi v Tkalčičevo ulico, ker ga je srce vleklo k ženi. Na svoje veHko razočaranje je pa opazil, da je bil pri njegovi ženi Albini Prpić. Da ne bi na-staJi družinski prepiri, je Richter zapustil stanovanje in odšel v gostilno in se napil, kar ni njegova navada. AScohol ga je mak) zmedel in odsd je na stanovanje svoje žene in vprašali, kje je Prpić. Ko je žena odgovorila, da je Prpić že odšel domov, je ljubosumni mož potegnil žepni nož in zabodel ženo v prsa. Ker je začela klicati na pomoč, je pobegnil in tdkel naravnost v kavarno Vinfca Prpića in ga isto tako napadel z nožem. Richter je izjavil, da je vse to storil iz ljubosumnosti. Zaslišana ie bila tudi Richterjeva žena, ki je izjavila, da je usodnega dne prišel njen mož pijan v njeno stanovanje in jo napadel z nožem, nakar se je onesvestila in se je zavedla šele v bolnici Izjavila je tudi, da je mož izvršil napad z nožem iz ljubosumnosti. Odšđa je od njega, ker se ni mogla razumeti z moževimi starši. Zaslišani Prpić je izjavil, da je prišel Richter pijan v njegovo kavarno. Zabrusil je kavarnarju v obraz, da je vso noč spal pri njegovi ženi in ga napadel z nožem. Kavarnar Prpić je živel tri leta z Albino, preden se je omotžila z Ricbterjem. Prpić in Richterjeva nista vložiJIa ovadbe proti napadalca, ker je izvršil svoje dejanje v Ihibosumnosti.
★
Klobnčarski učenec A. M. je bil žt nad leto dni brez posla. Potepaj se Je v brezdelju po Zagrebu. Ko je neke-ea dne stradal ves dan, se je spomnil hiše, kjer je nekoč delal kot Mobučar-sfci pomočnik. Spomnil se je tudi« da v tej hiši stanuje prostitutfka Ljubica, ki ponoči odide na cesto. Zato se je odločil, da vlomi v njeno stanovanje in jo okrade. Bik) je že pozno po polnoči. Ulice so bde prazne, le tn pa tam je huSkniia kaka ženska postava izza vogla. Tudi Ljubica je stala na vogalu in nagovarjala nekega zakasnelega gospoda .Tedaj se je klobučarski učenec splazil do hiše, kjer je stanovala Ljubica, Vezna vrata so bila odprta in Motako todi vrata Ljubičine sobe. Bila
je popolna tema' in učenec se je doti-pal do postelje in se skril pod njo. Kmalu je prišla prostitutka, seveda v spremstvu. Učenec je čepel ves čas pod posteljo in ko je Ljubica zopet odšla na ulico, je videl, kako je vtaknila zasluženih 100 Din v predal nočne omarice. Ko je bil sam v sobi, je odprl predal in vzel iz njega 1890 Din gotovine in vložno knjižico na 22.000 Din. Razen tega je pobasal v žep še neke papirje in legitimacije. Te je vrgel v kanal. Okradena devojka je tatvino takoj opazila in prijavila redarstvu. Učenec si je nakupil z ukradenim denarjem obleko in ko je hotel kupiti še čevlje, ga je policijski agent aretiral. Pri njem so našli še ves ostali znesek, katerega so vrnili prostitutki, učenca pa izročili sodišču,
*
Že dolgo-je povzročal velike skrbi finančni kanišofi v Mostarju neki Derviš Vuk, ki ga finančni organi imenujejo kralja tihotapcev. Zasledovali so ga fi-namcarji preoblečeni v civilno obleko, pa ga niso našU Znano je bik), da Vuk tihotapi na veliko in da ima mnogo po-magaoev v svojem podjetju. Imel je številne dečrke in dekftce, ki so razpečevali tobak po mestu in okolici. Zvečer so pa prihajali k njemu po plačilo. Dobiva! so ipo 50 Din na dan in še posebej za nadure. Tudi poradga nd mogla do živega temu velikemu tihotapcu, ker je znal zabrisarti za seboj vsako sled. Policija m fmancarji mu niso biB kos. Vukova hiša je bik. zbirališče raznih m#vi elementov, toda pri številnih preiskavah rx)licija ni mogla najti ničesar kaznjtve-ga. Pred dnevi so pa kralja tihotai>cev končno prijeli. Patrulja, obstoječa iz 4 ftnancarjev, je že več dni zasledovala Vuka in pazila na vsako njegovo kretnjo. Zgodaj zjutraj so financarji potrkan" na vira ta Vukove hiše. Nihče se ni javi, In ko so čakali kake pol ure ,so se vrata slednjič odprla. Fmancarji so se splazil do vrta hi videM, kako neki deček meče čez ograjo velike zavoje tobaka. Stoj, v imenu zakona! je zaklical vodja patrulje. Deček je spustil zavoje v tihotapljenega tobaka. Tobaka je bfio 100 kg. Deček je fzrxKvedat da je Vuk imel več pomagačev. Fmancarji so itibo-taipca takoj aretiral, vendar mu je pa uspelo še isti dan pobegniti Prostost le užival komaj tri ure. Policija ga je izsledila in ponovno aretirala ter izročila sodišču.
★
Se za časa okupacije in po prevratu so se v beograjski okolici dogajale tatvine, umori in roparski napadi ki so ostal nepojasnjeni. Policija in orožniki so uvedli obsežne preiskave, toda brez uspeha. Nekaj osumljencev ie bilo tudi aretiranih in prišli so pred sodišče, pa so bili oproščeni  zarad! pomanjkanja
ĆIT/M
Danes, jutri in ponedeljek
i
Kaj pripoveduje zgodovina o našem gradu - Nekdaj kaznilnica, zdaj ječa prostovoljnih jetnikov, v kateri životari nad 500 siromašnih Ljubljančanov
Iz zgodovine gradu
Zgodovina ljubljanskega gradu je zavita v popolno temo. Na razvalinah nekdanje Emone, ki jo je porušil Atila, je po ugiba* nju zgodovinarja Valvasorja Narsetis, po* veljnik cesarja Justinijana, zgradil novo naselbino, ki so jo pa vnovič porušili Avari in Longobardi. Franki so baje zgradili ob Ljubljanici pod hribom novo mesto ter ga nazvali Lavbach. Zgodovinar Vrhovec trdi, da je brez dvoma pripomogla Ljubljani k novemu življenju izvrstna lega ljubljanske* ga Gradu, opasanega na dveh straneh z Ljubljanico. Za surova stoletja minulih ča* sov so imeli taki kraji po svoji trdni legi veliko važnost; le pod takimi utrdbami je bil človek takrat varen svojega življenja, na katero so prežale vsakovrstne nevarno« sti. Zato so nastajala mesta m trgi le pod gradovi na hribih ali ob vodah. Na rimskih razvalinah je nastalo po vsi srednji Evropi mnogo novih mestec, ki so se delom po» vspela do tolike moči, da so postala «pfab ce» in sedeži tako zvanih pfalz^grafov.
Tako se je zgodilo bržčas tudi v Ljub* ljani, da je izvrstna lega ljubljanskega Gradu napotila deželne kneze, da so v vo? jaškem oziru važni hribee, ki je zapiral ceste na tri strani sveta, utrdili m poslali v trdnjavo dovolj močno posadko. V Gra* du in okoli njega se je začelo razvijati ro* kodelstvo in trgovstvo, ž njim vred pa ra» sti tudi mesto, ki se je spodaj stikalo k varnemu gradu.
Kakšen je bil grad v starih časih
Valvasor je pisal ieta 1689., da je ljub* ljanski Grad zelo staro zidanje, o katerem pa se ne ve, kdaj je bilo zgrajeno. Verjet* no se mu dozdeva, da so ga zgradili voj* vode koroški ali vsaj mejni grofi von Crainburg, ki so bili obenem istrski mejni grofi v XI. in XII. stoletju, Valvasor do* mneva, da je grad le polagoma narastel do tedanje velikosti. Iz slik, ki so priložene 1. knjigi Valvasorjevega dela «Die Ehre des Herzogtums Krain», je razvidno, da sta bila v njegovi dobi na Gradu dva ogromna gradova, ki sta segala od enega roba hriba do drugega. Med gradovoma je bila planota; med planoto in gradoma pa je bil globok jarek, preko katerega je vo* dil dvigal en most s stražnico na sredi. Oba gradu sta imela več trdnjavskih stolpov ter sta bila menda na strani proti Sv. Petru zvezana s trdnjavskim ozidjem in stolpiči. Tudi ob gradu navzdol je bilo izpeljano obrambno zidovje. Na severni strani proti reki je bil grad obdan s trojnim zidovjem in stolpi. V Valvasorjevi dobi je imel upravitelj gradu naslov Burggraf ter 12 vo* jakov, ki so zaporedoma neprestano stra» žili.
Tik ob gradu je stal tudi visok stolp, ki so ga zvali «Pfeiffersthurm». Vsak večer ob zatonu solnca so namreč 4 trobači («3 Posaunen, 1 Zincke oder Cornet») četrt ure svirali na tem stolpu; svirali pa so tudi pri posebnih slavnostih na vse zgodaj ali če je bil izvoljen nov župan, nov mestni sod* nik, mestni komornik ali bolniški mojster. Na tem gradu je tudi vsak dan zjutraj ob sedmih zvonilo v spomin zmage nad Tur* ki, ki so oblegali Ljubljano brezuspešno. Veliki zvon v tem stolpu je zvonil 1. maja in na dan sv, Elizabete od poldneva do ene in ob zaključku vsakega letnega sejma.
Na stolpu je bila tudi ura ter je moral čuvaj lastnoročno biti po zvonu dotično uro ter s tem dokazati, da pazi na eventu* alni požar. Podnevi je moral izobesiti rdečo zastavo, ponoči pa rdečo laterno v smeri požara. Ako se je bližal mestu sovražnik, je moral storiti isto ter z zastavico ali Ia» temo označiti, iz katere smeri se pribli* žuje. Tak čuvaj pa je bil še tudi na drugem visokem stolpu ob vzhodnem delu gradu.
V gradu je prebival deželni glavar ali deželni knez; leta 1260 je bival tu n. pr. Ulrik vojvoda Koroški. Leta 1515. so kmet* je oblegali grad, toda Ivan pl. Auersperg, kranjski deželni glavar, jih je odbil z veli* kimi izgubami.
Pod gradom so bile velike ječe v silnih globočinah, v katere so spuščali ujete Tur* ke in razne zločincef pa tudi različne «arpornike*> po vrveh. Da je poginilo v ti*' stih strašnih ječah tudi več plemičev, ki so imeli borbe z ljubljanskimi graščaki, do* kazuje pogin plemiča Rubenbergerja von Tentschach iz Koroške, ki je bil zadnji po* tomec starega rodu.
Podrobnih slik ali celo načrtov o ljub* ljanskih dveh gradovih žalibog ni ostalo ničesar več. Grad proti karlovškemu pred* mestju so porušili Francozi spočetka 19 stoletja ter so danes ohranjeni le še ostan* ki spodnjega zidu pod imenom <rstare šan* ceT>. Na bivši planoti med obema gradovo* ma je rasla včasih ogromna stara lipa, ob njej na obeh straneh so bili postavljeni topovi Nedaleč stran je stala smodnišnica, kjer je baje še leta 1237 v skromni kočici ©rebival puščavnik.
Grad — kaznilnica
Nekdanja rezidenca ljubljanskih in kranjskih gospodarjev pa je z naraščajočo civilizacijo postala neudobna, in gospodje so se preselii v mesto. Grad se je končno izpremenil v kaznilnico, kamor so zapirali največje in na najdaljšo dobo obsojene zločince, ki so se bavili z različnimi obrtmi ter so z nizkimi cenami delali hudo kon* kurenco ljubljanskim obrtnikom. Kot iz* prehajališče so imeli manj nevarni kaz* njenci dvorišče, najhujši zločinci pa izpre* hajališče med štirimi visokimi zidovi. Lič* na cerkvica sv. Jurija je uživala simpatije cesarja Friderika, ki je leta 1489. ustanovil zase večno mašo ter so tudi poznejši ce» sarji imenovali za to cerkvico dvornega grajskega kaplana; pozneje so opravljali cerkveno službo očetje frančiškani. Zadnji cesar, ki je počastil to cerkvico, je bil tudi zadnji avstrijski cesar Karel s cesarico Cito. Pripeljala sta se na Grad z avtomobilom, sedela na klopici pred Gradom in zrla na krasoto gorenjskih planin. Takrat, med vojno, pač še nista slutila, da sta zadnjič
v Ljubljani in da se bliza konec___
Grad je leta 1895. potres tako posko* doval, da je postal kot jetnišnica opasen in neraben. Jetnike so torej odpravili v Maribor in Gradiško, grad pa je ostal več let skoraj prazen. Ostali so ondi le upra* vitelj, požarna čuvaja ter župnik cerkvice sv. Jurija.
Občinski svet ljubljanski je 16. maja le* ta 1905. kupil grad s planoto vred od erar* ja za 60.200 kron. Župan Hribar je name* raval napraviti na Grad električno vzpe* njačo iz Mestnega doma, načrt pa se radi previsokih stroškov ni mogel uresničiti. Na gradu je Hribar projektiral tudi mest* no galerijo umetnin, umetniške ateljeje, javno kavarno, restavrant in drugo. Toda tudi ti načrti se niso mogli izvesti, ker ni bilo sredstev.
Ko je izbruhnila vojna, je vojaška upra* va uporabljala grad najprej kot zbirališče raznih, tudi odličnih .političnih osumljen* cev, kasneje kot zapore, naposled pa kot karantensko štacijo italijanskih vojnih ujetnikov. Grad je upravljal major Kern. ki je grad in okolico na mestne stroške uredil in olepšal.
Grad ponos Ljubljane
O ljubljanskem gradu so že mnogo pisali skoro vsi ljubljanski dnevniki. V dolgih kolonah s slikami so že opisali zunanjost in notranjost te najlepše zelene razgledne točke v precejšnji visini nad belo Ljubljano. Zato bi se marsikomu zdelo odveč ponovno popisovati ljubljanski grad. Vendar so se nekatere svetle in temne strani na ljubljanskem gradu, ki jih kaže popisati, da se ne bo prehitro pozabilo, da je grad še vedno kaz-'nilnica in sicer kaznilnica prostovoljnih jetnikov, ki nimajo nič drugeoa na vesti, kakor da so neizmerno revni in bedni in zato obsojeni na življenje v nekdarnji kaznilnici.
0 življenju na ljubljanskem gradu zveš največ od hišnika Lavtarja, ki opravlja to službo že 10 let. »Sprejemnico« ima takoj ob desni pri vhodu v poslopje. Zelo enostavna je in morda najznačilnejši v njej je star šivalni stroj, ob katerega se g. Lavtar vedno opira sedeč pri oknu. G. Lavtar je bil namreč krojač po poklicu, predno je poslal kaštelan na ljubljanskem gradu. Kot pošten krojač z dušo in telesom se pa ni ločil od svojega šivalnega stroja, ko se je moral ločiti od svoje delavnice. Zato je vzel seboj svoj šivalni stroj in se stara z njim vred na Gradu.
Hišnik Lavtar je najmarktnejša oseba med grajskimi prebivalci. Siv je že in izkušen in dobričina z izredno prirodno duhovitostjo. Trezno presoja vse dogajanje v gradu in filozofira po svoje o vseh vprašanjih, tičočih se njegovemu vodstvu poverjenega gradu. Prijetno ga je poslušati, ko popisuje svetle strani gradu in njegovih prebivalcev in srce se trga človeku, ko popisuje bedo in trpljenje le-teh. Kakor je bil Lavtar z dušo in srcem krojač, kar priča njegov stroj ob oknu, tako opravlja svojo novo službo hišnika z dušo in srcem. Lavtar ljubi grad in hoče, da bi bil lep, kolikor mogoče lep. Zato je prvo, kar pove, žalostno stanje okoli gradu.
In stari Lavtar ima prav. Ljubljanski grad je biser, ki ga še vse premalo cenijo kot razgledno in sprehodno točko. Zunanjosti in okolici se posveča vse premalo pažnje. Kes je, da je mestna občina za silo po vojni uredila drevored in parke, toda to je vse premalo. Grad zasluži, da se mu posveti večja pozornost, da se uredijo parki in drevoredi ter opremijo z vsem, kar bi pritegnilo Ljubljančane in tujce. Kaj bi vse storili drugje v tem pogledu, če bi imeli sredi pre-stolice tako lepo razgledno točko kakor je naš gradi 2e zaradi tujskega prometa bi bila preureditev in moderniziranje zunanjosti našega gradu priporočljiva.
V notranjost gradu se je pa veliko delalo. Saj je mestna občina prenaredila ječe
in kazemate v stanovanja, ki jih je okoli 50 tako, da stanuje sedaj na gradu kakih 05 strank, ki štejejo skupno nad 500 članov. To je republika, malone večja kakor naše mestece  Višnja gora v številu prebivalcev.
Beda grajskih prebivalcev
In morda bi bilo bolje, da bi večine teh stanovanj ne bilo, kajti ne odgovarjajo prav nobenim predpisom stanovanjske higijene. Nasprotno imajo vse slabe lastnosti, ki jih dandanašnji človeška bivališča ne smejo imeti. To so grobnice z živimi mrliči, stanovanja v celicah, jecah in kazematah so temna in vlažna. Pozimi je baje kar teklo po stenah. Neprijeten smrad po plesnobi se meša s straniščnim smradom in vonjem po kuhinji, plenicah in bolnih ljudeh. Takozvana viteška dvorana je razdeljena v pet stanovanj, ki so ločena samo z deskami. Tukaj se sliši jokanje otrok, ki jih strupena atmosfera zastruplja od dneva v dan. Jetič-ni možakar s svojo maierjo prebiva v najtemnejšem oddelku. Pokašljuje in pljuje naokrog, otroci, raztrgani, umazani, nezdravih lic in rahitičnih nog se pa plazijo po kamenitih tleh. Strašen je pogled v viteško dvorano, kjer so se nekdaj vitezi zabavali v izobilju. Kdor ne ve, kaj je beda, kdor ne pozna življenja siromakov, odvisnih od miloščine drugih, naj pride na ljubljanski grad in naj si ogleda viteško dvorano.
Žalostne slike siromaštva
še strašnejše je stanovanje grajskega . Kobinsona-. Tako namreč Grajani imenujejo starca, ki živi s svojo ženo v eni izmed ječ ljubljanskega gradu. Starec je nad 70 let star in živi popolnoma zanemarjeno. Žena je tudi onemogla, ima le še toliko moči, da se tu pa tam >nacukac. kar povzroča >družinske prepire«. Živita med podganami, ki so velike kakor mačke. >Robinson< je obraščen, ker se kdo ve koliko let že ni obril in ostrigel. Tudi se ne domisli več, da bi se umil ali opral perilo. V tej ječi, preurejeni v >stanovanje<, žalostno umira zakonski par v blatu in smradu med podganami. Robinson je bil pred dolgimi leti nad-oficijal pri sodniji in dobiva pokojnino. Baje je pa velik skopuh in še bolj apatičen, odkar je izgubil precejšnjo vsoto v Peskov i banki. Taki ljudje morajo v hiralnico ali ubožnico.
Takih žalostnih slik z ljubljanskega gradu je še več. Vse pričajo o veliki bedi grajskih prebivalcev. Človek bi mislil, da se prebivalci ne zanimajo za drugo kakor za to, kako bi zapustili grajske luknje. Temu pa ni tako. Družabno življenje je na gradu zelo razvito. Saj imajo Grajani štiri društva. Najvažnejše vsekakor Napredno kulturno in politično društvo * Ljubljanski grade. Potem je še društvo >Krekova mladina« in prosvetno društvo Sv. Jurja. Četrto je pa »opozicija« tem društvom. Firma tega društva je stroga tajnost, ve se le po izjavah nekaterih njegovih članov, da je društvo na strogo katoliški podlagi ter dela največ zdražbe med grajskimi prebivalci, z duhovnim pastrijem vred, ki išče po gradu >izgubljene ovce«.
Najstarejši prebivalec gradu je pa čest i t-ljivi 871etni starček Prijatelj Anton, ki prebiva s svojo tudi že staro ženko že 26. let na gradu.
Ob otvoritvi obrtno-vajeniške razstave v Celju
Celje, 25. maja.
Skoraj neopaženo, tiho in skromno je zadnja dva meseca pripravljalo Slovensko obrtno društvo v Celju vajeniško razstavo. S skromnim vabilom na posamezne obrtnike in pa s pobudo obrtno - nadaljevalne šole na obrtni naraščaj se je v malem zamišljena vajeniška razstava izprsmenila skoraj v obrtno razstavo, kar dokazuje število in kakovost došlih predmetov. Tukaj so razloženi skoraj vsi predmeti, ki jih proizvaja naša domača obrt. Vaieniški naraščaj vseh strok se je oglasil k razstavi v tolikem številu, da bodo vsi zsrornji prostori Narodnega doma v pravem pomenu besede natlačeni s prav lenimi izdelki, ki jasno kažejo duševne zmožnosti sedanjega obrtnega naraščaja. Žurnalistika temu pokretu ni posvečala prave pozornosti, dasi-ravno ima obrtništvo v narodno - gospodarskem ozpru gotovo večji pomen kakor razne druge zadeve, katerim časopisje posveča več pažnje. Kako malo ie obrtništvo v javnosti sploh upoštevano, dokazuje tudi najnovejši »Vodnik skozi Celje« za leto 1928, kateri precej detajlirano ooisuje današnje Celje, a za obrtništvo ima isti prav malo prostora, dočim izdajatelj ni pozabil na istega v inseratnem oddelku.
Ta vajeniška raizstava ne bo pokazala samo praktične zmožnosti obrtniških vajencev, ampak tudi teoretično znanje, katero so si pridobili vaienci na naših obrtno-nadaljevalnilh šolah. Vse. kar ie izpostavljeno občinstvu na ogled, je začetek razvoja duševnih zmožnosti ter moramo pri natančnem pregledu razstavljenih predmetov imeti pred očmi, da pri tem še nerazvitem duševnem razmahu smemo pričakovati od tega naraščaja ono dobo, ko v naši državi ne bomo več potrebovali tujih strokovnjakov, to pa Ie v tem slučaju, če bo v bodoče država posvetila večio pažnjo obrtništvu ter obrtnemu šolstvu.
Pri tej priliki bodi omenjeno, da bi naše obrtno - nadaljevalne šote že davno morale prenehati, če bi za iste lokalni faktorji ne storili več nego svo-fo dolžnost, osobito naša mestna občina, ki že od početka preobrata posveča svojo veliko paž-
njo obrtno - nadaljevalni šoH m za Isto mnogo žrtvuje, posebno zadnja leta, ko je država odtegnila svoj prispevek.
Tako upamo, da je naše obrtno društvo zopet pokazalo, da razumeva dane mu naloge, Celju in širši okolici bo za te praznike pokazalo, kaj zmore složno in smot-reno delo. Zato se odbor sme nadejati, da bo občinstvo upoštevalo požrtvovalni trud ter s tem dalo našemu mlademu naraščaju veselja in poguma do še nadaljmih uspehov.
Tvan Rebek.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama. Začetek ob 20.
26. maja: Sobota, ob 16.: Cyrano de Ber-gerac. Dijaška predstava pri izredno znižanih cenah. Izven.
27. maja: Nedelja, ob 15.: Snegulčicu. Otroška predstava pri znižan-'i cenah Izven.
—    Ob 20.: Hamlet. Izven. 29. maja, torek: Zaprto.
Opera.
Začetek ob pol 20.
26. maja, sobota: Manon. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
27. maja, nedelja: Ob 15. Grofica Marica. Ljud. predstava pri znižanih cenah. Izv. — Ob pol 20. Kneginja čardaša. Opereta. Premierski abonma.
29. maja, tork: Zaprto.
30. maja, sreda: Dekle zlatega zapada. B.
*
Hamlet - petdesetič!
(Razmišljanje ob 50. predstavi).
Po Vseh svetih leta 1921 se je vršila bralna vaja za Hamleta in za njo aranžiranje Vse osobje je bilo prešinjeno od odgovornosti in čim bolj so se vaje razvijale, tem bolj se je kazalo, kako veliko nalogo si je nadelo gledališče. Res je, Hamlet niso igrali prvič na slov. odru, a vendar je bilo naše snovanje novo — da smo imeli zanesljivo zavest, da se dogaja prvič. Že vse dramaturgične predpriprave in ureditev teksta so zavzele, lahko rečem, mesece in začetkom januarja 1922 je delo hitelo svojemu koncu nasproti. Na odru so se vežbale scene s stasiti, s Fort-jubrasom, v foveru, v parterju sta se pod vodstvom učitelja borila na fleret Hamlet in Lacrtes, zgoraj v bufeju pa je molil kralj svojo mračno molitev:
>beseda dviga se, a duh je brez peroti in prazen glas ne ve do neba poti.t
Dne 28. januarja, torej skoro po trimesečnih pripravah, se je dvignil zastor in pokazal Hamleta v novi obliki. Ne rečem, da so bile te oblike nove, bile so izpopolnjene s pridobitvami Hudožestvenikov iu Burgthe-atra, prirejene za nas. — Ako povem sedaj, ko pisem ta jubilejni spomin, da je bil ^Hamlete kostumno in dekorativno popolnoma na novo opremljen in so znašali stroški zanj 160.000 kron, lahko rečem tudi, da se je izpremenjen v dinarje vsaj petkrat izplačal, da je torej prinesel vsaj 200.000.
Uspeh, ki ga je doživel Hamlet, je bil tako velik, da je dosegel v tisti sezoni 16 razprodanih hiš — in bil sprejet od vse kritike enodušno pohvalno. — Bil je ao lep čas in skorajda ne pomnim lepšega pri našem gledališču. Igrala je kraljico pri premijer Borštnikova, kralja Gaberšček, prvega grobarja Gradiš in Polonija Ločnik, ki ga je
poklical k sebi najvišji režiser v goste. _
V sezoni 1922/23 smo Hamleta ponavljali v abonmaju in je igral ulogo kralja že M. Skrbinšek, kraljico pa g. Medvedova. Sezona 1921/24 zaznamuje štirinajst uprizoritev, v zasedbi pa je prevzela ulogo kraljice ga. M. Vera, na mesto odišlega g. Dradiša pa je vstopil g. Plut z grobarjem.
V sezoni 1921/25 smo ga uprizorili štirikrat, enkrat z ruskim gostom Elskim v ulo-gi Hamleta, v naslednji 2o/26 pa samo na vel. pondeljek. Izpremembe v zasedbi so bile malenkostne. Sezona 26/27 ga je postavila dvakrat na oder, letošnja pa mu je dala z gostovanjem g. E. Kohouta z Nar. divadla v Pragi poseben sijaj. Bila je to četrta predstava v tej sezoni.
Sedem let je minilo od premijere. Preko hudih usod, gledaliških kriz, da celo preko sodne dvorane je romal večni mislec in uloge so se menjale. Ostali so ves čas: Rogoz kot Hamlet, Peček kot Horacij, gg. Medved, Sancin, Smerkolj in Drenovec kot Gilden-stern. Vse ostalo se je tekom petdesetih večerov menjalo, odhajalo in spet prihajalo, oddalo uloge in jih spet prevzelo . .. Pokopavali smo Ofelijo šaričevo in Nablocko, \Vintrovo in Vido in Laertes Kraljev in Ja-nov sta dobivala menjaje smrtni sunek otrova nega rapirja .. .
Prvič v Ljubljani!
Danes!
Ako prenese vodo, prenese tudi Lux
Zdaj, ob petdeseti predstavi naj povem: odprl nam je Hamlet široka vrata k Shake9-peareju, katerega se je naša publika bala in ga zdaj vzljubila, kot še nobeno stvar. — Ta petdeseta predstava pa je slovo! Čas je tekel naprej in ni nam dano, da bi segali v njega neizprosno kolesje. Mi vemo, da smo našli že sami distanco do tega Hamleta, vemo, da je v njem globin, katerih pred sedmimi leti morda nismo videli, morda ne spoznali. Ne zato, ker je naredil vso svojo dolžnost, ga odlagamo, temveč zato^ ker je nujnost, da ga postavimo pred nove vidike — da rečem s Hamletom: a to je le odlog za kratke dni.
Prijetno pa je imiti zavest, da se pričenja tradicija slov. teatra z delom, ki je tako veliko in večno. Morda je to naključje — a dejstvo je: na padlagi starih izkušenj bomo gradili in snovali novega Hamleta Črez leto ali dve.
Slovenka Nada Obereigner iz Ljubljane, ki je dovršila po srednješolski maturi še tri letnike dunajske akademije za dramatiko umetnost, je angažirana kot igralka na Lobe-gledališču v Breslavi za prihodnjo sezono. Slovenka Manica Stor, ki je nastopala na šentjakobskem odru v Ljubljani. pa je angažirana v Galbonz na severni ČSR.
Zagrebška »Mladost« v Ljubljani. V četrtek, 31. tm. koncertira v Filharmonični dvorani zagrebški akademski pevski zbor >Mladost: pod vodstvom komponista Jakova Gotovca. Pevski zbor z.MIadostu deluje že od leta 1900 dalje in sicer v kulturnem in nacionalnem pravcu. V kulturni smeri skrbi za umetniško dovršeno izvajanj0 jugosloven-ske in slovanske gglasbene literature, v nacionalni pa, da nosi umetno zborovsko pesem med širše plasti naroda ter prireja v to svrho razne turneje po domovini iu ''zven njenih mej. Od svojega postanka dalje je priredil zbor >Mladostu nad 400 koncertov po vseh pokrajinah naše države. Bil je pa tudi že v Češki in Poljski. Trenutno je v Nemčiji. Ker je to eden najboljših moških zborov, zasluži vse naše zanimanje.
Massenet: Manon. Daines zvečer se poje v ljubLjansk oper prvokrat v letošnji sezoni Masse-n-etova opera Manon pod ta-ktirko kapelnika g. Neifara. Naslovno vlogo poje prvič na našem odru gna. Majdičeva, ostale glavne vloge so v •rokah gg. Bamovca, Beteta ki Neraliča, člana mariborske opere. »Manon« je brez dvoma ena najbolj melodijozniih oper, ki je stalno na repertoarju vseh boljših gledališč. Izredno zanimiva zasedba pri tej uprizoritvi bo gotovo privabila v opero mnogo občinstva. Predstava se vrši pri ljudskih znižanih cenah.
Na binkoštno nedeljo so v lj ubijan sik eni gledališču tri predstave. Popoldne ob 15. uri je v operi »Grofica Marica« v znani običajni zasedbi z go. Po lič evo v naslovni vlogi. V drami pa je popoldn-e mladinska predstava »Snegulčioa in škratje«. Ti dve predstavu sta v prvi vrsti namenjeni za naše birmamce in birmanke ter veljajo za nji znižane cene. Zvečer ob 20. pa je v drami petdeseta uprizoritev Shakespearjevega »Hamleta«. Pri tej predstavi nastopi prvokrat po daljši bolezni zoipet ga. Saričeva, ki spada brez dvoma med najboljše članice ljubljanske drame.
Na binkoštni pondeljek uprizori drama zvečer ob 20. Stilmondskega župana, v operi pa je popoldne ob 15. uri Thomasova opera »Ma-gnon«, zvečer pa premijera operete »Kneginja čardaša«. Opereta se vrši za prenriierski aboo-
Popolnoma novo!
Danes!
Velika premijera bučnega smeha! SMEH SMEH
Priljubljena, nerazdružljiva in nedosegljiva komika
PAT in PATACHON
v izvrstnem velefihn-u smeha in zabave
Pelikaniie
Pat in Patachon kot gledališki lasuljar, brivec, šepetalec, ljubimec, diplomat, minister, kralj itd.
Vse binkoštne praznike boste veseli in od srca se boste nasmejali
pri tem sporedu!
Danes otvoritev naše letne sezije ob globoko znižanih letnih cenah
Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA
Stran «.
•SCOVENSKI NAROD, dne 26. n>»ja 1926.
Stev. 121
Cena za
MAGGI    Kocke za govejo juho
znaša sedaj enotno
Dinar 1."
Dnevne vesti.
— Polovična vožnja za udeležence ljubljanskega relesej ma dovoljena. Prometni minister je danes brzojavno obvestil urad ljubljanskega velesejma, da je tudi letos dovoljena udeležencem ljubljanskega ve. lesejma polovična vožnja. Ministrstvo je že izdalo podrejenim organom potrebna navodila.
— Iz prometne službe. Vpokojeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Ivan Kovač, Jakob Žumer, Anton Bajec, Josip Ko&ejf, Karel Ožek, Karel Grosman, Ivan Pesek, Josip Zupane, Ivan Ani, Josip Križ, Anton Kofler, Ivan Verdonig, Karel Bitenc, Jakob Habjanič, Franc Jaroš, Mihael Weis, Filip Vodopfvec, Franc Zupan, Alojzij Fe-renc, Karel Mehtig, Ivan Grum, Franc Bdrk in Franc Brandsteter; imenovani so: za Sefa administrativnega odseka splošnega oddelka v prometnem ministrstvu dosedanji šef personalnega odseka dr. Ivan Kavčič, za šefa sekcije za vzdrževanje proge v Ljubljani glavna proga dosedanji šef sekcije za vzdrževanje proge v Celju ing. Ciril Peteržel, za šefa sekcije za vzdrževanje proge v Celju dosedanji šef sekcije za vzdrževanje proge v Ptuju ing. Anton Oz-vald; premeščena sta od splošnega oddelka rjubljanske direkcije k splošnemu oddelku generalne direkcije v Beogradu Josip Ga-berjevčič, iz Trbovelj v Maribor glavni kolodvor pa šef manevrov Alojzij Treves.
— Razpisane učiteljske službe na osnovnih šolah ljubljanske oblasti. Na osnovnih šolah ljubljanske oblasti so razpisane stalne učiteljske službe in sicer v srezu Brežice 15, v srezu Črnomelj 18, v srezu Kamnik 13, v srezu Kastav 7, v srezu Kočevje 38, v srezu Kranj 19, v srezu Kršno 21, v srezu Laško 5, v srezu Litija 11. v srezu Ljubljana - mesto 8, v srezu Logatec 2, v srezu Novo mesto 29, v srezu Radovljica pa 6. Prošnje je treba vložiti potom šolskega upravitelja in sreskega šolskega nadzornika najkasneje do 20. hinija. Podrobnosti so razvidne iz razglasa v »Uradnem lis tu c št. 51 z dne 26. t. m.
— Nov odvetnik v Murski Soboti. V Imenik odvetnikov s sedežem v Murski Soboti je vpisan dr. Friderik Fleck.
— Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. V mariborski oblasti so bili 21. t. m. 3 slučaji vraničnega prisada. 1 smrkavosti, 1 stekline in 2 svinjske rdečice.
— Razpisana služba. Pri državni pretežni delavnici v Ljubljani se odda mesto pogodbenega tehničnega vodie z mesečno tmsjado 1000 Din. Prednost imajo inže-trjerji, ki so vešči izdelovanja vseh vrst protez in ortopedskih pripomočkov. Prosilci naj vlože prošnje do 2. juniia pri velikem županu ljubljanske oblasti.
— Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« Ji. 51 z dne 26. t. m. objavlja uredbo o za-jflraa&i in odpiranju trgovsikh in obrtnih
obratovalnic in uredbo veHkejra župana ljubljanske oblasti, s katero se uvaja za Blejsko jezero jezerskopoldcijski red.
— Ferijalne kolonije. Ferijalni Savez je sklenil sprejeti letos v svoje kolonije brezplačno večje števtio siromašnih učencev in učenk. Vpisovanje se je že pričelo. Za vzdrževanje siromašnih učencev je dobil ferijalni Savez od beograjske občine večjo denauno podporo.
— Napredovanje poštnih uradnikov. Pri poštnem ministrstvu pripravljajo nov ukaz o napredovanju poštnih uradnikov.
— Razpis natečaja. Izpraznjeno je mesto predstojnika pri pošti Brezno. Prošnje naj se vlajgajo na poštno ravnaftejstvo v Ljubljani.
— Slov. plan. društvo naznanja, da so za binkošti otvorjene in oskrbovane sledeče koče Osrednjega odbora: Spodnja koča na Golici, Kadilnikova koča vrh Golice, Aljažev dom v Vratih, Erjavčeva koča na Vršiču, Staničeva koča (samo za praznike), MaJInerjeva koča pod Crno prstjo, Orožmova koča pod Crno Drstjo, Krekova koča na Ratitovcu, Koča na Kamniškem sedlu, Cojzova koča na Kokrskem sedlu, Koča na Veliki planini. Dom v Kamniški Bistrici. Vse navedene koče ostanejo odprte tudi po praznjkfh celo sezijo; izvzeta je Staničeva koča pod Triglavom.
— Vestnik za tujski promet v Sloveniji začneta Izdajati ljubljanska in mariborska zveza za tujski promet. Vestnik bo bogato ilustriran in bo prinašal opise naših zdravilišč inl letovišč, obvestila prometnega značaja, drobne vesti I* turistike In sporta, imenike tujcev i. ar. Vestnfk le namenjen gostom tujcem, zato bo izhaja! v tujih jezikih, predvsem v nemščini.
— Dobava službene obleke, perila ta obutve za organe finančne kontrole za proračunsko leto 1928-29. Dne 20. hrnrja 1928 ob 11. uri se bo vršfla pri oblastnem inspektoratu finančne kontrole v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo službene obleke, perila m obutve organom finančne kontrole za proračunsko leto 1928-29, službujočim v območju tega rasnektaraita. Pogoji za licitacijo in pravilnik o oskrbovanju in nošenju shižnene obleke, ki ie sestavni de! pogojev, se dobe za ceno 17 Din med uradnimi urami v pisarni tega insnefctorata.
— Aleksandrovo. Zaradi neugodnega, hladnega, deževnega vremena se le pomlad letos precej zakasnila. Naposled je pa le pokazala, da je napočila njena vlada. Vreme imamo lepo. modro nebo in božje soln-ce na njem. Ker je dovolj vlage, vse bujno raste in cvete, pač vesel pogled po dolgi mrtvi dobi. Češnje so že dozorele in jih pridno zobljemo vsi domačini in tujci, katerih je že precej. Tujski promet se uspešno razvija in Aleksandrovo napreduje od leta do leta. Obeta se mu vsekako lepa
bodočnost spričo njegove lepe lege, ugodnih morskih in solnčnih kopeli ter čistega, zdravega zraka. Pa drugič še kaj!
— Obrtna higijena silno napreduje n. pr. v Angliji, kjer se zavedajo velike narodnogospodarske škode, ki jo povzroči bolezen delavca. V nekaterih krajih so vpeljali za vsakega delavca »zdravniško karto«, ki je slična naši delavski knjižici in ki jo mora imeti delavec vedno pri sebi. Tudi pri nas se je zadnja leta v pogledu obrtne higijene storilo že marsikaj koristnega, a koliko več uspehov bi dosegli, ko bi se vsak posameznik dovolj zanimal za napredek higijene v obrti. — Kako važno je to vprašanje za delavca kot tudi za delodajalca, kaže poseben oddelek na stalni higijenski razstavi na velesejmu v Ljubljani.
— Podpirajte družbo sv. Cirila In Metoda! Družba je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji ter vredna in potrebna vsestranske podpore.
— Loterija Jugoslovenske Matice obsega 600 dobitkov in sicer: 1 motorno kolo 3 HP (francoska znamka), 20 koles »Tuor de France« in »Luxus«, 19 električnih svetHjk, 25 karbidmh svetflik. 50 gumijevih plaščev, 100 zračnih cevi za kolesa, 100 pump za kolesa, 100 kolekcij orodja in lepila In 185 zvoncev z zastavicami.
— Žrebanje se vrši 1. julija. Izžrebane številke bodo objavljene v vseh slovenskih dnevnikih. Dobitki se onim, ki iih zadenejo, dostavijo na dom. Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po raznih ljubljanskih trafikah in knjigarnah ter pri Jusrosloven-skl Matici v Ljubljani, Šelenburgova u. 7.
— Smrtna kosa. Danes je umrl v Ljubljani vpokojeni železniški nadredvident gospod Arrton Sbuelz. Pokojni je bil simpatičen, značajen in splošno priljubljen mož. Pogreb bo v ponedeljek ob dveh popoldne iz Jan Trdinove ulice št. 8. Blag mu spomin! Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje!
— Vreme. Včeraj zjutraj je kazalo, da nam bo dež za praznike prizanesel, danes je pa zavladalo pravo jesensko vreme. Temperatura je znašala danes 5.5 stopinj C, kar je ob tem času pač redek pojav. Barometer je kazal zjutraj 761 mm. Včeraj so imeli deževno vreme v Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Splitu in Dubrovniku, oblačno v Ljubljani in Sarajevu, lepo pa v Skopi ju. Najvišja temperatura je bila včeraj v Skopi j u in sicer 25 stopinj. V Beogradu to imeli 20, v Sarajevu 19, v Splitu in Dubrovniku 18, v Zagrebu 17, v Ljubljani 16.8, v Mariboru 15 stopanj.
— Pomiloščena morilca. Okrožno sodišča v Novem mestu je bfflo te dni obveščeno, da je kralj pomTlosttl roparska morilca Slapšaka to Skomino, ki sta v neki vasi pri št. Janžu na brutalen način umorila dva že priletna zakonca. Pred novomeško poroto sta bila morilca v pomladnem zasedanju obsojena na smrt na vešairh in justifikacija bi se morala izvršiti že prihodnji teden. V zadnjem hipu je Jcrali oba morilca pomilostih in jima je bfla kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Oba so prepeljali v mariborsko kaznilnico.
— Važno! Cena za Maggi-jeve kocke za govejo juho znaša sedaj enotno 1 Din.
— Tuberkuloza. Kakor je v srednjem veku razsaja'la »črna kuga« ter mor lil a milijone ljudi, tako divja danes »bela kuga«
— jetSka. Na tuberkulozi umira v Sloveniji r^ovprečno vsak sedmi bolnik. Jetifinih ljudi pa je v Sloveniji približno 60.000. Kako si zagotovimo zmago nad to najbolj pogubno boleznijo? Vzgajafrno, utrjujmo sd tek> s primernimi telesnimi vajami. V naravo, na svež gorski zrak! — Temu prevažnemu higijensko - socijalnemu vprašan tu je Stalna higijenska rastava na velesehnu v Ljubljani posvetila posebno pažnjo.
— Pri ljudeh z oslabelimi delovanjem srca vam pripravi kupica prirodne grenčice »Franz-Josef«, zaužita vsako iutro na tešče, lahko telesno odvajanje. Strokovni zdravniki za srce so prišli do zaključka, da celo pri težkih oblikah napak srčnih zaklopnic učinkuje voda »Franz-Josef« zanesljivo in brez vsakršnih težav. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerij. trgovinah.
— Naši današnji nakladi je priložena posebne pozornost! vredna priloga znane bančne tvrdke Bankovno komanditno društvo A. Rein i drug v Zagrebu, katere vsebino predvsem priporočamo našim cenjenim čitateljem. Splošno znana točnost in solid-nost te tvrdke, kakor tudi sijajni uspehi njenih strank so povzročili , da se ta tvrdka smatra danes za največje in najpomembnejše podjetje te vrste. 6001-a
— Izpuščaji na obrazu, mozolji, ogrci (Mitesser) itd. so često vzrok nečiste krvi. Zato naj očisti, kdor hoče imeti resnično lepo svoje telo, kri m kožo potom 6- do 12tedenske kure z naravnim »Planinka« zdravilnim Čajem. Le tako si ohrani kožo mlado in svežo. Zahtevajte samo pravi »Planinka« - čaj, ki se ne prodaja odprto, temveč v plombiranih paketih po 20 Din z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. Ba-hovec, Ljubljana. 431n
— Svarilo! Opozarjamo občinstvo, da razen tvrdke Janežič, izdelovalnice šolskih zveskov, ni nihče upravičen prodajati karkoli v korist »Podpornemu Društvu slepih« ali za slepe. — Prosimo, da se morebitna zloraba takoj javi oblastem, ali društveni pisarni. Podporno društvo slepih, Ljubljana.
433-n
— »Dan bonbončkov« priredi ženska Ciril - Metodova podružnica v Novem mestu dne 10. junija t. L Pričakujemo, da bode rodoljubno občinstvo drage volje položilo ta dan mal' dar domu na oltar. 432n
Iz Ljubljane
—lj Ravnatejstvo splošne bolnice v Ljubljani naznanja, da sta tako bolnica za duševne bolezni na Studencu, kakor tudi psihiatrični oddelek splošne bolnice v Ljubljani tako prenapolnjena, da je vsak sprejem bolnikov v ta dva zavoda do nadalj-nega pophioma nemogoč.
—lj Udruženje vojnih Invalidov v Ljubljani priredi v nedeljo dne 3. junija po mestu, od 2. do 11. junija pa pri vhodu ljubljanskega velesejma nabiranje prostovoljnih darov, da na ta način pomaga onim svojim članom, ki so najbolj potrebni pomoči. Človekoljubni cilj, ki ga zasleduje udruženje, je vsej naši javnosti znano, enako pa tudi bridka resnica, da brez gmotnih sredstev tega cilja ne more doseči. Prepričani smo, da se bo naša javnost kljub težki gospodarski krizi, ki nas vse mori, na dostojen način odzvala prošnjam nabi-ralk in nabiralcev in tako dokazala, da zna ceniti ne le žrtve junakov, ki so dali svoje življenje za domovino, armpak tudi tistih bednih, ki so na altarju domovine žrtvovali svoje zdravje — vojnih invalidov. Hvaležnost nesrečnih trpinov bodi vsakemu darovalcu iskreno plačilo.
—lj Predprodajo vstopnic za otroško prireditev Pomladno slavje v Tivoliju, 2. junija t l„ je iz ljubeznivosti prevzela cvetličarna Korsika, Aleksandrova cesta. Sedeži po 20 in 15, stojišča 8 in 5 Din. Opozarjamo da vlada za prireditev vsestransko zanimanje. 429n
—lj Starešinam JNAD. »Jadrana«! Prvi redni občni zbor naše starešinske zveze se vrši v soboto dne 2. junija t. 1. ob 20. uri v društvenih prostorih, Ljubljana, Toma-nova ulica 3, z običajnim dnevnim redom. Prosimo vse Jadranove starešine — tudi one, ki dosedaj še niso prijavili svojega vstopa v Zvezo, da se občnega zbora sigur-
no udeleže. Po občnem zboru se vrši prijateljski sestanek. — Odbor.
—lj Pomladni Izlet društva »Pravnika«.
Soglasno z večino članov se priredi letošnji »Pravnikov« izlet dne 3. junija, to Je prvo nedeljo v mesecu juniju. Odhod iz Ljubljane z brzovlakom ob 8. url 40 min. do Logatca, od tam peš po stari cesti na Vrhniko, kjer bo skupno kosilo. Popoldne razgled bližnje vrhniške okolice, povratek z večernima vlaki. Udeležnikl naj se javijo do incl. 1. junija pri društvenem tajniku.
—lj Promenadnl koncert muzike dravske div. obL bo ob ugodnem vremenu v »Zvezdi« v nedeljo 27. maja ob 11. uri.
—Ij Vodstva po razstavi Iran« Kobilice. Za binkoštne praznike priredi gospod Ivan Zorman vodstvo v Jakopičevem paviljonu nedeljo, 27. in v ponedeljek, 28. tm. vsakokrat ob 11. dopoldan. Vabimo k obisku razstave, ki se nepreklicno zapre v petek, dn* 1. junija.
—Ij Zobni atelje dentista Ferdinanda Palovca, Kongresni trg 14, ne sprejema od 1. do 30. junija. 430n
—IJ Najnovejše bluze: Krištofi č-Bučsr!
—lj Smrt v Ljubljanici. Pred dobrimi 14 dnevi smo rjoročali, da j s odšel od doma postrešček France Pestotnik. stanujoč na Tržaški cesti Mož se je prejšnji večer — bilo je 3. maja — doma sorl in Je brez slovesa odšel. Vso noč in tudi naslednji dan ga ni bilo domov. DomaČi so sumili, da se mu je pripetilo kaj hudega ali pa da ie izvršil samomor. 2al ie bfl ta sum upravičen. Včeraj zjutraj so našli Pestotrrika utopljenega v Ljubljanici. Truplo so opazili delavci na jezu pri Fužinah. O tem so bili takoj obveščeni orožniki. Komandir stanke narednik Sušnik, ki je ugotovil, da na truplu ni nobenih znakov nasilia, Je odredil, da truplo Franceta Pestotnika, ki je bilo takoj identificirano, prepeljejo v mrtvašnico v Dev. M. v Polhi.
—lj Žrtev breobzirnega kolesarja. Na
Poljanski cesti je včeraj neki brezobzirni kolesar povozil šestletno Dragico Nuderie in Jo precej težko poškodoval. Dekletce so morali prepeljati v bolnico, dočim jo je brezobzirni kolesar pobrisal.
—Ij Krasna birmanska darila najceneje kupite pri FR. P. ZAJEC, trgovina ur in zlatnine, LJubljana, Stari trg 9. 56T
Iz Celja
—c Zlet celjske Sokolske iupe se vrši v nedeljo, dne 24. junija v šoetanju.
—e Letalski   dan   v   Celju. Aeroklub
>Naša krila< v Celju priredi v nedeljo, dne 12. avgusta velik letalski dan, pri katerem bodo med drugim sodelovala tudi vojaška in civilna letala iz Zagreba in Ljubljane.
—c Smrtna kosa. Na Bregu je umrl 4S-letni čevljarski mojster Franc Schlosser.
—c Nočno lekarniško službo ima od sobote, dne 26. tm. do petka, dne 1. junija lekarna >Pri Orlu c na Glavnem trgu.
——c Regulacija Savinje. Kakor čujemo, se namerava v kratkem pričeti z regulacijskimi deli med obema železniškima m os t orna in pri izlivu Voglajne. Tozadevni nacrti so v Beogradu že odobreni in se vrši v kratkem vodopravna komisija.
Gledališki kritik.
— Obžalujem, gospod, toda moja hčerka se je odločila za umetniško ka* rijero in v doslednem času ne poda nobenemu mošKemu roke. Pod nobe* nim pogojem je pa ne poda vam, ker ste napisali o njenem glasu in umetno* sti nepovoljno kritiko.
— Vidite, gospa, če bi mi podala roko, bi mogel zatisniti vsaj eno kritično uho.
Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monograne, obleke I. Ar.
veie najfinejše tn najcenejše mehanično umetao vezenje
Matek & Mikaš
Ljubljana, Da lmatinovs ulica 1&
Entlanje, ažuriranje, pređtta-kanje ženskih ročnih del zrn trgovino, šolo in dom.
Opremljeno sobo
takoj oddam. Gosposka ulica 9, I. atKfctropje. 1057
Moderni brivski salon
J. Miletfe, ae priporoča cenjenemu občinstvu. Posebnost: Bubi-frssnre ter vat lasni carska in brivska dela. LJubljana, Kariovska cesta 14. —
1046
Strojni ključavničar
&če »luibo ©veni. are tod« za slugo ali SSaSasis, Neneoni lahko takoj. Ponudbe na opravo Usta pod »Zmožen tudi namigne 1084«.
+
Obttn* LJabljas* Marto! pofrahai aaved
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je danes zjutraj po kratki bolezni umrl predragi brat in stric, oziroma svak, gospod
Anton Sbuelz
železniški nadrevident v p.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, 26. t. m. ob 2. uri popoldne izpred hiSe žalosti, Jan. Trdinova ulica 8, na pokopališče k Sv. Križu.
Blagemu pokojniku bomo ohranili topel spomin.
Ljubljana, dne 26. maja 1928.
Rodbine: Trudan. Ko»f Malalan
Profesor
v Mariboru vzame dijaka v oskrbo; dobra brana, velika solnčna soba, kopel, natačno nadzorstvo, prilika za francosko in nemško konverza-zacijo. Naslov pri npr. Mata. 1039
Stavbišče naprodaj.
Sokolsko društvo v Stopanji vasi proda svoje staro stavbišče »Pla-ror« na Kodeljevem v obsegu 4160 kvadratnih metrov. — Stavbišče leži o-b cesti, ima krasno solnčnaito leeo in je prav prikladno za vsako zgradbo. Poizvedbe pri Fr. Slana, Poljanska cesta 87, I. nadstr. 105$
Prazno sobo
išče mirna gospodična v sredini mesta. Ponudbe na m>raivo »Slov. Narodac pod »Cistota 1054c.
Išče se
prvorazredni jaremaičar (saterist), cirJeolarfet ki brusač za parno žago v Sremu. Obzirne ponndbe s prepisi taprteovaj. plačiaami zahtevami in časom nastopa na Pubtkata*, d. d. Zagreb, Gunduličeva 11 pod »Paropila. Srem 16379«. 1040
Zastonj
dobite kamen za zidanje v kamnolomu Lesno brdo. Alojzij Vodnik, LJubljana. 1038
Trgovski pomočnik
starejša moč, z večletno prakso, v trgovini a iinianiiii blagom, išče službo poslovodBe v večjem kradu na dežen. Ponodb* na upravo »SI. Naroda« pod »Pontovodfe 1032«.
Stanovanje
1—2 sob, kuhinja is prtokiin Sos mirna uradniška drakma v stati aH nori hH. Vseifcsv 1. Junija eveot. tudi poaaaj«. Ponudbe na upravo •Slov. Nar.« pod »Zračno 1000«.
Mladenič
atar 33 lat amoiaa slovenariga ta nemškega Mha. SBa aaMaa al koti dalo aa časa velesahni Dopise na aprajvo »Slov. Naroda« pod »Brezposeln 991«,
Urarski pomočnik
s orodjarn, dobra moč, se sprejme. Pr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9.
9U
Šivilja
začetnica, išče službe. Nastopi lahko tako). Ponudbe na upravo lista pod »šfvttja 993«.
Meblovana soba
zračna, s električno razsvetljavo (na meji Kotno doline), se odda solidnemu gospodu, z zajtrkom 300 D«a mesečno. Vpraša ae v npr. »Slov. Naroda« pod »Šolnina lega 996«.
Strojepiska
išče delo za dom. Ponudba na apr. •Slov. Nar.« pod »Prepisi 1001«.
Gospodična
stara 24 let. vešča tudi v gospo-difltseva, išče službo vzgotttetjfce k enemu otroka. Dopise na upravo lista pod »Poštena 1007«.
Stanovanje
v novi hiši. dva sobi. predsoba, kuhinja in pritfcane. 39 minut od pošte, oddam mirni In snažni stranki Mesečna najemnina 500 Din. — Vselitev 1. Juniia. Ponudbe na npr. Usta pod »Soločna lega 1005«.
Mlad gospod
pošten In vesten, išče službo sluge, vrtnarja ali nočnega čuvala. Nastopi lahko takoj. Ponudbe aa oprajvo »Slov. Naroda« pod »Vesten 990«.
Teod. Korn, Ljubljana,
Poljanska cesta štev. 3.
Krovec tt&vbni. zaiinfrij&i tn okrasni klepar, instalacij* vodovodov. Naprav šttelovo* dov. kopaMko in klosetnm na* prave. — Izdelovanje posod is pločevine aa firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle za konzer« ve) ter Htofrafija.' 22/T
šivalni stroji
-.zborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastno tovarno — 15 letna garancija — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI «rADLER» — KOLESA iz prvih tovarn, «Durkopp», «Styria», Waf« fenrad» (Orožno kolo) — PLETILNI STRO, JI vedno v zalogi — Posamezni deli kole« in šivalnih strojev. — Daje se tudi na ob rtv ke. — Ceniki franko is zastonj.
IVAN JAX 1 SIN   LJUBLJANA, Gosposvetska Z
i^aaer/
j-
»
blodni atelije
Eliza Hitzl-Huber
JColodvoraka ulica it 3k nasproti kina „Dvor"
Izvršuje plašče, kostume, obleke in družabne toalete
Gramofonisti oozor!
15 in 17 cm široke gramofonske plošče, ki igrajo del j kakor 20 cmske in stane 1 centimeter samo 1 dinar ne dobite nikier, a prvovrstne plošče znamk ,His Master's „Voice*, .Odeon*4 ,,Columbia*, .Polvdor", „Homokord", »Fonotipia* dalje amerikanske, francoske plošče samo pri gramofonski tvrdkl
A. RASBERGER - Ljubljana, Tavčarjeva ul. 5.
Zelo znižane cene I
Dvokolesa novi modeli 1088. motorji otroški vozički, najnovejši šivalni stroji in pnevmatika Michelin. Posebni oddelek sa popolno popravo, emajliranje in po* niklanje dvokolee In otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke, tlustrovani ceniki franko.
«TR1BUNA> P. B. L. tovarna dvekeles in otrotlrJb vozičkov. LJTJBLJ4KA, Karlov« aka cesta It i.
---Moda---
Moderne svilene jopice
ita
Steklo in marmor
se težko čisti. — V ta namen služi najbolje a da ne zapušča prask
Schicht- Ominol
Moderne svilene jopice so letos mo* da. Nosijo se lahko preko vsake obleke in vplivajo zelo apartno. Te svilene jo* pice se lahko nosijo ob vsakem vreme*
Mila Pachner:
Dekleta
AdeJa in Minda se vedno smejeta Petruški, da je tako sramežljiva. In res, ta Petruška se sramuje vedno in povsod. V tramvaju, kjer se ji vidijo kolena izpod krila, na univerzi pri predavanjih, kjer za njo sedeči dihajo v njen vrat, doma vpričo pismonoše, če jo slučajno vidi v jutranji halji.
Toda največja zabava je, kadar se dekleta zjutraj umivajo. Včasi vstane Petruška nalašč pol ure prej, da se lahko nemoteno umije in obleče, včasi pa predolgo spi in ko zleze iz postelje, moleduje: Dekleta, lepo vaju prosim, ne glejta me, sicer se ne bom mogla umiti.
Najprej jo Adela in Minda dražita. Na videz se obrneta naenkrat se pa ozreta na Petruško, ki do ušes zardi in piane v spalnico, da se skrije pod odejo.
Kmalu sta se pa Adela in Minda na-veličali nagajati sramežljivi družici m naposled sta začeli njeno sramežljivost respektirati.
Toda dekleta se nikoli ne umivajo, ne da bi se dražila in zbijala šale.
Včasi prične Minda: Čuj, Petruška, to vendar ne gre, da si tako sramežljiva. Saj smo same, dekleta med seboj. Ne razumem, kako je mogoča sramežljivost med dekleti. Kaj pa je hudega, Če te vidim nago?
A Petruška ugovarja: Saj ne morem nič za to, da sem tako strašno sramežljiva. Doma sem morala imeti svojo sobo, za vse na svetu bi ne bila spala z našo Uda
nu in so jako posrečena modna kombi« nacija. Opažati je, da se uveljavljajo tudi pri nas.
— No, a kaj, Če bi zbolela in bi morala k zdravniku? — se oglasi Adela.
— Ne vem, najbrž bi zblaznela, — odgovori Petruška obupano.
— No, a če bi morala k zdravniku? Ce bi šlo za tvoje življenje? Ce bi ti ne preostajalo nič drugega?
— Ne smejta se mi, toda priznati moram, da bi ne šla. Priti k zdravniku in sleči se — ne, to ni mogoče!
— Pa vendar ne misliš ostati stara devica. A kaj če se omožiŠ? — vpraša Adela zmagoslavno.
— Saj to je baš najstrašnejše, — vzdihne Petruška. — Vem, da bo treba sramežljivost premagati, toda ne morem si misliti, da bi stanovala v isti sobi z moškim. Saj bi se niti preobleči ne mogla vpričo njega.
— Torej boš morala živeti ti v Afriki, tvoj mož pa v Ameriki, — pravi Adela smeje. A Minda priporrini: Ne razumem te sarmežljfvosti. Veš, ne rečem, da sramežljivost ni umestna, toda priznati moram, da sploh ne vem, kakšen je ta čut. Oni dan sva govorila o tem z medieincem Lesnim. On pravi, da je to pri mnogih ženskah samo zavest lastne, fizične inferiornosti. A ti, Petruška, si tako čedna. Le poglej moje noge! Tako velike otiščance imam, da tenkih svilenih nogavic sploh ne morem nositi. Ti si pa tako nežna, bela...
In Minda postane otožna, kakor vedno, kadar govori o svojih nogah, ki jo zelo kaze.
— Kaj pa morem za to, — vzdihne Petruška.
— Poslej Zdeoo Sucfeo, — se oglasi
ljansko ženstvo že imelo priliko občudovati v gledališčni modni reviji in velesejmski modni razstavi.
MODNI SALON F. SELJAK.
V Wolfovi ulici ima svoj modni Balon F. Seljakova. Njen salon je med prvimi v Ljubljani že dolgo. Ljubljanske dame, ki žele biti dobro in lepo oblečene, se zglasijo pri F. Seljakovi. 2e pogled v delavnico F. Seljakova priča, da je salon soliden v vsakem oziru. Delavnica je obsežna in prostorna, v njej so pridne >punckec, ki marljivo šivajo, likajo in opravljajo druga v to stroko spadajoča dela. Tu pa tam se melanholično ozrejo na ljubljanski Grad, ki je iz delavnice viden in najlepši sedaj v spomladanskem brstenju. Kdo bi jim zameril, saj so še vse tako mlade.
Med njimi pa hodi lastnica modnega salona F. Seljakova in nadzira ter svetuje, popravlja in ogleduje. Na obešalniku vise že izgotovljene obleke v prijetnih spomladanskih barvah. Prazniki se bližajo in klijentke bi se rade pokazale za praznike v novih toaletah. Poleg delavnice je v salonu velika svetla in solnčna soba z veliko mizo, kjer F. Seljakova kroji naročene toalete. Tudi ta soba je solidno opremljena in se človek v njej počuti domačega, k čemur pa v največji meri pripomore sama F. Seljakova, ki s svojo prirojeno prijaznostjo napolni že itak lep salon s prijetno toplino.
MODNI   ATELJE   ELIZA HITZL-HUBER.
Modni atelje Elize Hitel - Huber je med najstarejšimi modnimi saloni v Ljubljani, a je kljub temu obdržal mesto med prvimi. V tem salonu so bile izdelane že nred vojno toalete dam iz najboljše ljubljanske družbe. Salon si je znal s svojo solidnostjo in točno postrežbo obdržati še številne klijentke, ki si naročajo v tem ateljeju plašče, kostume in obleke. Modni salon Hifzl-Huber je še posebno na glasu, ker se izdelujejo v njem predvsem družabne toalete. To je nekaka specialateta tega salona. Njena lastnica Eliza Hitel - Huberieva jo dama s srebrno sivimi lasmi m žrvahnhm očmi, Id pričajo o njeni inteligenci in navdajajo človeka s spoštovanjem.
Salon je opremljen z dragoceno opravo, kakršne se vidijo le še v starejših boljših meščanskih hišah. Delavnica modnega ateljeja je pa urejena popolnoma moderno. Prt Elizi Hitzl - Huberjevi v Kolodvorski ulici nasproti kina »Dvora« naročajo svoje obleke vse ljubljanske dame. ki ne marajo ravno prekričečih in hipennoderniih toalet, a so vendaT rade lepo, preprosto in okusno oblečene. Te so v tem modnem ateljeju najboljše posrrežene. Modni salon izdeluje po najnovejših francoskih žumalih, ki so kiijentkam vedno na Tazpolago. Modmi salon izdeluje po najnovejših francoskih žurnali«, ki so kiijentkam vedno na razpolago. Modni salon Elize Hitzl - Huberieve je sicer po letih obstoja najstarejši v Ljubljani, ker obstoja nad 35 let, toda s svoiimi modnimi, umerjeno modernimi in oku-snimi kreacijami si je obdržal mesto med prvimi modnimi saloni.
Porazna statistika o ženskih nožicaJi
Lepe nožice spadajo k ženskim ča* rom in zlasti odkar so kratka krila v modi, so prišle ženske nožice še bolj do veljave. Toda lepih nožic je malo. Nočemo sicer delati nežnemu spolu krivice, toda statistika, ki jo je te dni objavil neki podjetni Francoz o lepih ženskih nožicah, je naravnost porazna. Ta gospod, ki je baje strokovnjak in ve ceniti ženske nožice, je potoval po Evropi in Ameriki — v Ljubljani ni bil — in je ugotovil, da najmanj 90 odstotkov žensk nima lepih nog. Mož zatrjuje, da ima 18 od teh 90 odstot* kov žensk krive noge na zunaj (X), 9 odstotkov krive noge na znotraj (O), 14 odstotkov ima predebele in 29 od* stotkov pretenke noge. 20 odstotkov se pa sploh ne more več imenovati noge, to so samo sredstva za hojo.
Sodba dičnega Francoza torej ni preveč laskava, toda pribiti moramo, da Francoz ni bil v Ljubljani in torej njegovo mnenje za Ljubljančanke ni merodajno.
Adela. — Fanta-slikarja ima in naga stoji pred njim, da jo slika. A vendar je pošteno dekle, Da veš, kako se odreže, če jo prosi ta ali oni njegov kolega, naj mu služi za model: Celo groba zna biti. Da. Radost in čast — a v srcu zavest, da mu tudi v tem pogledu zadostuje ona, da mu ni treba iskati drugih za svojo inspiracijo. Služiti drugemu za model? V Zdeninih očeh je to gnusno, nemoralno. Saj imajo dovolj plačanih modelov na razpolago. Ona je samo za Bedjo, za svojega fanta.
— Da, toda pripovedovala je, kako težak je bil prvi korak, — ugovarja Petruška. — Sicer pa, vse je odvisno od značaja. Ali bi ti stala naga pred svojim fantom? — vpraša Adelo.
— No, veš, moj je inženjer — ne morem si misliti. Še nikoli nisem mislila na to, — odgovori Adela. — Vem pa, da sem morala kot dvanajstletno dekletce nekoč k zdravniku. Bilo je... zelo smešno je bilo. Padla sem in se hudo udarila. Nb, ne smejta se, sedeti nisem mogla in več noči nisem zatisnila oči, tako me je bolelo. Slednjič me je mamica odvedla k zdravniku. No, pa je šlo. Niti ne vem, če me je bilo zelo sram. A zdravnik ni bil baš star.
— Saj to ni nič posebnega, — se oglasi Minda. — K zdravniku bi šla tudi jaz, Če bi imela lepo postavo. Sicer pa ne vidim v tem nič strašnega. Pridem k prijatelju v atelje, za špansko steno se mirno slečem in stopim na podij, kjer se postavim v primerno pozo. On se zanima za svoje delo in me
Znanost proti ženski modi
Moda naših dni je šla kljub vsem resnim in satiričnim pomislekom svo* jo pot tja do radikalnih posledic, ki jih prvotno nihče ni slutil. Ženski svet jo je sprejel skoro brezpogojno, moški so jo pa molče trpeli. Tuintam se je čul kak protest moralistov, toda pred zdravniški forum je bila moda doslej redko citirana. Šele nedavno je na? stopil znani nemški zdravnik profesor Rubner proti moderni ženski obleki. Rubnerjev glas je merodajen zlasti kar se tiče obleke, kajti mož je bil na tem polju po klasiku Pettenkofferju takorekoč tvorec znanstvenega nazi* ranja. Njegova sodba o moderni žen* ski obleki je naravnost porazna. Prof. Rubner kratkomalo odklanja sedanjo žensko modo deloma kot moralist, še bolj pa kot zdravnik.
Svoje stališče je podprl s točnimi statističnimi podatki. V učniku higi-jene trdi, da tehta moška obleka po* leti 2 do 3, pozimi pa 6 do 7 kg. Žen* ska obleka je nekoliko težja. Ta knji* ga datira namreč iz 1. 1895., ko so bile ženske obleke še drugačne, nego so dandanašnji. V št. 10. «Deutschc Me* dizin*Wochenschrift» z dne 9. marca 1928., pa pravi prof. Rubner, da tehta ženska obleka z obutvijo in perilom vred poleti 915 — 955 gramov, pozimi, ko nosijo ženske dvojne čevlje, pa 2165 gramov. Sama obleka brez čev* ljev in plašča odnosno kožuha tehta 1250 gramov. Ni čuda, da se prof. Rub= ner ne more sprijazniti s tem napredkom. Govori celo o naraščajoči umr* Ijivosti mladih žensk med 20 in 26 letom, kar je po njegovem mnenju pri* pisati v prvi vrsti sedanji modi.
Prof. Rubner pravi, da moderna žen? ska obleka pozimi ne more greti te* lesa, ker pokriva komaj polovico ko* že. Po njegovem mnenju bi morale ženske zavreči batist in nositi triko. Kljub energičnemu nastopu proti mo* dernim ženskim oblekam pa ne ugo* var j a kratkim krilom, niti odpravi steznika. Najbolj zamen modi, da ser* vira ženskam prelahke obleke, v ka* terih pozimi prezebajo. V tem pogle« du ima mož deloma prav. Prav ima tu*
skoro ne opazi. Kaj je tu strašnega?
— Ali bi res storila to? — vprašata obe hkrati.
— Takoj — in ti tudi, — se odreže Minda lakonicno. — In sploh je to napaka, da delata moškim krivico. Saj sta gotovo čitale o nemški kulturi golega telesa. Torej, tam se moški, ženske in deca skupaj kopljejo na prostem, plešejo in telovadijo kot člani visoko moralnega društva.
Adela in Petruška se začudeno spo-gledata:
— Ne, še nikoli nisva slišali o tem. Toda Čuj, Minda, to mora biti grozno. Fej! Da ti le more kaj takega ugajati.
Toda Minda vidi, da je s svojo novico imponirala. Zakaj bi ne nadaljevala? In pravi:
— Neumne smo. Jaz postanem takoj članica takega društva, če se le ustanovi pri nas.
— Ne morem ti pomagati, toda v tem ne vidim nič moralnega, — se oglasi Adela ogorčeno. — Svež zrak, telovadba, solnce in voda jim je potrebna. Toda triko ali plavalna obleka jih ne more ovirati. To je prazen izgovor. Zdena, da, to še razumem, toda kultura golega telesa — ne, to mi ne gre v glavo.
— Torej sem tudi jaz nemoralna, — vzdihne Minda. — Priznati moram, da v tem pogledu nisem sramežljiva. Vpričo papana grem mirno skozi sobo, Čeprav imam na sebi samo kombine. In če bi bil namesto papana kdo drugi, bi me prav nič ne motilo.
di. ko trdi, da so izdatki zn parfume, pudre, barvila itd. odločno previsoki.
Prof. Rubner nastopa energično tu* di proti takozvani vitki liniji. Res je, da velja o človeški maščobi zlasti na ženskem telesu stara pr'slovica, da vsega preveč škoduje. Toda vsega pre* malo v tem primeru tudi ni umestno. Rubner meni, da ženska ne sme biti presuha. Narava sama zahteva, da je ženska okrogla. Mož je tudi velik na» sprotnik bubifrizure. Svojo polemiko zaključuje s trditvijo, da logika v rno* di nikoli ni imela mesta in da se z razumom ni mogoče boriti proti nji. Moda je bolezen, ki se ie z nasilnimi sredstvi ne da izlečiti. Modie prismo* darije se bodo same izživele in s tem se je treba zadovoljiti.
Humoristični kotiček
Navada.
— Kako ste se počutili med pole* tom z aeroplanom?
— Izvrstno!
— Ali vas ni brnenje motorja mostilo?
— Ne preveč, saj sem že vajena ta» kih tonov.
— Kaj ste že kdaj letali?
— Ne, toda moj mož vsako noč strahovito smrči.
Slaba stran nove mode. Prijatelji se pogovarjajo o novi modi hoditi brez klobuka. Nekateri so za, drugi proti. Zlasti eden ener* gično protestira, da bi hodili moški brez klobuka. Ko ga prijatelj vpraša, zakaj protestira, odgovori, da je to proti interesom vseh uradnikov. Po* prej so tolažili stranke, če se je šef odstranil iz pisarne, da se kmalu vr» ne, češ, saj visi klobuk na kljuki. Zdaj pa ta pretveza ni več mogoča.
Talent za telefonistko.
— Kakšen poklic si izbere vaša hčerka?
— Oh, križe in težave imam z njo. Stokrat jo moram vprašati, predno do* bim odgovor. Skrbi me, kaj bo z njo.
— Nikar si ne belite glave. Vaša hčerka je zelo talentirana za telefo* nistko.
— Inu, to ni nič posebnega, vpričo papana, kakopak, vpričo papana ali brata — se oglasi Adela. — Jaz bi se pa niti vpričo svojega fanta ne sramovala. Seveda če bi imela na sebi kombine, drugače ne.
— Beži no, to so malenkosti, — pravi Mrnda. — Medicinec Lesni je oni dan razlagal lepoto in telesne dimenzije v klubu. Oboje je demonstriral na meni in na Mani Hubkovi. Zmeril je naju in beležil vsako malenkost na desko. In obe sva imeli na sebi kombine. Jaz sploh nisem sramežljiva.
Tako se pogovor nadaljuje. Minda in Adela skušata na vsak način dokazati Petruški, da je sramežljivost predsodek, ki so ga moderne ženske že davno zavrgle.
Naenkrat, ne da bi kdo potrkal, se odpro vrata dekliške sobe.
— A, dobro jutro, gospodične! — se začuje na pragu glas kleparja. — Zmotil sem se, kad v kopalnici moram popraviti, pa sem zgrešil vrata.
To je povedal že za vrati, kajti čim jih je odprl, so dekleta prestrašeno zakričala in zaloputnila vrata. Ko so bila vrata dobro zaprta in zaklenjena, je sedela Adela zavita do brade v kopalno rjuho v zadnjem kotu sobe, a od Min-de se je videl izza zavese samo komolec.
Samo Petruška je stala sredi sobe v dolgi nočni srajci z visokim ovratnikom, nalik Lotovi ženi. Imela je komaj toliko časa, da si je z rokami zakrila zardela Kca.
V ljubljanskih m
Tudi v modi Ljubljana ni ravno zadnja in ni čuda, da ima številne modne salone, katere je poselil te dni nas sotrudnik, da si jih ogleda. Saj je sezona, čas, ko se prelevi z naravo vred tudi človek, čas, ko se posebno nežni splo kakor pomlad obleče v nove toalete po najmodernejši modi, ki je baš v veljavi. Zato je zanimivo pogledati tudi v delavnice naših najodličnejših modnih salonov, kjer se izdelujejo toalete, s katerimi nase Ljubljančanke ožive in okrase ulice, promenade in parke. Tudi Ljubljančanke nočejo v modi zaostajati za svojimi tovari-šivami v drugih večjih mestih. In naši modni saloni so tudi napredovali, da uspešno konkurirajo celo z inozemskimi. Kmalu pride čas, ko bo ljubljanska dama opustila staro navado da ob prihajajoči sezoni odjadra v inozemstva, najraje na Dunaj in v Gradec, da si nabavi moderne spomladanske toalete.
Res je, da tovarniško izdelovanje ženskih oblek konkurira z modnimi saloni, ki so se pa kljub temu obdržali in celo pomnožili. To dokazuje, da tudi najboljša tvorniška izdelava ne more biti enakovredna s kreacijo kakega modnega salona, kajti človeka okusno in pravilno obleči ni malenkost. Ravno v oblačilni stroki se pokaže, da ostane stroj le stroj in tvorniška izdelava nikoli ne more nadomestiti izdelave človeške roke v modnem salonu. Kajti ženska toaleta, ki naj damo res okusno in pravilno ter modi odgovarjajoče obleče, je skoraj bi rekli umetnina kakor slika itd. Tudi naše ženstvo ima okus in ve ceniti dobro in slabo obleko in x Ljubljani se opaža na ulicah in promenadah vedno lepše ženske toalete, izdelane v Ijuljanskih modnih ateljejih. Kako prijetno de človeku, kadar pogleda na ulici lepo, okusno in pravilno oblečeno damo. In le malokateri ve, koliko truda in studiranja zahteva taka toaleta. Kaj vse je treba pri izdelavi vpostevati, da bo obleka ženski ali moškemu primerna in da dvigne prirodno lepoto. Kajti slaba, osebi neprimerna ali celo nemoderna obleka lahko popolnoma skva-ri vtis, ki bi ga človek sicer napravil, ali pa ga celo osmeši. Ljubljanski ženski svet se sicer skromno obleče, toda vedno bolj se vidi, da so ljubljanske dame razmeroma do-
odnih ateljejih
bro oblečene, za kar gre seveda zahvala našim modnim oteljem.
MODNI ATELJE MARIJA ŠARC.
Na Kongresnem trgu, predno se pričenja Wolfova ulica, je modni atelje gdč. Marije Šarčeve, odlične modno referentinje in so-t rudni ce za modo pri naših večjih listih. Atelje gdč. Sarčeev poseča samo izbrana publika, ljubljanska elita, ki se zaveda, da ima gdč. Šarčeva izreden okus, da ustvarja toalete, ki se lahko kosajo s toaletami iz prvovrstnih pariških salonov, da ima izredno bogat repertoar zamisli in da so vsi njeni izdelki izredno apartni, elegantni in okusni, Po-vdariti moramo, da je gdč. Šarčeva že večkrat razstavila svoje izdelke v Parizu in da je bila v znak priznanja odlikovana z diplomami. Razstavila je tudi na naših razstavah. Poleg tega ne smemo prezreti dejstva, da je bila idejna ustvari tel jica prve in najlepše slovenske revije >Vesne«, ki pa žal ni našla pravega razumevanja v javnosti. Takrat, ko je izhajala >Vesnac, je tudi vznikla misel slovenske >dečve<, ki je bila sedaj po osmih letih realizirana. Danes je >dečvac na zmagoslavnem pohodu. Priznati je treba, da je atelje gdč. Šarčeve eden naših najbolj renomiranih salonov za ženske toalete.
MODNI SALON ZDENKE RODIČ.
V dvoriščni zgradbi Zadružne gospodarske banke ima modni atelje Zdenka Rodice va. Salon Zdenke Rodičeve si je v razmeroma kratkem času pridobil s svojimi modnim deli sloves odlične delavnice ženskih toalet.
Interieur tega salona je nadvse zanimiv. Predsoba je okrašena s pretežno starinskimi slikami, istotako je opremljena sprejem-cica s slikami domiČih mojstrov in drugimi dekorativi. Številne modne revije, ogledalo itd. so značilnosti poklica, kateremu salon služi. Lastnica Zdenka Rodičeva je sicer Čehinja in je prišla k nam z Dunaja ter se v kratkem času privadila našemu jeziku in prinesla seboj razen svojega prirojenega okusa tudi bogate izkušnje. Vljudnost in uslužnost tega ateljeja do strank, strokovno znanje, stalni kontakt z najnovejšimi modnimi novostmi in točnost v postrežbi so dvignili atelje v kratki dobi med prve v Ljubljani. Izdelke tega modnega ateljeja je ljub-
Ljubljanski sladoledarji
Prvotno smo imeli v Ljubljani samo enega sladoledarja, zdaj jih je pa že vse polno* — Huda konkurenca tudi med sladoledarji.
Pred vojno je bil v Ljubljani aamo eden. Mož se je menda pisal Gasperotti in je bil uoma iz dežele, kjer cveto oranže. Poleti je prodajal po ulicah sladoled, pozimi je pekel in cvrl maroni. Vojna furija tudi njemu ni prizanesla in nekega lepega dne so ga av-strisjke oblasti vtaknile v zapor. Najpreje na Grad, potem pa je izginila vsaka sled za njim.
Med vojno si torej Ljubljančani niso gasili žeje s sladoledom. Saj končno to ni bilo potrebno, ker ga lačni želodci itak niso prenesli. Kdo je pač mislil na sladoled, ko še krompirja ni bilo!
Po vojni se je pa sporedno z drugimi panogami razvila tudi slađoledarska industrija, za sladoledarje je nastopila zlata doba. Rasli so iz tal kakor gobe po dežju in v prvih letih po prevratu so delali prav dobre kupčije. Saj so bile prilike za to dane: doba inflacije, dolgoletno pogrešanje sladke zmrzHne, povrhu so jim bili pa Še vremen-aki bogovi naklonjeni. Saj je bilo prva leta po prevratu, takrat ko so bili tudi zlati časi za verižnike, prekupčevalce m razne špekulante, salam enak o vroče, torej za sladoledarje najboljša konjunktura.
Rekli smo že, da so rasli kakor gobe po dežju. Sprva je bil samo eden, ki je pa ua-glo dobil konkurenta. In če živita dva, zakaj ne bi tudi jaz, si je mislil tretji. V četrtem ae je oglasila zavist, naSel se je tudi peti, testi itd. Zdaj jih je že toliko, da jih člo»ek že ne more več imeti v evidenci, prav gotovo pa njihovo Število prekaša Število naših taksijev. Konkurenca med njimi je huda in zato je umi j ivo. da si skušajo eni kakor drugi pridobiti čim širši krog odjemalcev. Metode, ki si jih v ta namen poslužujejo, so prav različne. Seveda zavisi to v prvi vrsli od kvalitete sladoleda, važno vlogo pa igra pri tem tudi voz, odnosno njega zunanja oblika.
Voz? Da, voz. Čimbolj je estetičen in seveda tudi higijeničen, tembolj privlačen je za Ljubljančane, zlasti za mladino, ki menda znosi vse svoje prihranke sladole-
darjem. In doČim so imeli naši sladoledarji po prevratu navadne, priproste, Štirioglate vozičke ali »kište<, kakor so jim rekli Ljubljančani, so se pozneje pojavili elegantnejša vozički. Barke z vsem komfortom in celo streho, ki te varuje dežja ali pa vročine, na drugi strani pa sladoledarju sladoled o pasjih dneh, ko je največja nevarnost, da se spremeni v vodo. In s temi barakami straše po mestu, križa rij o od Gmajne pa do V odmata ali pa jih v vročih poletnih dneh zanese celo doli na Savo. Inače imajo razdeljen prostor. Eni so se utaborili pred pošto, odnosno na Aleksandrovi cesti, drugi v Prešernovi ulici, tretji pred kinom Matica itd. Gorje mu, kdor pride konkurenci v vas. Takoj je ogenj v strehi in davi sta se dva huda konkurenta sprla in stepla, ker je eden drugemu kalil vodo .. .
Ljubljanski sladoledarji so res originalni. Njihova sezona začne že zgodaj spomladi. VČasi, ko brije še po ljubljanskih ulicah mrzla burja, ko imajo Ljubljančani še ščin-kavca na nosu, križarijo po ulicah že sladoledarji in kriče vabijo kupce. Toda nihče se jih ne usmili, nihče se ne ogreva za sladoled, ali >slabojed< in >verdorbenee< kakor pravijo Ljubljančani. V takih dneh znaša ves in kaso kvečjemu en dinar ali pa še tisto ne. Toda sladoledarji junaško vztrajajo. Vztrajajo v mrazu in dežju, pomladi in poleti in celo v pozni jeseni še vedno straše po ljubljanskih ulicah. V tem pogledu so najbolj vztrajni sladoledarji z juga, ki so prišli Ljubljančanom v zelje. TI so sploh zelo podjetni, najdeš jih na vseh koncih in krajih, včasi kar cele kolone na enem mestu. Zlasti se radi zbirajo pred kinematografi, šolami in na važnih prometnih križiščih.
Sezona sladoledarjev se je sicer že začela, vendar so za kupčijo najbolj ugodni vroči julijevi in avgustovi dnevi, da o pasjih dneh niti ne govorimo. Vsekakor pa moramo priznati, da igrajo sladoledarji v našem mestu važno vlogo in da jih nikakor ne kaže podcenjevati.
Ljubljana pred 30 leti
Zanimive reminiscence na staro Ljubljano, njene prebivalce in njihovo življenje. — Važnejši dogodki v življenju nase metropole
pred 30 leti.
Z novim letom 1898 je Ljubljana dobila elektrarno In električno razsvetljavo, ki
>u je občinski svet sklenil že leta 1890 in leta 1896 izročil izvršitev sklepa tvrdki Siemens & Halske. Na čelu odseka občinskega sveta za elektrarno je stal do leta 1896 inž. prof. VI. ttraskv, za njim pa ravnatelj And. Seneković; zlasti so sodelovali ravnatelj Iv. Subic, inž. Fr. Pavlin in mž. Fr. 2užek. Z novim letom 1898 so po mestu prvič zažarele električne žarnice in ob ločnice.
Tega leta se je na seji občinskega sveta 4. jarruaTJa kupilo veliko posestvo Fr. Gest-rina na Poljanski cesti št. 17, svet, ki se zazidava šele danes. Prvotno le bilo zemljišče namenjeno za zgradbo Šole ali za mestno tržnico, ki pa se nista zgradili, nego se šele zdaj grade stanovanlska poslopja.
Na seji dne 3. februarja ie občinski •vet na predlog dr. Karla Blehveisa Trste-niškega, dr. V. Krisperja in dr. L. Požarja sklenil, zahtevati, naj vlada nemudoma stori vse, kar treba, da se v Ljubljani ustanovi pravna In filozofska fakulteta slovenskega vseučllšča, ki bi imel z bogoslovjem takoj tri fakultete. Ljubljanski občinski svet Je leta 1898. ponovil prošnjo Ljubljane za slovensko univerzo Že iz leta 1848 fn 1849. Idejo sta sprožila takrat dr. Spo-rer, ravnatelj liceja na ranocelniške Šole ter dr. Janez Bleiewrs. Na seji deželnega zbora kranjskega dne 11. februaria 1898 ie na poročilo po si dr. Danila Marajona tudi deželni zbor sklenil prositi vlado, da ustanovi slovensko univerzo v Lju-bliani.
Ljubljanski nemški in nemškutarski visok ošolcl Karnijolci so 14. In 15. februarja Izlivali v sklenjenih tolpah z velikonem-šJrimi trakovi in Čepicami po ljubljanskih ulicah ter se niso umaknili niti damam. Slovenski akademiki in policija so Nemce ukrotili. V občinskem svetu sta govorila o buTševFkih zadevah notar Plantan in dr. Požar, ki ju je zato napadlo vse nemško-nacionalno časopisje v državi. Dne 20. februarja so bile viharne demonstracije okoli Zvezde; posredovati sta nameravali dve stotniji vojaštva, ki ga je poklical deželni predsednik Hein. Stotniji pa sta se morali na zahtevo župana Hribarja umakniti v vojašnico ter sta napravila red policija in orožnlštvo. Vladma cenzura pa je prepovedala predstavo Aleševčeve burke »Nemški ne znaJo<.
Uradna »Wiener Ztg.c je 22. februarja objavila Imenovanje sarajevskega škofa g. dr. Antona Jegliča za knezoškofa ljubljanskega. Sarajevskim Slovencem je na nHh pozdrav izjavil novi ljubljanski knez o-škof: »Pa-zpor v Slovencih mora prenehati, ker Je poguben. Veliko je prenapetega in pretiranega, in to se mora ublažiti in poravnati. Za mrr in spravo se že zdaj dela, a men! bo tem lažje za spravo, ker nisem vezan od nobene strani. Stal bom nad strankami In objektivno botn motril stvari. Kar Slovence loči, tega se moramo ogibati, kar pa Slovence veže, v tem moramo bttf eden.« Tako Je g. dr. Jeglič govoril; kako je nadaljnih 30 let delal, pa vemo in gledamo ...
Na seji 31 marca so se oddala obrtna dela za novo veliko poslopje meščanske imovine v današnji Stritarjevi ulici. Istega dne se je ustanovila mestna godba (orkester).
(flridoiin Kavčič) Je pred-
lagal, naj se postavi Jurju Vegi v LJubljani spomenik- »Qoidam« pa mu je odgovoril, da »Vega« lahko še par sto let čaka na spomenik v Ljubljani, ker prvi mora priti na vrsto Prešeren, potem Trubar, Valvasor, Kopitar In Miklošič .. .c »Oiridam« je bil rajni Fran Leveč. Njegova, leta 1898 izražena želja je danes večinoma že uresničena: LJubljana ima Prešernov. Valvasorjev, Trubarjev in Miklošičev spomenik! —
15. marca 1898 se Je otvoru" prvi slovenski večerni tečaj na gospodinjski šoli v Ljubljani na trgu sv. Jakoba št. 3 po zaslugi ljublj. obč. sveta in dež. odbora. Tečaj sta vodili J. Moosova in M. Ravni-harjeva in ga je posečalo 70 deklet. To je bi! začetek Gospodinjske šole na današnjem liceju, ozir. v Mladiki.
Deželna vladna cenzura je prepovedala peti pesem »Bog i Hrvati!«. ki se je do marca 1898 pela že neštetokrat! V. Par-mova opera -»Stara pesem« se Je 24. marca pela prvič v Zagrebu.
Slovenski drž. poslanec dr. Andrej Fer-jančič je bil kot prvi Slovenec izvoljen v dunajskem parlamentu za prvega podpredsednika poslanske zbornice.
V Ljubljani je umrla pesnica in pisateljica Lujlza Pesjakova v 69. Jtu starosti.
Obč. svet. Ie sklemS zgraditi novo poslopje dekliške šole pri sv. Jakobu za vsoto 89.885 gld. in gasilski (Mestni) dom za 107.000 gld.
Ljubljanski Nemci in nemškutarji so iz-kušali priti v občinski svet ter so strastno agitirali, prepevajoč v svoji kazini »Die VVacht am Rhein<, ki jim ni bila prepovedana. Upali so zmagati z denarjem Kranjske hranilnice, turnarjev in socijalnih demokratov. Borbo sta vodila Dzimskv in urednik »Laibacher Ztge.c, uradnega dnevnika. Nemci pa so zase nalepili letake v slovenskem jeziku! Toda sramotno so pogoreli v vseh treh razredih.
Dne 3. maja 1898 je zboroval obč. svet prvič v novi mestni dvorani. Dotlej je imel devet mesecev seje v telovadnici na Ledini. Dvorana je bila predelana po načrtih graškega arhitekta Theyerja in vlš. inž. Jana Duffeja po ljubljanskih obrtnikih Fr. Staretu, K. Binderju, Fll. SupančiČu, J. Spreitzerjn, F. Tomanu. V. Vodniku m J. Naglasu. Zanimivo je, da se je zdela nekaterim Ljubljančanom preveč razkošna in se je moral župan Hribar braniti očitka, da je oprema dvorane potratna! Silno skromni so bili tedanji meščanje. Nova dvorana z vso opravo je stala okoli 20.000 goldinarjev. Obenem se Je Izpremenlla fasada mestne hi3e (rotovža). da Je postala zopet taka, kakršno sta zgradila mojstra Bombassi in Mislej. Bal pred sto leti, 1798, je namreč c. kr. okrožni urad ukazal magistratu, da mora 50 stotov težki temeni ri balkon odstraniti, ker je zaradi vremenskih vplivov pasantom nevaren. S tistega balkona na rotovžu »wnrden grosse und kleine Crrrmnaiactus vollzogen, Jeder-zeit aber den zum Tode Verurthettten an Woch enmarktstagen altgewohmertnas*en vom RaitJmause herab Ihr Verbrechen vor-gehalten und dle Verurthelften dem Scharf-richter fibergeben«. Tu so torej nekdaj mestni sodniki razglašali obsodbe In odtod so izročali težke zločince krvnikom. Zupan Hribar je dal torej balkon obnoviti, kakor je še danem.
Dne 7. maja 1898 sta izdala Simon Gregorčič in Josip Stritar kot častna predsednika odbora proglas slovenskemu narodu za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik. Predsednik odbora Je bil župan Ivan Hribar, podpredsednika pa dr. Ivan Tavčar in prof. Rajko Perušek.
13. maja se je začela pred dež. sodiščem razprava radi protiburievsklh demonstracij proti 18 obtožencem: prvi obtoženec je bH 231etni Ivan Stefe. upravnik »Skrv. Lista«. Obsojeni so bili nekateri na denarne globe ali na zapor 3 do 14 dni, nekateri pa oproščeni. Pri demonstracijah dne 20. februaria proti Karnijolcem v bur-Ševskih čepicah je bilo pobitih na Kazini par Sip In na glavni trafiki na Mestnem trgu eno okno. SIcer se Je le kričalo: »2l-vto! Pereat Carniolia! Ven Ž nrimi! Na golažu Jih pojemo!«
Obravnava je trajala tri dni.
16. maja Je zapustil LJubljano nadškof Misala, ki mu je za slovo priredilo kršč, soc pevsko društvo »Zvon« še serenado. Slovo Je bilo povsem mrzlo oficijelno; 20. maja pa je dospel novi knezoškof dr. Anton Bon. Jeglič v LJubljano. Vse mesto Je bilo na nogah, vse unce, koder se je vozil, v zastavah, pri frančiškanski cerkvi pa Je stal slavolok v mestnih barvah z napisom: Kar nam nebo le dalo mož, mej prvhni si TI! —
Po Intronlzaclji knezoškofovl dne 22. maja in po slavnostnem obedu Je pisal »Slov. Narod«: »Obnašanje m govorjenje novega knezoškofa pričalo le tako v cerkvi, kakor tudi pri slovesnem obedu, da fraa najboljšo voljo, svoji diecezi postati v prvem pomenu knez miru In Hubeznl... 2elfano mu, da bi na poti miru in ljubezni vztrajal vse dni svojega škofovanla, In da bi na prišel v pest slabim svetovalcem, ki bi ga spravili z omenjene noti!« Te base-de Je proroški, kakor v težki slutnji, napisal že blagopokojni dr. Ivan Tavčar...
Sokol
Pokrajinski sokolski zlet
v Skoplju
Jugoslovanski Sokolski Savjez priredi na Vidovdan 28. junija 1928 v carskem Skoplju velik manifestacijski zlet Dosedaj je prijavljeno že nad 15.000 udeležencev. Ta zlet bo prava slika sokolske moči in lepa narodna slovesnost — slavnost, ki je do-sedaj Skopije še ni videlo. —
Skopije je največje mesto Južne Srbije. Šteje 80.000 prebivalcev in je kulturno, ekonomsko in vojaško središče našega zgodovinskega Juga. Skopije je bilo prestoli ca Raške — oziroma srednjeveške srbske države. Na Velikonoč leta 1346. je bil v Skoplju kronan carjem Dušan Silni. Tri leta nato Je izdal I. del svojega zakona, ki je znan v zgodovina kot Dušanov zakonik. Skopije ima zdaj moško in žensko gimnazijo, trgovsko akademijo, veliko število ljudskih šol in filozofsko fakulteto. Skopije je sedež komandanta 4. armije. Sedanji veliki župan skopske oblasti je bivši poveljnik našega celjskega polka general Jovan Naumović. Skopije se deli v dva dela: evropski in turški del mesta, na desni in levi obali Vardarja. Cez Vardar vodijo 3 mostovi: železni, Dušanov in leseni most, med novim impozantnim oficirskim domom in novim gledališčem. Na griču izza gledališča je stari grad carja Dušana (2331-55). Blizu grada je lepa zgodovinska cerkev Sv. Spasa iz časa vladarjev Nemanjićev z znamenitimi rezbarijama ikonostasa. —
Sokolski Savez, posebno pa župa Skopije s starostom polkovnikom Živ^kovičem na čelu dela že nekaj mesecev na pripravah tega zleta. Na zletu bodo tudi Ceho-slovaki, Poljaki, Lužički Srbi In Rusi častno zastopani. —
Ta zlet bo pravi ponoć Sokolov v Južno Srbijo. Vsaka sokolska župa pride nekaj dni pred Vidovim dnem v Južno Srbijo, da spozna razmere v teb krajih, razmere, ki se skoraj vedno predstavljajo neresnično. Župa Kranj gre v Veles, Ljubljana v Prizren Maribor v4 Ohrid, Novo mesto v Gnjilane In Celje v Aučitru. Vsaka župa priredi v mestu kamor pride sokolsko akademijo s petjem in deklamacijami. Vsi Sokoli pridejo na predvečer Vidovega dne z »domačini« v Skopije. Pohod Sokolov bo ob isti uri s Kuroanovske, Tetovske in Veleške strani. Takoj po prihodu se bo vršilo veliko zborovanje, na katerem bo približno 15.000 Sokolov. Zvečer priredi skopska sokolska župa »Kraljevič Marko« akademijo y Sokol-skem domu. Na tej akademiji nastopi tudi amsterdamska otimpdjska vrsta. —
Glavne sla vnos Ci bodo na sam Vidovdan. Ta dan bo nastopilo več tisoč Sokolov telovadcev, vojakov, kmetov in dijakov. Tudi Cehi in Čehinje bodo telovadile. —
Isti dan slavi Savez svojo 2ĆHetnica, zato bo Sokolski Savez tega dne imel slovesno plenarno sejo. Prvi dan po zletu se odpeljejo vsi Sokoli udeleženci zleta na Kosovo, kjer bo prirejena velika nacijonalna slavnost. Sokoli se poklonijo kosovskim junakom, ki so padli na Vidovdan 29. junija 13» v boju s Turki.
Za to slovesnost se pripravljajo Sokoli po vsej državi z veliko vnemo. 2e sedaj se prirejajo povsod večeri »Južne Srbije«. Na teh sestankih se govor) o zgodovini, geografiji in razmerah Južne Srbije. —
Jugoslavenski Sokolski Save« je sklenil, da se morejo udeležiti sokolskoga zleta v Skoplju samo Sokol), ki poznajo preteklost, zemljepis In razmere teh krajev. — Upamo, da bodo Slovenci na tem zletu v lepem številu zastopani.
— Sala zbora znpnlta no vinarjev JSS ae
Je vrtna 20. t m v LJubljani v Narodnem domu. Udeležili to se seje bratje delegati osmih ž up in člani redakcijsko - novinar-akega odseka JSS. Vodti jo je savezni sta-
rosta JSS brat E. Gangl. Poedine refera-te so imeli: br. J. Bajželj o »Sokoličuc in »Naši radostK, brat dr. V. Murnik o »Prednjaku«, brat Sieber o »Sokolskem Glasniku*, o pravilniku novinarskega odseka in zbora župnih novinarjev JSS in o organizaciji izvestiteliske službe v Sokolstvu, brat Jeras J. o izdanju jubilejne knjige ob lOletnici obstoja naše države, brat dr. M. Kovačič o poročanju o Sokolstvu v našem dnevnem časopisju. Vsa našteta vprašanja so se podrobno obravnavala in storjenih je bilo več važnih sklepov, ki se jih je odstopilo poedinim saveznim odsekom v podrobno proučevanje.
— Mladinska akademija Sokola II. Sokolsko društvo Ljubljana praznuje prihodnji mesec 301etnico svojega obstoja. Kot uvod temu praznovanju priredi to soboto, 26. t m., Mladinsko akademijo ob 8. zvečer v realčni telovadnici. Pri akademiji nastopijo moški in Ženski naraščaj ter moška in ženska deca s prostimi vajami tn na oiodju. Bratsko vabimo članstvo Sokola II. in ostalih ljubljanskih sokolskih društev na čim večjo udeležbo Pri tej mladinski prireditvi.
— Z up ni zlet sokolske župe Beograd se
vrši v soboto 26. in nedeljo 27. t. m. v Šabcu ob udeležbi vseh v tej župi včlanjenih društev. Z zle tom so združene župne tekme.
_ Nova sokolska društva so bila ustanovljena v Gornjih Dubravah (župa Sušak) in Priboju (župa Užice).
— Sokolska organizacija lužlških Srbov je sporočila JSS, da se udeleži njihova deputacija pokrajinskega sokolskega zleta v Skoplju.
— Za skoplianski zlet na Vidov dan se
je prijavilo že 1000 telovadcev. S prijavami žup, kl Se manjkajo, bo naraslo to število gotovo do 1500 telovadcev, Id nastopijo s prostimi vajami. To bo za pokrajinski zlet jako lepo Število.
— Olimpijska vrsta za Amsterdam bo ■začela s skupnim vsakodnevnim treniranjem 1. junija. Treniralo bo 12 bratov, Izmed katerih se bo sestavilo pri izbirni tekmi vrsto osmih najboljših in najsigurnejših. Treniranje bo vodil savezni načelnik brat dr. V. Murnik.
— »Naša radost«, list za jugoslovensko sokolsko deco ima v 5. številki, ki je pravkar izšla, sledečo vsebino: Albin: Sokoli-čev dom, — Igor Vidic: Bajke o cveču. — A. Cebular: Ah, kaj bi s pomladjo... B. U-pan - M. K-č: Iz sokolskega življenja. — Albin Čebular: Lastovica ob povratku. — Julij Nardin: Na hrošče. — A. Cebular: Potoček. — Bodimo vljudni in postrežljivil — Niko: Neumni Jaka. — Niko: Pav in hrošč. — Zastavice, uganke.
— Narodna odbrana in Jugoslovensko Sokolstvo. Jugoslovenski Sokolski Savez je pristopil kolektivno kot utemeljiteljni član s prispevkom 1000 Din. y Narodno odbrano. To je napravilo naše Sokolstvo, ker ceni delo Narodne odbrane v smeri kulturnega življenja in obnove naroda in države. Raz-ven tega je bilo delovanje Narodne odbrane in Sokolstva pred vojno in po vojni vedno skladno. Tako tudi sedaj izpolnjuje Sokolstvo, eno od svojih nalog na koncentraciji pokretov istih ciljev.
— Občni zbor Jugoslovenske Sokolske Matice v Ljubljani se bo vršil v sredo 30. trn. ob 18. uri v prostorih JSS (Narodni dom) s sledečim dnevnim redom: Poročilo načelstva. — Poročilo nadzorstva. — Volitve. — Sklepanje o likvidaciji zadruge. — Slučajnosti.
— Sokolska akcija za pomoč gladujočim bratom v mostarski župi. Sokolska župa Mostar poroča o prvih uspehih sokolske akcije za pomoč gladujočim na nienem teritoriju. 2upa Je prejela do zdal od poedl-nih sokolskih društev In Sokolov-poedfcicev v denarju Din 121.711 ter večjo količino živil in obleke. Pomoč je bila razdeljena v 35. vaseh, ki jih Je vse prepotoval starosta mostarske župe brat Čeda Milić v 40 dneh in se je osebno prepričal o stanju in življenju tamkajšnjih kmetov. Utiskl njegovega potovanja so strašni, ker je glad tako velik, da so le redki oni srečneži, ki imajo kruha. Tudi higijenske razmere nudijo nadvse žalostno sliko. Zanimivo Da je, da brat Čedo MIHć ves čas svojega potovanja nI našel nikogar, ki bi obiskal te mučenike in nesrečnike, tako da tamkajšnje selo ne pozna drugih gostov kot orožnike, financah©, eksekutorje nI pa kakega meščana, ki pride v vas radi lova aH teferlča... — Sokolska bratska in iskrena pomoč je Jako dvignila viteški duh tamkajšnlela naroda, ki se manifestira v osnivanju novih sokolskih čet.
— Prvi zlet sokolske župe Strossmaver-jeve v Osijeku se bo vršil od 2. do 4. junija t. 1. v Vinkovcih. Razven domače župe bo sodelovalo na zletu še 5 sosednih žup in to: Beograd, Zagreb, Novi Sad. Bjelovar, Tuzla. Na zletu bo sodelovalo do 5000 Sokolov in Sokolić. Udeleži se ga tudi zastopstvo JSS; kraljevska vlada bo zastopana po ministrih vojske in mornarice, dto-svete in narodnega zdravja. Poleg številnih sokolskih čet nastopi pri Javni telovadbi tudi vojska (400 mož) s puškami in oddelek vojne mornarice iz Gienoviča s posebnimi vajami. Župa izda ob tej priliki knjigo »Spomen-sprs I. si eru Sokolske žuoe Srross-maverove u Vfnkovcfana godine 1928«,
— »VHa Sokoflca«. Mladi brat Majrudin Cujrič. študent filozofije v LJubljani, je izda! v Mostar ju zbirko svojih prvih pesmi pod naslovom »Vfla Sokolića«. Knjižica, ki Je polna lepote m sokolskega navdušenja. Je posvečena bratu Cedi Miliču. starosti sokolske župe mostarske »Aleksa Šantlč< ter Je najprimernejše darilo našemu naraščajo pri raznih nacionalnih fn sokolskih prireditvah, cena knjižici Je 10 Din. m se naroča pri bratu Trifku Dudlču, knjfgotržcu v Moatarju.
— Falzlffika« članskega znaka. Starešinstvo JSS opozarja vsa društva, da kroži po državi falzifikat članskega znaka m prosi vsakogar, ki bi opazil nekaj sumljivega, da to prijavi JSS.
Avstrijski gostilničarji, kavar-narji in hotelirji na našem velesejmu
Lansko leto so obiskali slovenski gostilničarji, kavarnarji in hotelirji skupno gra-ški velesejem, letos pa nameravajo njihovi kolegi iz Avstrije vrniti ta obisk. Obisk organizira Zveza gostil niča rs ki h zadrug Štajerske v Gradu in je po dosedanjih informacijah za računati na več stoglavo število po-setnikov.
Posetniki bodo razdeljeni v tri skupine in bodo ločeno potovali, vendar pa je njih skupni prihod v Ljubljano določen za torek dne 5. junija ob 17.22 uri popoldne, kjer se jih bo slavnostno sprejelo in dodelilo prenočišča. Z godbo bodo nato gostje odkorakali do hotela Union, kjer je razhod. Gostje bodo v skupinah večerjali v raznih ljubljanskih restavracijah, pri svojih kolegih. V sredo dne 6. junija dopoldne se vrzi skupni ogled Ljubljanskega velesejma, nato sledi kosilo v raznih restavracijah. Popoldne ogled Ljubljane z avtomobili, ogled raznih vinskih trgovin in kleti ter drugih zanimivosti. Zvečer poslovilna slavnost na vinskem oddelku ljubljanskega velesejma.
Avstrijski gostje se bodo deloma udeležili dvodnevnega izleta v Ljubljano po železnici, deloma z avtoomnibusi. Druga skupina pa podaljša svoje bivanje v Sloveniji v svrho ogleda Bleda in drugih prirodnih krasot Gorenjske nakar se povrnejo čez Koroško v domovino.
Obisk štajerskih gostov bo zelo zanimiv in upamo, da se občinstvo udeleži njih sprejema ter jim je v vsakem pogledu uslužno. Potovanje po naših krajih organizira Jugoslovanska zveza za tujski promet v Ljubljani v zvezi z velesejmsko upravo.
Pat in Patachon brez maske in brk
(Crtice is njih življenja e oziroin na današnjo premi j ero ▼ Elitnem kinu Matira.)
Od vseh danes živečih Dancev ni nobeden bodisi v domovini, bodisi v inozemstvu tako znan in nihče, bodisi star ali mlad, nI ljudem daroval toliko zabavnih in veselih ur kakor ravno Pat in Patachon. Število njih prijateljev presega danes sto in sto tisoče, da celo že milijone.
Veliki, vedno resni Pat, po poklicu gledališki igralec, s pravim imenom Karel Schenstrom, je deset let starejši od malega, vedno dobrohotno smehljajočega se Pata-chona. Rojen je v Kodanju kot sin kleparja, ki se je leta 1890 vsled slabih gmotnih razmer izselil v Ameriko. Pa tudi v novi domovini je rodbino preganjala zla usoda; najhujši udarec jo je zadel, ko je nekega dne očeta povozila cestna železnica in je odslej vsa skrb za družino ležala na ramah matere. V tako obupno žalostnih razmerah je potekala mladost našega Pata. Ko je bila pozneje očetu izplačana večja odškodnina, se je rodbina zopet vrnila na Dansko in tu se je Karel učil knjigoveštva; toda že od svoje zgodne mladosti je čutil v sebi prav posebno nagnjenje za gledališče, kateremu je posvetil ves svoj prosti čas. Njegova srčna želja postati igralec se mu je izpolnila, ko je prejel za borih mesečnih 50 kron nn-gažma na NSrrebro - gledališču, kjer je ostal dolgo vrsto let in z uspehom igral zlasti ljubimske vloge. Šele pozneje so odkrili na njem izvrsten talent za komične vloge, v katerih je ustvaril prav sijajne tipe. Njegova slava je tedaj rastla od dne do dne in tako je prišel tudi on kot večina velikih igralcev k filmu.
Mali Patachon, s pravim meščanskim imenom Harald Madeen, je bil star 4 leta, ko so ga starši prvič peljali v cirkus. Vloga klovna mu je takrat tako ugajala, da je sklenil postati cirkuški klovn in temu svojemu sklepu je ostal zvest. Ko je nekoč v bližnjem mestu gostovalo neko potujoče cirkuško podjetje, je zbežal mali Patachon od doma, se predstavil ravnatelju cirkusa in ga prosil za sprejem Predvajal je pred njim razne gibe in skoke, se zvijal kot kača in ravnatelj, videč v njem izvrstnega akrobata, ga je radevolje sprejeL
Cirkuško življenje je Haraldu izredno ugajalo in šele četrti ponudbi za film se je isti odzval in dal slovo cirkuškemu poklicu. In tu pri filmu sta se našla nerazdružljiva prijatelja — Pat in Patachon.
Danes živita oba v sijajnih razmerah, oba poročena, veliki Pat kot oče dveh sinčkov, dočim ima mali Patachon prav srSkano hčerkico. V prostem času preživita svoj dopust na svojih posestvih, vozita avto, se pečata s sportom in mislita, s kakšnimi novimi dovtipi bosta prihodnjo sezono zabavala zvesto kino-publiko.
— Film >Kralj Pelikanije«, r glavnih rlo-gah Pat in Patachon, je eden njih najnovejše produkcije, izredno šaljiv in dovtipen, tako da bo naša kino-publika našla ob binkošt-nih praznikih t Elitnem kinu Matica obilo smeha in iivrstne zabave.
— >Ljudski kino< v prostorih kina Ideal predvaja danes in preko binkoštnih praznikov znameniti velelilm >Grbavec od Notre-Dame<, posnet po slovitem romanu francoskega pisatelja Victor Hugoa. Glavno vlogo grbovca predstavlja v tem veledelu slavni Lon Chanev, umetnik svetovnega slovesa. Radi ogromne dolžine filma se predvaja isti v dveh delih in sicer danes in jutri prvi del, na binkoštni ponedeljek In torek drugi del in konec. Predstave danes ob pol 17. in 21. uri, jutri in v ponedeljek (na blnkoštne praznike) ob 15., pol 17. 1&, pol 20. in 21. uri. Izvrstni spored bo našel brez dvoma pri občinstvu mnogo zanimanja.
— >Ekspedicija na Mont Ererest«. Opozarjamo cenj. občinstvo na zanimivo in poučno predavanje, katero priredi ZKD na binkošne praznike v prostorih Elitnega kina Matice. Film, posnet po navodilih geografskega inštituta v Londonu, nam prikazuje v krasnih slikah gigantsko borbo človeštva za zavojevanje najvišjega vrha na svetu. Izvrstni spored se predvaja ob poučni razlagi g. prof. Rado Pavlica na binkoStno nedeljo in ponedeljek, vsakokrat ob 11. url dopoldne. Običajna sobotna popoldanska predstava ob 14.30 uri odpada'
Ljubljanica in njen pomen za razvoj Ljubljane
Zgodovina regulacije Ljubljanice - Razvaline sredi tretje jugoslovenske prestolnice - Važnost regulacije Ljubljanice in osušitve Ljubljanskega barja za procvit Ljubljane in gospodarski razvoj Slovenije - Nujnapotreba nove akcije za čim
prejšnjo izvršitev regulacijskih del v Ljubljanici
Mesto Ljubljana slovi po svoji lepi legi Razprostirajoča se ob vznožju Gradu, obdana od zelenega hribovja, z lepimi iz* prehodi in razglednimi točkami na vse strani naše slovenske domovine, zlasti proti našim gorenjskim planinam, še bolj pa s svojimi možnostm: krajših ali daljših izletov v pestre naše kraje ima Ljubljana vse sposobnosti za razvoj v tujs>ko*pro* metno mesto. Po zamisli sedanjega župana dr. Dinka Puca naj bi Ljubljana postala središče in izhodišče vsega tujskega pro» meta v Sloveniji, saj je iz nje na vse stra* ni samo par kilometrov daleč v najlepše in najslikovitejše slovenske kraje.
Zal, da kljub nad vse ugodni zemlje* pisni legi Ljubljani še mnogo manjka, da bi mogla postati v najkrajšem času pravo letoviško mesto, čegar prebivalstvu naj bi povečan dotok tujcev prinesel novega za* služka in večjega blagostanja. Po vojni se je kljub vsem težkočam pričela tretja pre* stolnica v Jugoslavij širiti z novim raz* mahom in procvitati z novo lepoto. Mest* na občina skuša s sv jimi omejenimi sred* stvi storiti čim več za olepšavo, kar se očitno kaže od leta do leta. Razvoj Ljub* ljane pa ovira v znatni meri dejstvo, da še ni regulirana Ljubljanica, ki teče skozi sredo mesta.
Ljubljanica sicer ni »-bistra hči pla* nin«. vendar pa se lahko reče, da si brez Ljubljanice skoro ni mogoče misliti Ljub* ljane, kar najbolje dokazuje sedanje ža» lostno stanje njene glavne struge. Ne sa* mo v lepotnem ali higijenskem ozira, tem* več tudi iz gospodarskih razlogov bi bili popolna regulacija Ljubljanice in dovrši* tev započetih, regulacijskih del nujno po* trebni.
NEKOLIKO  IZ  ZGODOVINE LJUB* LJANICE.
Ljubljanica ima od izvira pri Vrhniki do izliva v Savo pri Zalogu na dolžini 43 km rnačaj javne plovne reke. V najsta* rejših časih, je bila ena najvažnejših vod* nih cest na Kranjskem. 2e v L stoletju po Kristove m rojstvu sta bila rimski Nao* portus (sedanja Vrhnika) in Emona (se* danja Ljubljana) živahna in bogata trgov* ska kraja ravno vsled svoje lege ob tej važni vodni cesti. Najbrž so že Rimljani prvi regulirali tok Ljubljanice, zakaj vse kaže, da sedanji njen tok po ljubljanskem barju ni naravna vodna žila, temveč s človeškim delom narejen prekop.
Po končanem preseljevanju narodov je nastala na kraju nekdanje Emone sedanja Ljubljana in sicer ravno zaradi Ljubljani* ce, ki je vedno bolj postajala najvažnejša cesta za prevoz vsega blaga, prihajajo* čega iz Italije v srednjo in severno Evropo ali pa v obratni smeri.
LJUBLJANSKI ČOLNARJI.
Eno najstarejših poročil iz 1. 1092, ki ga im :no ohranjenega o Ljubljani, guvo* ri o ljubljanskem čolnarstvu. Plovba na Ljubljanici je bila v vsem srednjem veku tako razvita in važna, da so napravili iz nje  deželni  knezi   nekak   monopol zase.
Imeli so na Ljubljanici lastne, zelo velike ladje, ki so jih proti odškodnini prepu* ščali ljubljanskim čolnarjem, predvsem za prevoz cesarskega in tudi drugega trgov* skega blaga. Bilo je 9 takih ladij, od ka» terih so eno po naključju našli 1. 1890. aa ljubljanskem barju. Dolga je bila 26 m in široka 5 m. Kako pomembna je bila plov* ba po Ljubljanici v srednjem veku, je raz* vidno iz starih in nenavadno velikih pra* vic, ki so jih v živ ali ljubljanski čolnarji. Obla« in sodstva nad njimi nisc smel i? vrševati niti magistrat, niti vicedom, niti deželni glavar, temveč edino poseben ce* sarski uradnik, vodni mitničar. Bili so to* rej čolnarji nekak privilegiran stan s po* sebno jospoefco Razvoj novih cest na kop* nem in končno železnic je sicer sčasoma zmanjšal promet na Ljubljanici, vendar pa je še danes plovba precej živahna ter pre* važajo po  Ljubljanici  predvsem gradbeni
les in kurivo, kamenje, opeko ter pridel* ke ljubljanskega barja.
Plovni promet pa bi se zopet povzdig* nil, ako bi se Ljubljanica definitivno uravnala ter bi se odstranile vse zapreke, ki zdaj ovirajo pravilen tek vode in tako tudi plovbo. Gre tu v glavnem za ono naravno barijero v podolžnem profilu Ljubljanice, ki se vzpenja na celi progi skozi zazidano jedro mesta Ljubljane in ki že od nekdaj neugodno vpliva na ves režim reke do Vrhnike navzgor. Ogrom* nega pomena bi hila izvedba regulacije Ljubljanice tudi za povzdigo kmetijske produkcije na ljubljanskem barju.
PRIPRAVE ZA OSUŠITEV LJUBLJANSKEGA BARJA, in regulacijo Ljubljanice so se pričele že pred mnogimi desetletji. Z deželnim zako* nom od 23. avgusta l. 1877. je bil postav* Ijen glavni odbor za obdelovanje močvirja kot činitelj, ki naj bi izvršil vse priprave za osuševalna dela. L. 1881. je inž. Pod* hadsky izdelal podrobni načrt, ki je slu* žil za temeljno podlago vsem poznejšim osuševalnim delom. Vsa dela z regulacijo Ljubljanice in Grubarjevega prekopa so bila svoječasno proračunana na 4,184.000 kron ter bi se po določenem programu imela izvršiti v petih letih, t. j. od 1. 1910. do 1. 1915.
Z deželnim zakonom od 1. avgusta leta 1906. se je za izvršitev osuševalnih del ustanovil poseben font, v katerega bi mo* rali prispevati dežela Kranjska 12 odstot* kov cele vsote, na račun deželnega posojila i Barjane 33 odstot!*« v, državni melijora^ cijski fond 45 odstotkov in mesto Ljubljana 10 odstotkov.
L. 1909. je komisija za osušitev barja oddala vsa dela tvrdkama E. Czeczowiszka in sin ter Alpenlandische Baugesellschait za 4,250.000 K. Z deli so pričeli v Grubar* jevem prekopu meseca julija 1. 1909. ter je bila njegova poglobitev končana meseca maja 1. 1912.
Ker so strokovnjaki dokazali, da se šota z barja ne sme odstraniti, temveč sa* mo namakati, in da se mora oa barju stal* no vzdrževati vodna gladina na koti 387.30 metrov nad morjem, je komisija za osu* šitev barja zaradi pravilne kulture barja sklenila zgradbo dveh zatvornic in sicer ene v Grubarjevem prekopu, druge pa v glavni strugi Ljubljanice pod Št. peterskim mostom.
OBREŽNI ZIDOVL Ker bi bila izvršitev obrežnih zidov v Ljubljani po prvoJ m načrtu inž. Pod= hrdskega priprosta in v este' ' cm pogledu nezadovoljiva, je občinski svet ljubljanski 22. marca 1. 1913. sklenil, naj se obrežni zidovi nad koto 288 m nad morjem Izvrše okusno po novem načrtu Inž. Kellerja na stroške mestne občine za njihovo arhitektonsko izvedbo. Ti večji stroški so bili pro-računani na 440.000 K, dočim bi občina dobila od komisij za osuševanje barja povrnjen znesek 200.000 K, ker bi po tem načrtu odpadla nekatera prvotno projektirana dela. Komisija je temu sklepu mestne občine pritrdila. Svoj določeni prispevek v znesku 425.000 K je mestna občina Izplačala, preden so se pričela dela v strugi Ljubljanice.
Ko je bila zgradba obrežnih zidov v najboljšem teku in je obstojalo upanje, da bo mogoče končati v glavnem vsa dela, ne da bi se določeni rok znatno prekoračil, je izbruhnila svetovna vojna. Vsled abnormalnih razmer, pomanjkanja delavcev, tež-koč pri nabavi in transportu gradiva, draginje itd. so se započeta dela v Ljubljanici na mah ustavila ter so počivala do konca vojne. Mestna občina se je sicer trudila med vojno, da bi dala država na razpolago za regulacijo Ljubljanice vojne ujetnike, v tem svojem prizadevanju pa m* imela uspeha.
DELA PO VOJNI. Po osvobojenju je komisija za osuševanje barja  nadaljevala dela. vendar pa so
bila preostajajoča sredstva zaradi neprestano naraščanje draginje v kratkem času popolnoma izčrpana. Komisija se je kmalu razšla in nadaljevanje del je prešlo v pristojnost generalne inspekcije vod (pozneje oblastnega hidrotehničnega oddelka v Ljubljani), ki je nato delala v malem obsegu in počasnem tempu z malimi vsakoletnimi krediti, ki so bili na razpolago v državnem proračunu.
KAJ JE TREBA ŠE IZVRŠITI?
Izvršiti pa je še treba naslednja dela:
1. Poglobiti strugo Ljubljanice skozi celo mesto za povprečno 2 m ter betonirati dno,
2. dovršiti obrežne zidove, obrežja in obrežne ceste, 3. napraviti ograje, 4. napraviti zatvornico pod «U. peterskim mostom, 5. nanovo zgraditi frančiškanski in Hradec-kega most. 6. popraviti in dovršiti Grubar-jev prekop.
Ta dela je gradbeno vodstvo za osušitev barja preliminiralo L 1922. na 40,000.000 Din.
Sedanji položaj regulacije Ljubljanice je naravnost obupen in dovršitev regulacijskih del je v dosedanjem počasnem tempu nedo-gledna, ako ne bo država priskočila na pomoč z velikimi rednimi vsakoletnimi krediti, kakor je bilo to običajno pred vojno in kakor se vrši v naši državi pri regulaciji drugih plovnih rek
Veliki problem osušitve barja, s katerim so se že v srednjem veku bavili naši predniki in ki je bil srečno započet z načrtom inž. Podhaskega, bo v nasprotnem primeru ostal še nadalje nerešen v Škodo narodnega gospodarstva, v škodo barja in njegovega prebivalstva ter ljubljanskega mesta. Tako napol dovršeno delo ne more ostati nadalje.
Ljubljansko barje ne bi doživelo katastrofalne poplave jeseni L 1923. in drugih poplav pozneje, ako bi bil načrt že v celoti izveden. Zaradi sedanjega stanja ima poleg vsega ozemlja ob toku Ljubljanice velikansko škodo zlasti mesto Ljubljana. Plovba v mesto je že od 1. 1912 popolnoma ustavljena ter je Ljubljani odvzeta v narodnogospodarskem in prometnem oziru prevozna cesta.
RAZVALINE SREDI LJUBLJNE.
Zaradi napol dovršene regulacije so nastale nevarnosti, ki močno ogrožajo interese mesta. Sredi mesta stoje napol razdrti stari in napol dokončani novi obrežni zidovi, struga in obrežja so razdejana in raz-rita, povsod se vidijo razvaline. Struga je sredi mesta skoro vedno popolnoma suha in nastajajo v njej smrdljive mlakuže fekalij, ker se mestna kanalizacija z ozirom na nedovršeno regulacijo Ljubljanice ne more dokončati.
Te razmere so tudi v higijenskem oziru skrajna nevarnost za ljubljansko prebivalstvo. Tujec, ki prihaja v Ljubljano, se ne more načuditi, ko najde take nevzdržne, neestetske in nehigijenske razmere sredi evropskega mesta. Silna je Škoda, ki jo že leta trpi ljubljansko mesto zaradi nedovršene regulacije Ljubljanice v estetskem in higijenskem oziru
Ker so nekateri stari obrežni zidovi na pol podrti, nastaja vedno večja nevarnost, da se deli obrežja in na njih stoječa poslopja. V skrajni nevarnosti ie tudi fira-deckega most, Čegar temelji stoje na mehkih pilotih, ki so že skozi leta na suhem in so zato pričeli trohneti. Obrežne komunikacije so zaradi nedovršatve obrežnih zidov na mnogih krajeih zožene in neuporabne.
Provizorna lesena zatvoruica pri Grada-ščici je razpadla ter so jo morali odstraniti. Zato bodo morali zgraditi novo, ko se bodo zopet prfčela poglobitvena dela v strugi Ljubljanice. Nujno je tudi potrebno, da se v Grubarjevem preokpu zadostno zavarujejo dno in bregovi ,da bi ne prišla v nevarnost zatvornica in Poljanski most.
Naveden? higijenski, varnostni, estetski, prometni in gospodarski razlogi živo pri-
čajo, da je sedanje stanje neregulirane Ljubljanice nevzdržno in da je treba storiti vse, da se pred dvajsetimi leti započeta dela nadaljuje in zagotovijo zanje potrebni krediti. Tehnično bi bila njihova izvršitev mogoča v dobi 2 do 3 let.
PRIZDEVANJA MESTNE OBČINE.
Doslej so bili zaman vsi ukrepi, da bi se regulacijska dela na Ljubljanici na novo začela in pospešila. 7avedajoč se važnosti regulacije Ljubljanice za razvoj ljubljanskega mesta je sedanji župan dr. Dinko Puc svoječasno kot predsednik gerentske-ga sveta poslal vladi v Beogradu obširno spomenico, v kateri le opozoril na vsa navedena dejstva ter zahteval, naj se za regulacijo Ljubljanice zagotovijo v državnih proračunih tekom nadaljnih štirih let zadostni krediti v znesku 40 milijonov Din.
Prav tako je v tisti dobi 1. septembra leta 1925. poslala mestna občina ljubljanska obširno spomenico Nj. V. kralju, v kateri prosi za posredovanje, da bi se izvršila nujna regulacijska dela v prospeh Ljubljane in njene okolice. Pri sestavi spomenice je so-dloval tudi znani pospešena telj tujskega prometa y Sloveniji g. dr. Krisper, čegar zasluge za procvit Ljubljane se splošno priznavajo. Ta spomenica je bila izdelana v izredno okusni obliki ter je opozarjala na ogromno škodo, ki jo trpi zaradi neregulirane Ljubljanice mesto Ljubljana s svojo okolico predvsem v gospodarskem, tujsko-prometnem, estetskem in higijenskem pogledu.
PROŠNJA NJ. VEL. KRALJU.
Med drugim povćarja spomenica, izročena Nj. Vel. kralju, da prihaja v Ljubljano iz zapadnih antantnih držav vedno več odličnih inozemcev. za katere je to prvi korak v( našo kraljevino. Na vse potnike napravi zelo slab vtis, ko vidijo v jugoslo-venskem mestu, v katerega pridejo najprej, tak nered neregulirane in do skrajnosti nezdrave Ljubljanice, ki jo nasprotno obdajajo lepe palače in ponosne cerkvene zgradbe monumentalne umetnosti. Ljubljana je bila pred svetovno vojno letovišče, v katerega so prihajali inozemei iz vseh krajev. Zaradi sedanjega stanja neregulirane Ljubljanice so Izostali tujci, kar se mora obžalovati zlasti zato, ker bi bila Ljubljana za turiste iz južnih krajev naše kraljevine udobno in lepo alpsko letovišče, kakor ie n. pr. v nemških alpskih krajih Solnograd, ki mu je naše mesto zelo podobno. Ljubljana nudi potnikom vse udobnosti in krasno okolico. Ako bi se na Ljubljano privadili potnik iz naših južnih krajev, bi se medsebojno spoznanje in pobratimstvo bolj Lz-kristaliziralo, kakor je to mogoče s političnimi sestanki. V sedanjem položaju pa Ljubljana ne more postati letovišče in se ne more pokazati kot lepo in zdravo mesto, dokler se ne odstrani ta rakrana, dokler ne dovrši regulacija Ljubljanice. Spomenica pravi med drugim: »Običaj ie, da se državljani obrnejo v veliki in skrajni potrebi do kraljevskega prestola za milost Nj. Vel. kralja. Tudi mesto Ljubljana je z ozirom na to regulacijo v skrajni potrebi ter si usoja približati se zaščiti odločujoče besede Vašega Veličanstva. Zato se v vdanosti podpisano načelstvo mesta Ljubljane z velikim upanjem obrača na visoko osebo Vašega Veličanstva naj izvoli izkazati temu za mesto toliko važnemu vprašanju svojo visoko naklonjenost ter naložiti ministrstvu Vašega Veličanstva, da vam o tej stvari poroča. Vaše Veličanstvo naj milostno izvoli biti prepričano o vdanosti vsega ljubljanskega prebivalstva, v čegar imenu predlagamo z izrazom globoke zahvale to našo ponižno prošnjo. Vaše Veličanstvo! Naše mesto, bela Ljubljana je bila od časov Ilirije Napoleona I. skozi celo stoletje ognjišče jugoslovenske ideje, katero vzvišeno idejo ni bila zmožna uničiti nobena, še tako okrutna tuja sila in nobeno trpljenje,    ter je Ljubljana
G. Rvklin:
Človek brez imena
— Tiho!... Človek se je rodil!...
Čemu bi ga strašili? Kaj ima opraviti splošna tišina s trenutkom, ko se loči novorojenček od materinega telesa?
Zakaj tiho?... Odkod veste, kdo je ta novi pretendent na pozornost in skledo?
Morda se je rodil finančni inspektor. A morda član VAPP. Ali pa sploh kak genij.
Za primeri ni treba hoditi daleč.
V daljni Sibiriji, v mestu Bijsku. se je rodilo nedavno čudovito dete.
Stara stvar je, da radosti takega srečnega očeta ni mogoče popisati. Zato je sploh ne bom opisoval.
Toda po radosti je prišla žalost v hišo srečnega očeta, delavca v livarni, tovariša Merinova.
Ne zato, da bi se zadeva sukala okrog alimentov. V nasprotju z drugimi Merinov ni prišel v tabor umirajočih za veliko delo ljubezni.
Zadeva je bila drugačna.
Tašča Siklida, teta Evfrozina. babica Sakerdonija. botra Mitrodora in študent Piramidom s svojo sestrično Pulherijo so zagnali tak krik in vik, kakor da so vsi porodili. — Zdaj pa imaš »tiho, človek se je rodil«!
— Niti slišati nočemo proklete besede.
— Se tega je bilo treba — te bedaste oktobrščine.*
— Kaj je ta piskač Turek ali Američan?
— Kako to, da ne bo takoj po rojstvu krščen?
Novorojenčkov oče se je držal za glavo in begal po sobi. Materi se je smilil mož. pa tudi s sorodniki se je strinjala.
Po hudih spopadih s sorodniki je zmagal Merin, kajti je bil prepira sit in je postavil pod kan Siklido. Evf rozino, Mi-trodoro in vse druge.
Merinov prijatelj Mitja, delavec v isti tovarni, je začel požrtvovalno organizirati oktobrščino.
Mitja je hitel najprej k predsedniku tovarniškega sovjeta.
Minil je teden, za njim drugi. Deček se je že smejal v plenicah. Bil je krepak, ves po očetu.
Nekega dne je prihkel Mitja k Meri-novu. Čevlje je imel že vse raztrgane in bil je suh kakor trska. Priprave za oktobrščino so ga utrudile tako, da bi človek mislil, da prihaja naravnost iz č rez viča jke.
— Oprosti, tovariš...   Ne morem
* Komunisti so uvedli v, borbi proti cerkvi namesto krstnega obreda civilno ceremonijo, ki jo nazivajo v spomin na oktobrsko revolucijo oktobrščina.
več. Moči mi pešajo... Deca je ostala brez kruha. Pojdi sam.
Merinov se je poslovil od žene in sinčka, v žep je stisnil krajec črnega kruha in napotil se je v tovarno.
Prišel je v tovarniški sovjet... Tako in tako, tovariši, sina bi rad krstil, to se pravi oktobriral. Potrebujem vaše...
Predsednik tovarniškega sovjeta je bil tako navdušen, da ni dovolil tovarišu govoriti do konca. Potrepljal ga je po rami, rekoč:
— Čestitam, čestitam! Proč z versko gnilobo, proč z opijem ljudstva!... Vaša zavednost, sodrug, je najboljši dokaz, da se je delavstvo v devetem letu revolucije otreslo... Skratka, stopite v čitalnico, tam se pomenimo in uredimo to zadevo.
Merinov je odšel v čitalnico. A doma mu je sinček rastel in je že reagiral na gorečo vžigalico.
Knjižničar pet minut sploh ni mogel spraviti iz sebe glasu, tako je bil navdušen, ko mu ie Merinov povedal, da se mu je rodil sin. Slednjič je dobil dar govora in je bogato nagradil z njim Merinova.
— Tovariš! Naša moč raste dan za dnem, a raste tudi zavednost delavstva in utrjuje se njegovo prijateljstvo s kmeti. Vaš primer je vreden posnemanja tem bolj, ker imperijalisti še niso potožili orožja, marveč nadaljujejo s provo-
kacijo kitajskih delavcev in kmetov. Kaj pa so prav za prav generali Ga-zo-lin ali Ubej-FuČ, vas vprašam? Mar niso podkupljeni hlapci kapitala? Toda pride čas... Ah, prišli ste zastran oktobrščine ... Kar v komunistično celico pojdite, tovariš. Tam urede to zadevo.
Merinov je odšel ves obupan v celico. A sinček je doma raste] in se razvijal. Kmalu bo odgovarjal na klicanje, toda imena še nima, a po priimku se nekam ne spodobi klicati takega piskača.
V celici so hoteli Merinova objemati. Zelo prijazno so ga sprejeli, nekdo ga je pozdravil v daljšem govoru in dejali so mu, naj se obrne na mestni sovjet.
Minil je teden. Da, kaj bi človek tarnal za tedni, saj niso bili kupljeni. Minili so trije, štirje tedni.
Merinov se je vrnil domov, vrgel kučmo na klop, obstal pri zibelki in dejal sinčku:
— Ne morem več. Ko dorasteš, poskrbi sam, da te krstijo.
Sinček je zardel in zaplakal v obupu nad tako bodočnostjo.
Ta človek se je rodil v oktobru 1925. Zima je bila huda. Zdaj je marc. Solnce že greje in sneg kopni. A o oktobrščini ni duha ne sluha.
Ta državljan leži brez imena in srdito stiska pesti. Grozi bh-okratom, ki zavlačujejo njegov krst in ne pomislijo, da še pes brez imena ne more živeti.
tudi danes, ko nam je Srbija prinesla zlato svobodo, v vsej Sloveniji zopet prvo ognjišče ljubavi do našega edinstva in zvestobe napram slavni dinastiji kraljev Karagjor-gjevjčev, kar oo tudi ostala na veke.«
POTREBA NOVE AKCIJE ZA REGULACIJO LJUBLJANICE.
Kljub vsme prizadevanju ljubljanskih rodoljubov in drugih činlteljev naše javnosti, kakor rečeno, niso dosedanje vlade po prevratu pokazale potrebnega zanimanja za važno vprašanje regulacije Ljubljanice in osušitev ljubljanskega barja, ki bi bila tudi v narodno gospodarskem oziru ogromnega pomena za Slovenijo. Sedaj se najema v inozemstvu ogromno posojilo za Izvršitev raznih javnih del Potrebno bi bilo, da se poklicani činitelji ob tej priliki zavzamejo z vsemi silami za to, da bi se iz sredstev tega posojila izvršila tudi končna dela za regulacijo Ljubljanice, s čemer bi tretja prestolnica Jugoslavije v najbližji poletni rezidenc! našega kralja ogromno pridobila. Na rešitvi tega vprašanja ni interesirano samo ljubljansko prebivalstvo, temveč tudi ostala Slovenija, k? bi ne pridobila samo s povečano kmetii?ko produkcijo na Ljubljanskem barju, temveč tudi s povečanim tujskim pritokom, ki bi se razlival iz njenega kulturnega in gospodarskega središča v vse naše kraje.
Nujno je potrebno, da poklicani činitelji, slovenski narodni poslanci, oblastni odbor ter liubljanska občina pokrenejo novo akcijo za čim prejšnjo ureditev tega perečega vprašanja.
KIJ 111
13
Najboljše. najtrajnejŠe, zato najcenejše!
Državna šola za sestre pomočnice v Zagrebu
je razpisala natečaj za S. kurz, ki se začne dne 1. septembra 1928.
Natečaj traja do 1. julija tek. leta.
Šola za sestre pomočnice je institucija za izobrazbo rivilriih sester za zdravstveno-vzgojno in zaščitno službo med narodom, bodisi v zvezi z zdravstvenimi zavodi v mestu, bodisi v zdravstvenih stanicah na deželi. — Naloga sestre je, da navaja narod na zdrav, higijenski način življenja, da mu nudi prvo pomoč v nezgodi, da ga uči postopati z dojenčki in bolniki in varovati zdravje onih, ki so vsled razmer ali poklica zdravstveno ogroženi. Naloga sestre je torej, da spremlja narod v zdravju in bolezni kot njegova svetovalka in učiteljica.
Poklic sestre je eminentno ženski poklic, ker vodi ženo med ljudstvo, med vse one, ki potrebujejo sveta in pomoči. Mnogostran-ska in odgovorna služba sestre pa zahteva, da stopijo v ta poklic samo one deklice, ki so popolnoma zdrave, dovolj resne, ki imajo voljo za delo in ljubezen do ljudstva.
Sola traja 2 leti, a razdeljena je na teorijo in prakso. Praksa se vrši v 1. letu ob bolniški postelji — težko je namreč razumeti dalekosežnost zdravstvenih vprašanj onemu, ki ne pozna trpljenja bolnika, često pa je tudi potrebno, da sestra pokaže, kako se ravna z bolnikom in to more samo, če je temu vešča. — V 2. letu šole vrše učenke prakso v socijalno - higijenskih institucijah; to so razni dispanzerji, zavodi za zaščito otrok in šolske poliklinike. Po dveh letih šole se polagajo diplomski izpiti, nakar se nastavijo kot sestre pomočnice po uradniškem zakonu.
Prve štiri mesece po vstopu v šolo traja pripravljalni tečaj, ki je obenem čas poskuš-nje za učenke. Definitivno se sprejmejo po prestanem pripravljalnem izpitu, ko so s svojim teoretskim znanjem, s svojim praktičnim delom in svojim vedenjem dale neko garancijo, da so sposobne za sestrinski poklic.
Pogoji za spreejm v Solo so sledeči:
1. da je prosilka spolnila 18., a ni prekoračila 28. leto. Izjema se dopuSča pri učiteljicah z večletno prakso, toda tudi v tem slučaju starost ne sme prekoračiti 32. leta. — Priloga: krstni list
2. da je državljanka SHS — od drugih se sprejemajo samo deklice slovenske ali srbo-hrvaške narodnosti iz okupiranega ozemlja. — Priloga: domovnica.
3. da je telesno in duSevno popolnoma zdrava. — Priloga: zdravniško spričevalo.
4. da je z uspehom dovršila vsaj Štiri razrede višje dekliške   ali srednje Sole, Prenost imajo one z maturo ali učiteljiščem. — Priloga:  zanje Šolsko spričevalo.
5. da je moralno neoporečna. — Priloge: nravstveno spričevalo.
6. da je popolnoma vešča slovenskemu aH srbo-hrvaškemu jeziku. — Priloga: kratek, lastnoročno pisani opis dosedanjega življenja prosilke.
Ce je prosilka po končani doli bila nameščena ali doma, priloži Se potrdilo poslo-dajalca oz. občine, kje je živela in s čim se je pečala, odkar je zapustila Solo.
Lastnoročno pisane prošnje je poslati na naslov; Ravnateljstvo državne šole za sestre pomočnice v Zagrebu, Mlinarska cesta 12 do najkasneje 1. julija tek. 1.
Opozarjajo se reflektantinje, da se vsaka pregleda po zdravniški komisii pred remenjem prošnje, za kar dobe kandidarlnje poseben poziv. Zdravniške preiskave se vrSe po zaključenem natečaju. — Vsaka, ki je slaba, bolna ali ima kako organsko napako, se odkloni.
Sprejete učenke stanujejo v internatu, ki je spojen s šolo; ravnateljstvo pa more dovoliti, da pohaja učenka šolo kot eksternist-ka. — Za popolno oskrbo in šolanje plačajo učenke po 70O Din mesečno. Revnejše učenke se sprejmejo za polovično ceno. Uniformo si nabavijo učenke same. Stipendijalna mesta se razdele po končanem pripravljalnem tečaju onim učenkam, ki so najrevnejše in obenem najpridnejše.
Nove ulice in ceste v Ljubljani
Ljubljana je dobila zadnja leta mnogo novih ali prekrščenih cest, za katere niti vsi Ljubljančani ne vedo, ker nimamo novega načrta mesta«
V zadnjih letih je nastalo v Ljobliami nebrol oovih ulic, trgov in cest, a nekatere ulice m trgi mo bil prekrščeni.. Zato, Se bolj pa zarada pomanjkanja novega načrta mesta Ljub tj as« j« naštela v mesta precejšnja zmešnjava, prarvca-ti kaos, ker mnogi ljudje in tudi Ljubljančani sami ne vedo, kje se nabaja ta ali ona ulica. Nove ulice in ceste se še vedno grade in zato ni verjetno, da dobimo v bližnji bodočnosti nov načrt LJubljane. Da temu nekoliko odpornoremo, smo zaprosiH stavbni urad mestne občine, da nam da podastk-e odnosno da nam 6bavi na razpolago načrt o Ljubljani z vsemi že v črtanim i ulicami in novinu komunikacdjskiini napravami. In da Ljub-tiaDčanozn nekoliko pomagamo i zadrege, jim hočemo kratko razložiti, kje se nahajajo nekatere nove ulice an ceste in kako se imenujejo. Stvar datira pravzacffav že iz leta 1923, ko je takratni občinski avet prekrstil nekatere ulice in ceste. Nekatere, ka so bile tem«flj*to prekrščene, bomo našteK. Bvo jih:
Galusovo nabrežje — prejšnje Sv. Jakoba nabrežje ali Starina.
Gorbieeva ulica — prejšnja Pot na Pasji brod.
Orodoovo nabrežje    popre] Pred Prulam:.
JetzMoeva cesta — po«>rej Ahaci jeva cesta.
KasteHSeva ulica — poprej Dolinska steza.
Kette-M timova cesta — poprej Martinova c.
Koieziiska nnca — poprej Kopališka ulica.
Langusonra ulica — poprej Tobačna uldca.
Mahničeva cesta — poprej del Bleiweiso.ve c.
Maistrova uttca — poprej Vojaška ulica.
Marxov tmg — poprej Turjaška trg.
iMasaTykava cesta — poprej Cesta na Južni
kolodvor.
Potočnikova ulica — poprej De Lam ska u Lica. Povšetova cesta — poprej Cesta na Kodeljevo. Puh ar jeva unča — poprej Kolizejska urtdca. Raztagorva ulica — poprej Kolezijska ulica. Sobova ulica — poprej Za pokojpalirščem-StEka ulica — poprej Zataška uldca. Svabičeva ulica — poprej Koojuška ulica. Tavčarjeva ulica — poprej Sodndjska uldca. VHhardeva cesta — poprej Dovozna cesta. Vošnjakova uRca — poprej Cesta na Gorenjsko Mešata*.
Vse te ulice so več ali manj že znane, večjo preglavico pa delajo nekatere druge ceste in ulica. Omeniti hočemo tudi te:
Ažberova ufica je v Rožni dolini.
BogdŠičeva ulica đ-e na Mirju, blizu obrtne šole.
Ciglerjeva ulica veže ZaftoSko cesto s Staro po»tjo.
Dobrilova ufcca teče ob Gradaš<čici na Mirju. Dvofakova ulica veže Dunajsko z Vošnjakovo cesto.
Eir*spdeleinev'a ulica veže arzena! s HraniInično cesta.
Grablovičeva ulica teče paralelno z Martinovo cesto in Močadkovo ulico.
Groharjeva cesta — podaljšek BIeiwetsove ceste na Mir je.
Hrovatova ufica, odcep od Kette-Murnove ceste.
Janežičeva cesta — .podaljšek Opekarske ceste do Kar lovske ceste.
Jetovškova ulica, pot, ki veže Opekarsko cesto s Cesto na Loko.
Karadžičeva ulica, pot od kopališča Kolezija do ceste v Mestni log.
Kobaridska ulica, pot od BLeiweiso\*e ceste do arsenala.
Ljubljana se širi na vse strani in zato so potrebne predvsem regulacaie vodnih Strug, ki tečejo skozi mesto. Na zahodni strani je nastala cela kolonija novih vil na Mirju, ki segajo že do potoka Gradašcice. Regulacija tega potoka ie bila nujno potrebna zaradi novih vil, pa tudi vednih poplav, ki so nastale, ko je ob močnem deževju prestopila voda neregulirane Gradašcice bregove in preplavila Vrič in ljubljansko zapadno okolico.
Potok Grada ščica teče v nadalj-nem toku po majhnem in ozkem koritu dotočnega kanala industrijske naprave na Viču, kjer sprejme še potok Glinščico in nekoliko manjših voda. Vije se v dolgih serpentinah po ljubljanskem pomeri ju mimo kopališča Kolezdje in se slednjič izliva v Ljubljanico pod trnovskim mostom.
Povod za regulacijo Gradašcice so dale, kot rečeno, vedne poplave. Zlasti potok GJinšcica, ki je hudournik, ie vedno napolnil Gradaščico s svojo hitro narašča-Jočo
Petr Koževnlkov:
Bodočnost
Eden mojih prijateljev, pisatelj, je bil prepričari, da morajo biti moderni pisatelji zelo »sodobni«. Skrbno marajo loviti razne aktualnosti in se ozreti včasi tudi v bodočnost, da povedo ljudem, kakšno bo življenje čez dve ali tri leta.
No, in ta moj prijatelj mi je pripovedoval oni dan, kaj se mu je nedavno sanjalo.
— Spal sem sicer, — je pripovedoval, — toda zdelo se mi je, da sem se zgodaj zjutraj zbudil in stopil k oknu.
_ Odprl sem okno in zagledal mesto. To je bil stari, davno znani Pariz, ki se je pa vendar že nekoliko izpreme-nil. Tu in tam so se vzpenjala kvišku deset- in dva jsetnad stropna poslopja. V višini četrtega nadstropja so bile položene v zraku jeklene tračnice, po katerih so drveli vagoni mestne nadzemne železnice. Na hišah so se videle široke, ravne strehe. Na njih so pristajali aeroplani s potniki
Takoj sem spoznal, da me je zaneslo v bližnjo bodočnost. Za kakih 50 do 70 let lem se pomaknil naprej.
Istega dne sem bil povabljen na čaj k madame Nataliji, kjer sem mimogrede slišal, kako je gospodinja zašepetala svojim znancem:
— Veste, to je velik čudak. Ljubi samo svojo ženo. O drugih ženskah uiti slišati noče in sklenil je vztrajati v mo-nogarrrrji do smrti.
Kocenorva ulica, mata ulica, ki se odcepi od poti v Rožno dolino.
Koseškega ulica, pot, ki gre čez Zeleno pot do ceste v Mestni log.
Kosovska ulica, pot, ki vodi od Poljanske ceste do Gruberjevega kanala.
Kumanovska ulica, pot od Poljanske ceste do Vojvode Aiišdća ceste.
Kržičeva ulaca, pot od bivšega soloolskega zlet-nega telovadišča do Hram lirične ceste.
Lampetova ulica, pot, ki veže Opekarsko cesto s cesto v Mestna lo-z.
Levčerva ulica, pot, ki veže Rožno dolino z Večno potjo.
Marno v a cesta, pot, ti veže Poljansko cesto z Domobransko cesto.
Mencingerjeva uhca, pot za kopališčem Kole-saje.
Mocnikova unca, pot garniziijske bolnice preko
Poljske ceste.
Onoinova ulica, cesta, ki se odcepi od Ceste na Rožnik.
Praprotnikova ulaca, pot, ki vele Kariovsko cesto s cesto Na Pmlah.
Rinarjenna ulica, pot od Manmcmtovc ceste do Ceste v Mestni kxz.
Rutarjeva ulica, mad odcep od Fotd v Rožno
Staretova ulica, pot, ki vodi od Ceste na Loko proti Opekarski cest!.
S tropi} evo nabrežje, cesta, ki teče ob Gruberjevem obrežju.
Svetceva ulica, mala cesta, ki se odcepi od Ceste na Roinak.
škrabčeva ulica, pot v Rožni dolina.
ŠtreMjeva ulica, mal odcep od poti v Rožno dolino.
Tomšičeva ulica, pot od Poljanske ceste do Ceste na Kodeftjevc.
VaUavčeva ulica, pot za Koterijo. Verstovskova uldca, pot, ki veže Lepi pot s
Tobačno ulico.
Viška uldca, pot v Rožni dolini.
Zitfska uHca, pot, ki teče ob Železnici za Vrtačo.
Žitnikova ulica, pot v Rožni dolini.
NOVE ULICE IN CESTE V SPODNJI ŠlSKL
Čeme tova ulica, cesta od Slovenske ceste skoraj do Kavškove ceste.
Goriška ulica, pot, ki teče sporedno z gorenjsko železnico.
Gubčeva udica, pot od Sv. Jerneja ceste do Koslerjeve ulice.
Podlimbarskega ulica, pot, ld teče parateJno s Slovensko cesto.
Ruska cesta, cesta ob igrišču S. K. Ilirija.
CESTE IZ LETA 192«.
Apihova cesta, pot za arzenaiom.
Idrijska ulica, mala pot, ki se odcepi od Tržaške ceste.
Lavričeva uldca, pot za Bežtgradotn.
Postojnska ulica, pot od Tobačne tovarne do tovarne Golob.
Staničeva ulica, pot ca Bežigradom.
SuvoboTska ulaca, pot od Kamniške ufice za arzenaiom.
Razen tega je bilo lani fa letos zgrajenih Se nebro j novih cest, ki pa Se niso bie krScene. O tem bo se sklepal ljubljanski občinski svet na eni
prihodnjih sej.
vodo. Z regulacijo Gradašcice 1© pa prvi začel glavna odbor za osuševanje Darja, pri katerem sodelujeta še mestna občina ljubljanska in viška občina ter razni vodni interesenti. Za mestni gradbeni urad v Ljubljani je regulaciji Gradašcice dodeljen inž. Ferdo KlopčaT, ki ie dal našemu poročevalcu pričujoče pdatke.
Prva regulacijska dela Gradašcice so se pričela leta 1923. z obnovitvijo jezu na Malem grabnu. Tukaj so zgradili nov betonski jez z zatvomicami, ki uravnavajo dotok vode. Po tem delu Je sledila regulacija struge Gradašcice nad Kolezijo leta 1525. V kopališču Kolezija so odstranili stari in že v razsulu se nahajajoči jez in zvezali dolge serpentine struge z ravnim in globokim prekopom, ki omogočuje hiter in prost odtok vode. Stari jez v Kolezrji se je znižal, kar je velikega pomena za močvirno okolico. S tem se bo namreč zboli šal in osušil močvirnati teren nad Koiezijo proti Viču. Staro serpentrnasto strugo Gra-
Morda pa ne govori o meni, — sem pomislil. Čudno, da bi se Natalija vmešava v tuje zadeve.
Soba je bila polna elegantnih gospodov in dam. Prihajali so po dva in dva. Zato sem mislil, da so zakonci in pomirjen sem mrmral sam pri sebi:
— Kako prijetno je videti, da v Parizu, v tem svetovnem gnezdu pregrešnega življenja, ljudje še vedno spoštujejo zakonski stan.
Toda ves začuden sem opazil, da so se moške obleke izpremenile in postale bolj ženske. Nasprotno je bil pa damski kroj še bolj moški, nego v naših časih. Dame so nosile moške svršnike, kravate in krila, podobna moškim hlačam. Moške obleke so bile iz pestre svile, hlače so spominjale na krila. Na prsih so nosili pestre svilene trakove.
Moški lasje so bili daljši nego ženski. Vili so se v dolgih kodrih do ramen. Ženske so imele kratke, močno nakodrane lase. Zato so bile podobne zamorcem.
Družba je sedla k five o- clocku s keksi, kakršnih še nikoli nisem videl.
— A vi ste danes sami? — je vprašala moja soseda, starejša dama, svojega vis-a-vis, zelo elegantnega gospoda.
— Vse tri so izjavile, da danes ne morejo priti, — je odgovoril elegantni
gospod.
— Vi imate samo tri žene? — je vprašala dama flegmatično.
— Da, madame, — je odgovoril go-
daščice so pa zasuli in tako pripravili teren za bodoča stavbišča na tem kraki.
Leta 1927. je sledil prekopu nad Koiezijo prekop, ki je zopet vsekal Gradasčici ravno pot z Viča. Struga, ki se ie v dolgih ovinkih vila do Tržaške ceste, se je znatno skrajšala. Sedaj se pa izvršujejo nujna regulacijska dela Gradašcice v pomeri j u občine Vič. Struga Gradašcice bo tukaj usmerjena Po ravnem, skoraj pet metrov globokem prekopu. Na tem kraju bodo zgradili tudi dva betonska inostička. ki bosta vezala oba bregova, Ljubljano in Vič.
Posebno idiličen je že Teguliran del Gradašcice od Viča proti Koleziji. Ob desnem bregu struge je naj pripravu etši rrostor za šetaKšče. Gotovo se bo tukaj razvila viška promenada. Seveda bi bflo treba temu primerno urediti cestišče in obrežje. Lani so se dovršila tudi nekatera regulacijska dela ob izlivu Gradašcice v LtuMjanico. Povod en j je tukaj porušila obrežia in iz-podjedia betonski jez. Zato so porušeno obrežje ojačili z opornimi zidovi ter so rtstavirirali betonski jez.
V dolenjem toku Gradašcice ood Koiezijo se še nadaljujejo regulacijska dela, tako da bo regulacija to leto končana. Pred vsem se bodo zgradili oporni zidovi od betonskega jezu pri g. Zalokarju do trnovskega mostu. V tem delu bodo uredili brezine fn jih pri-merno zasadili. Enako bodo utrdili brezine od trnovskega mostu do Ko-lezije tako, da bo mogla Gradaščica v tem
Ljubljančani jim sicer pravijo cucki, kužki, ščeneta, mrcine in še drugi slični priimki so se jih prijeli, ki pa po našem mnenju niso umestni, kajti ljubljanski kuža je prav fletna živalca, ki ne stori nikomur hudega, če apstrahiramo par raztrganih hlač na leto, kar končno ni tako hudo.
Toda ljubljanski kužki so vendar poglavje zase. Delimo jih v več vrst, pasem in tudi kast, kajti je tudi med njimi nekaka stanovska razlika. Preveč bi bilo, če bi naštevali vse pasme in sorte, če bi ocenili vrline in posebnosti vsake rase ali če bi si enega ali drugega bolj podrobno ogledali. Takole vse skupaj bomo dali v en koš in kratko opisali kakšno mnenje imamo o njih, ki pa seveda ni merodajno za naše čitatelje.
Mnenje je torej za naše čitatelje povsem irelevantno, ampak utegne jih zanimati, koliko kužkov je v Ljubljani. Nad 1000 jih je in sicer imajo na magistratu zapisanih okoli 1300. Zabeleženi so celo v uradu, kjer se rešujejo tudi socijalne zadeve. In ce Ljubljančani menijo, da so mestni občini samo v napoto, se zelo motijo. Ti cucki vržejo namreč mestni občini okoli 10.000 Din, kajti gospodarji morajo vsako leto plačevati za pasjo znamko najmanj 100 Din. Te takse so oproščeni samo psi čuvaji, ki jih je v našem mestu okoli 200. Mestna obema sicer med njimi ne dela stanovske razlike, pač pa poklicno. Vsak kuža, ki ni čuvaj, je podvržen taksi in zoper to odredbo ni ugovora ...
Vsako leto, takole meseca oktobra, napravijo organi mestnega magistrata nekako revizijo. Ce gospodar ni prijavil svojega psa, ga obsodijo na denarno globo. Ce imaš kužka, moraš plačati takso. To je deviza mestne občine. Sicer pa vsak lastnik rad odrine tistih 100 Din, samo da je mir v hiši. Ce se se pa buni, ga zarubijo. Radi kužka...
Rekli smo že, da jih je v našem mestu okoli 1300. Vseh pasem in sort, poče uši od nemškega ovčarja do danske doge ali ruskega hrta itd. Pasji strokovnjaki ali kinologi jih dele samo v dve vrsti: čisti in nečisti ali križani. Ljubljančani sami jih pa dele nekako stanovsko. V prvo vrsto spadajo ta >nobel< psi. Za te je vseeno, kakšne pasme so, če so čisti ali nečisti, samo da je lep. Ce je tak pes, ki je običajno dobro re-jen, na vrvici, če ga vodi kaka dama ali kak boljši gospod, je pes prav gotovo boljše sorte ali >fin in nobel<. Ce je poleg tega bastard ali >siebenvaterhund<, kakor pravijo psu, ki ni čiste rase, Nemci, pri Ljubljančanih ne igra nobene vloge. Poleg >hnih< psov razlikujejo še drugo sorto psov in pa potepuške ali klativiteške cucke in ščeneta. Zadnjih je v Ljubljani precej. Ce greš ta-
spod. — Zdravje in sredstva mi ne dovoljujejo, da bi jih hnel več. Toda godi se nam dobro. Vse tri žene služijo in lahko podpirajo tudi svoje druge može.
Prva moja žena Mairy ima zelo dobro službo v centrali radiokonoertov. Res, da je njen drugi mož še zelo mlad in začasno brez službe. Uboga Mary dela od jutra do večera, da mu more dajati ves svoj zaslužek. Pač* pa je njen tretji mož delničar Gazolinove družbe in lahko Mary (podpira.
Moja druga žena, Henrietta, je znana igralka gledališkega kina, 1 j. govorečega fitoa, in ima lepo plačo. Toda •njen prvi mož je veEk faiot. Po cele noči poseda v elektrobarih, vedno je suh m nikakor se noče spametovati. Za rienrietto je to velika nesreča.
Prvi mož moje tretje žene, Jeanne, je nedavno propadel z grenlandskimi pomarančami. Zdaj je začel znova zbirati kapital in se hoče lotiti trgovine s severnimi jeleni.
Drugi Jeanin mož je za naše razmere velik čudak. Izjavil je kategorično, da So samo pisal Vse, kar vidi, zabeleži v zvezek. Pravi, da je treba dogodke in ljudi dobro opazovati. Prepričan ie, da bodo po megovi smrti ti zvezki zlata vredni. Dokler živi, ne hrepeni po slavi, ne po bogastvu. Zadostujeta mu udobnost in popolna svoboda. Stanuje v hotelu »Permambuccoe, vsako »leto se mudi dšje časa v prvovrstnih letoviščih in že dvakrat je obletel svet v aeroplanu. Vse to je skrbno zabeležil.
delu odvajati odmerjeno ji vodo po regulirani in zavarovani strugi. V zvezi z re-gulcjjo tega dela Gradašcice se bo preuredil tudi trnovski most. Tega bodo prestavili in razširili primerno načrtu, po katerem se regulira Ljubljana in odgovarjajoče arhitekturi.
Zgradcli bodo rudi most čez Gradaščico na Groharjevi cesti in v zvezi s tem se bo uredila tudi Groharjeva cesta, da bo v pravem nivoju s terenom proti Kolezifi. Groharjeva cesta bo zasajena z drevjem ter bo ena najlepših na Mrriu. Z mostom čez Gradaščico na Groharjevi cesti bo urejen tudi ves promet iz Ljubljane po Ble1-weisovi cesti preko Groharjeve v Koiezijo. Med Groharjevo in Gorjupovo ulico napravi Gradaičica veliko koleno. Na tem kraju je v načrtu lep moderen park. Strugo Gradašcice bo treba rektificirati, levi breg, ki tvori nekak plato, bodo nasuli in planirah'. Ves park z drevesnimi nasadi, gredicami in stezami je projektiral arh. prof. Plečnfk in bo gotovo eden najlepših. Pred vsem bo to shajališče vseh Mirianov. Tudi romantične dogodovščine. ki so se godile ob bregovih in grmovjlh tega dela Gradašcice, se bodo prenehale. Zato r>a bo nov park eldorado starih in mladih, zaljubljenih in nezaUutoljenih Mirianov. V zvezi z regulacijo Gradašcice je tudi regulacija potoka Glinščice, kjer so tudi že začeli z regulacijo, in pa regulacija Matega grabna.
kole v ranih jutranjih urah po mestu, naletiš na cele trope psov, ki se običajno koncentrirajo na gotovih krajih mesta, najraje v raznih parkih. Zelo priljubljeno pasje torišče je tako zvani >Firšten hof<, pravi eldorado četveronožcev. Tam imajo zjutraj svoje pomenke, tam si tudi razkladajo ljubezen in urejujejo svoje srčne zadeve___Včasih naletiš tudi zvečer na kako pasjo družbo, toda to so zgolj sr^radični slučaji, kajti ljubljanski gospodarji ne puščajo svojih psičkov čez noč na ulici. No, tupatam opaziš kakega zaljubljenega kužka, ki potrpežljivo čaka pred hišo svoje pasje dulcineje.
Drugače so pa ljubljanski kužki prav pohlevne živalice, ki ne store nikomur zalega. Poleti ne podivjajo in če se le primeri kak slučaj pasje stekline v Ljubljani, je bil prav gotovo zanesen iz okolice. Ljubljančani namreč spoštujejo Čistočo in zato so ljubljanski kužki res prav čisti in čedni. Kopljejo jih najmanj enkrat na teden in včasi kuža tudi namočijo v šamponu.
To ni šala, marveč čista resnica. Ljubljančanom so namreč kužki zelo pri srcu in nekateri bolj skrbe za svoje četveronožce, nego za svojo deco. 0 tem lahko prepričate, če stopite v lokal kakega mesarja. Tako prihaja k nekemu mesarju v Ljubljani dobra gospodinja, ki je menda doma iz totiga be-cirka in takole reče: > Prosi m za en dinar za pes!< Seveda se mesar muza, skrivaj se muzajo tudi stranke. Sploh je fletno poslušati gospodinje pri mesarjih. Ena se pritožuje drugi in čuti je včasih take-le govore: >Ah, veste unserer floki je strašno ver-w5hnt. Nur pijucka will er fressen. Saj me bo še v grob spravil! Pa se oglasi soseda: >Kaj vi. Vi ste lahko srečni. Vaš žre vsaj pljuča. Aber unsere Kanali e! Ta vam ne žre drugega, nego meso. Polente vam niti ne povoha. Res je križ s temi.. .<
Tako gospodinje. Vedno se jeze, vedno se špetirajo radi psov, ki so pa kljub temu domaČi miljenci. Samo vprašaj Ljubljančanko, če ti proda psa. Za vse na svetu ne. Ce pa nazoveš njenega psa cucek, se ji zameriš do smrti. Ljubljanski psički so in ostanejo Ljubljančanom prav prijetni tovariši. So rodbine, ki sploh ne morejo živeti brez psa. Lep in eleganten pes je postal v Ljubljani prava moda. V mestu srečavaš elegantne dame v spremstvu psov, nekatere imajo kužka tudi v naročju. Tak kuža je pravcati >Herzpinkerl< in godi se mu bolje nego marsikateremu Ljubljančanu. Tudi stare mamice rade vodijo pse na vrvici. Njim je pes često vse na svetu in če pogine, je prava katastrofa, v hiši pa zavlada žalost... O gospodih pa ne bomo govorili, ker je znano, da so Ljubljančani prijatelji psov in da so
Prekrasna Jeanne ga vzdržuje in mirno prenaša njegove prismodarije. Njen oče je minister in tako se ji je posrečilo dobiti mesto ravnateljice prekooceanske zrakoplovne družbe »Lind-bergh«, ki ji plačuje mastne dividende.
Ona ie najbogatejša med nami. In treba je priznati, da igra v naši rodbini vlogo banke in da podpira vso našo prijateljsko družbo, ki predstavlja nekako matematično kombinacijo »tri pomnoženo s tremi«. Ta sistem se lahko po potrebi in sporazumno z vsemi možmi še izpopolni. Otrok pa nimamo, pa tudi Če bi jih imeli, bi skrbela za nje država.
Komaj je elegantni gospod umolknil sem začul od druge strani pogovor, ki mi je neprijetno dirnil:
— Zares, to je velik čudak. Pomislite, ljubi svojo ženo, ona ljubi njega in do groba ji hoče ostati zvest.
Sklenil sem napraviti tem zbadljivkam konec. Vstal sem in se obrnil k družbd, rekoč:
— Da, gospoda, prav pravite. Res ljubim svojo ženo, ponosen sem na njeno ljubezen in vse življenje ji ostanem zvest Rad grem sicer z duhom časa, zanimam se za vsako aktualnost, novost in modo in celo v bodočnost vidim, toda vaši zakonski običaji mi ne ugajajo. Oprostite, toda v tem pogledu mi moralni čut veH držati se stare vere. Poleg tega imam z ženo že štiri otroke, ki jih vzgajam sam. Niti na misel mi se oride, da bi jih prepustil pe-
često v družbi svojih četveronogib prijateljev. Ljubljanski ni m rodi pa so brez psa skoraj nemogoči.
Toliko o ljubljanskih kužki h. Povedati bi se dalo še marsikaj, celo mnogo pikantnega, toda vse se pač ne sme obesiti na veliki zvon.
KAKŠNE PSE IMAMO V LJUBLJANI.
V Ljubljani je bil pred leti po zgledu zapadnih drŽav, ker se pes zelo ceni in kjer je pasjereja zelo razvita, kjer je tudi bogata pasjaliteratura, ustanovil Jugoslovanski kinološki savez. Savez vodi rodovno knjigo o psih, v njem so zabeleženi vsi Čistokrvni psi. Sedež saveza je v Ljubljani, ker je v Sloveniji najbolj razvito zanimanje za rejo in vzgojo psov, poleg tega pa imajo že več prav dobro uspevajočih pesarn. V Savezu so včlanjeni posamezni klubi in sicer klub ljubiteljev športnih psov, to so nelovski psi, klub ljubiteljev ptičarjev (španijelov), klub ljubiteljev brakov in brakov-jazbečarjev in klub ljubiteljev jamarjev jazbečarjev, foksterijerjer in raznih teriterjev). Poleg tega obstoje še kinološka sekcija v Zagrebu in kinološka podružnica kluba p ti carjev v Novem Sadu.
Največ je v Ljubljani nemških ovčarjev, ki pa žal niso najboljše oblike. Mnogo zanimanja je sicer za kraškega ovčarja, o katerem je pisal že Valvazor, toda pristnega zastopnika te pasme je težko dobiti, ker je njih domovina Kras že pod Italijo. Dalje je opažati na ljubljanskih ulicah nekaj dober-manov, črnih in rjavih, ki so v formi, boljii kakor nemški ovčarji. Potem imamo tudi par airedalterijerjev v prav dovršenih oblikah, dalje nekaj lepih hrtov, francoskih bulijev in seveda lepo število foksterijerjev resaste dlake. Med lovskimi psi prevladuje nemški kratkodlaki ptičar, srečamo pa tudi nekaj prav dobrih resavcev, angleških ter irskih setrov. Jazbečarjev ni mnogo, vendar so še precej čistokrvni. Po dvoriščih naletimo tudi na bernardince, v mestu je tudi nekaj dog. Vobče je v Ljubljani med vsemi jugosloven-skimi mesti še najbolj razvit smisel za pasje-rejo in v mestu imamo prav lepih eksem-plarjev.
Izpred sodišča
KROJAČ HLACAR.
To je bil jezen! Februaria enkrat je mar-jašal v neki zakotni gostilni s svojimi tovariši in se veselil sreče, ki jo je imel pri igri. A ti ne prisede k njemu nek tujec, kakor bi bil prisedel čarovnik, saj se je sreča naenkrat obrnila in Hlačar je jel izgubljati. Ko je mož videl, da gre igra vedno slabše, j"g tujca nahrulil. Slednji je vstal in odšel, a iz kupa denarja na mizi je vzel 10 Din, češ, da je revež in da si ga bo kozarec privoščil drugje.
Hlačar je kmalu ves priigrani denar izgubil in jezen je odšel še v sosedno gostilno na kozarec vina. Ko jo šel iz gostilne, je zagledal tujca in ukazal mu je, naj mu vrne onih 10 Din. Ta pa ni hotel. Pred gostilno so prišli tudi drugi fantje, nekaj jih je prišlo iz gostilne, nastal je pretep in tujec je naenkrat obležal na tleh, nekdo ga je udaril po glavL Obdolžen je bil Hlačar. Pred sodnikom je tajil, da bi se bil on dotakni tujca, češ, da je bilo poleg mnogo drugih fantov. Nobeden ni mogel potrditi, da bi bil videl krojača, pri pretepanju. Bil je oproščen SOVRAŽNA SOSEDA.
Jurij in Tomaž iz Šenčurja sta posestni-kova sinova. Starši obeh fantov so si sovražni in sovraštvo je prešlo tudi na otroke. Kjer se srečajo, se zbadajo in žalijo. Pred mesecem dni sta se srečala naša dva znanca na cesti in oba sta obstala ter se jela smejati drug drugemu.
— Jure, ti si za med kure, ne pa za med poštene ljudi, saj se te vsak boji, tako strašilo si, — je dejal Tomaž. Jur je pa odgovoril: — Tomaž, ti pa samo švedraš, brez dela okoli krevljaš. Tomaž, ki je bolj vročekrven, jje zgrabil kol in lopnil Jurja po glavi, da se je fant kar sesedel.
Pred sodnikom je Tomaž tajil, da bi bil svojega nasprotnika udaril. Trdil je, da je samo vrgel vanj kol, ni ga hotel zadeti, temveč samo prestrašiti. Pa je prestrašil Tomaža tudi sodnik, povabil ga je za 24 ur na ričet.
Galanten zobozdravnik. — Zobje vas bole, gospodična. O, ti vražji zobje) Tako divna usta, pa še niso zadovoljni v njih.
stunjam z medailjami na prsih.
Gostje so se molče spogledali in začeli govoriti o vsakdanjih rečeh. Sedel sem in še enkrat sem začul glas madame Natahje:
— Oprostite, prosim, našemu gostu. Prispel je iz province, biva stalno v Cevennesu, kjer izdelujejo sir. Zdelo se mi je ceko, da rnailo diši po starem siru. Mož je pač zaostaJ, kar dokazuje že njegova obleka.
Hitro sem stopil pred ogledalo. O groza! Namesto pestre in lahke svile sem imel na sebi suknjeno, oguljeno obleko po modi 1. 1927. Namesto širokih pisanih hlač sem imel dolge, običajne hlače. Namesto Čipk in trakov — trd ovratnik in navadno samo veznico.
Zdelo se mi je, da sem slikar, ki >e prišel ves umazan naravnost iz ateljeja na elitni ples, ah* sajast dinnnikaT, ki je zašel pomotoma v damski budoar. Zardel sem do ušes kakor tat, ld so ga zasačili pri tatvini. Srce nri je začelo močno utripati in ves prepoten sem se zbudil.
Od tistega Časa ne hodim več v kino, ne igram tenisa in ne gledam nogometnih tekem, ne letalskih razstav, ne mitingov. Kamen se mi je odvalil od srca, ko sem vrgel skozi okno radioaparat.
Zdaj Čitam samo Enkmana-Chatria-na, Waltera Scotta, Daphnise in Chloe, Ilijado. Čim bold se poglobiš v preteklost, tem bolj se počutiš v nji, kakor da si v trdnjavi za visokim zidom.
Regulacija Gradašcice in nje pomen za Mir je
Regulacija je bila nujno potrebna, ker je nastala na Mitja cela kolonija vil in ker so poplave ogrožale Vič in rapadni del mesta. — Dovršena in projektirana dela«
Pasja družina v našem mestu
Koliko psov je v Ljubljani in katere pasme prevladujejo. — Kako imajo Ljubljančanke svoje kužke rade in kakšne preglavice jim
delajo te ljubke živalice«
Najstarejši Ljubljančani in Ljubljančanke
Naši meščani in meščanke, ki so stari že blizu 100 let« — Ljubljana je zdravo mesto zaradi megle, ki prav rada leži nad mestom
Vendling Urša, Šivilja, roj. 26. 8. 1835, Prešernova postrežnica.
Bayer Kristina, vdova orožniškega »tražmojstra, rojena 9. 3. 1837.
Kornan Marija, rojena 12. 8. 1837,
dr. Fran Papež, odvetnik, rojen 22. 9. 1838, bivši deželni odbornik, politik,
Skala Marija, roj. 17. 2. 1838. vdova, za-setmica,
Mikota Marija, vdova, roj. 3. 6. 1838,
Piškur Fran, posestnik, roj. 23. 3. 1839,
Vidmar Elizabeta, roj. 1. 1839.
LotrK Marija, roj. 2. 2. 1839.
Svoboda Josrp, finančni nadsvetnfk v p., roj. 29. 4 1840 v Neuhausu, CSR,
Grasselli Peter p!., ravnatelj v p., bivši ljubljanski župan, poslanec itd., rojen 28. 6. 1841,
Perjatelj Anton, sodni ofic. v p., najstarejši pisarniški sodni uradnik, bivši upravitelj Oradu, roj. 26. 5. 1841.
šušteršic Ivan, izvošček. roi. 20. 110. 1841 v Ljubljani, najstarejši še aktivni ljubljanski ffjakar,
Derffel Ana, mati Alojzija, Uršulinka, roj. 20. 4. 1841,
Rakoše Janez, zasebntk, roj. 8. 6. 1842,
Kttnar Fran. nadučitelj v p., posestnik, rojen 28. 2. 1842,
Roger Iv. N., posestnik, bivši trgovec, ttan raznih rrumanj+arniri odborov, rojen 7. 3. 1842,
Preleanik Tereza, vdova dežel, knjigo« vodje, roj. 10. X. 1842.
Jesenko Avgust, podpolkovnik v p., pred sednik Društva upokojenih oficirjev, roj. 7. X. 1843.
Wester Avgust, gimn. profesor v p., po* sestnik, roj. 28. VIIL 1843.
šumi Luka,  zasebnik, roj.  16. X. 1843.
Dr. Fran Illncr, mestni zdravnik v p., roj. 4. Vin. 1844.
Wurzbach Franja, žena posestnika, roj. 1. X. 1844.,
Jerina Fran, nadsprevodnik v p., roj. 2. XI. 1845.
Ebenspanger Albert, trgovec, roj. 4. VL 1845.,
Krek Lavra, vdova dvor. svetnika, vse« učiliškega prof., roj. 27. XI. 1845.,
Schemeri Elizabeta, vdova dvor. svetni* ka, roj. 7. VL 1845.,
Gariboldi Pavlina pl., zasebnica, roj. 24. I. 1845.,
Levičnik Albert pl., predsednik viš. so* dišča v p., generalni varuh orok, še akti« ven, zvest abonent gledališča, roj. 2. L 1846.,
Mazi Josip, nadzornik žel. v p., roj. 26. IX. 1846-,
Senekovič Filomena, vdova gimn. rav» natelja, obč. svetnika itd., roj. 12. IIL 1846.,
Triller Marija, gostilničarka, roj. 18. IV. 1846,
Vencajz Marija, vdova sod. svetnika, odvetnika, poslanca, roj. 2. VIL 1846.,
Roger Marija, roj. Mally, žena posestni* ka, roj. 27. IX. 1846.,
Purrich Anton, trgovec, roj. 25. XIL 1847
Kirschlager M., viš. stavb, svetnik v p., roj. 19. VL 1847.
Brus Karel, rud. inženjer, roj. 29. XL 1847.,
Palovec Lovro, državni upokojenec, roj. 6. VIL 1847., oče zobotehnika.
Lukesch Jakobina, roj. 24. VTI. 1847., za« sebntca, mati zobotehnika.
Benedek Josip, nadučitelj v p., roj. 23. IIL 1848.,
Rus Nikolaj, mag. sluga v p., roj. 16.
XII. 1848.,
Zeschko Albert, trgovec, roj. 1848., Dekval Fran,  krojaški  mojster, roj. 9.
II. 1848.,
Predalič Fran, davčn. upravitelj v p., roj. 25. XL 1848.,
Blaž Neža, trafikantka, roj. 17. I. 1848,
Jenčič Adela, vdova dež sod. svetnika, roj. 21. X. 1848..
Zeschko Serafina, roj. 20. XII. 1848.,
Vidic Ida, vdova pošt. upravitelja, roj. 22. XL 1848.,
Vončina Valentin, sodni oficijal, bivši obč svetovalec, roj. 6. IL 1849.
Kilar Jernej, viš. račun, svetnik v p., roj. 16. VTII. 1849. in žena Marija, roj. 6. IX. 1849.
Duffe Lucija, žena mest. gradben, nad* svetnika v p., roj. 36. XIL 1849„ Sivic Anton, okr. tajnik v p., roj. 23. L
1850.
Supančič Filip, mest. gradbenik, posest* nik roj. 27. IV. 1850.,
Zeschko Gvido, posestnik, 27. XIL 1850.
Itd. Navedli smo le nekaj najbolj zna* nil imen, zakaj v Ljubljani je še več 80 — Spletnih starcev in stark. Vsi dokazuje* jo, da je trdil Valvasor morda vendarle resnico, da je Ljubljana prav zaradi svo* je megle zdravo mesto. Med najstarejšimi Ljubljančankami, ki jih nismo navedli ime* noma. je mnogo mestnih ubogih. To pač kaže, da imajo po mestnih ubožnicah do* bro hrano, dober zrak in ugodno bivali* šče... Tudi med Uršulinkami je več visokih stark. Torej je tudi v samostanih mo* goče dolgo življenje. Živeli vsi in vse!
Iz Valvasorjeve Ljubljane
HUDIČ IN LJUBLJANSKI KRČMAR
Ljubljanski Grad je sprejel v svojo strašno ječo krčmarja Plavca, Bil je ne* ugnan pretepač, preklinjač, klafač m sploh velik grešnik. In Plaveč je v temni ječi na gradu sklenil s samim hudičem pogodbo. Seveda sta jo napisala s krvjo! Plaveč, slo* venski krčmar ljubljanski, je bil torej prav tak predrzne«, kakor Nemec dr. Faust. A tudi prav tako prebrisani Ukani! je nam* reč samega hudiča.
Hudič je bil poštenjak, ki je po pogodbi ostal mož beseda. Plaveč pa je hudiča pre* hudi čil! Ko ga je namreč hudič osvobodil vseh okovov in vrig, mu odprl vse zapahe in železne duri ter ga je sredi belega dne odvedel skozi vrsto otrplih čuvajev in paz» nikov v svobodo, bi bil moral tudi ljub* ljanski krčmar izpolniti v pogodbi dolo* čeni pogoj. Toda Plaveč je zbežal narav* nost v cerkev, se zgreval in poboljšal ter je živel poslej tako brumno, da mu hudič ni mogel več niti blizu.
Valvazor je zapisal ta »resnični dogo« dek» L 1689. Okoli 20 let prej — torej okoli 1. 1669. — je Plaveč v Ljubljani umrl kot splošno znan pobožen, pošten in mir o* ljuben možakar. Valvasor je trdil, da se ga je mnogo Ljubljančanov še pTav dobro
spominjalo. In Plaveč je vse lastnoročno napisal, narisal in naslikal, kaj je namera* val ž njim hudič: vse tisto se je lahko vi*> delo še v Valvasorjevi dobi po stenah ječe na ljubljanskem Gradu.
POVODNI MOŽJE V LJUBLJANICL Vsekakor je bila Ljubljana mnogo za« mmivejša, ko so se po nji prikazovali še hudiči, povodnji možje in so v nji živele coprnice. Valvasor pripoveduje, da je ži» vel v Ljubljanici povodnji mož, ki se je ponoči prikrzal večkrat ter so ga poznali vsi ljubljanski čolnarji in ribiči. Včasih se je pojavil preoblečen celo ob belem dnevu. L. 1547. na prvo nedeljo v juliju so Ljub* ljančani na Starem trgu ob nekdanjem vod* njaku plesali. Lepo vzrasel mladenič v krasni obleki se je pridružil dekletu Uršuli SchSfferin (morda Čeferin?), ji dvoril in končno ob Zatiškem dvoru odplesal proti Ljubljanici, kjer je ž njo vred planil v vodo.
Prešeren* je o tem dogodku napisal zna« no balado. A tudi dr. Valentin Zamik je napisal o povodnjaku v Ižici povest *Ura bije, človeka pa nb>.
Valvasor pripoveduje, da se povodnjak ni prikazal več, odkar so Ljubljanico več*
krat blagosloviL Vendar piše Valvasor, da je csam z lastnimi očmi videl, ko je pred okoli 34 leti», torej nekako okoli le** ra 1655,    da    je    nekega Ljubljančana
Schnaidlerja pograbil povodnjak. Schnaid* ler se je vračal ponoči precej natrkan do* mov. Noč je bila jasna in svetla Naenkrat se je dvignil iz Ljubljanice mož ▼ dolgi črni obleki, šel k meščanu, ga odvedel k precej visok** vodi ter ga potegnil vanjo. Ker pa se je Schnaidler oprijel šupe (kjer so sleparske peke metali v Ljubljanico) ter je klical na pomoč, je pritekla straža in je reveža rešila. Povodnjak pa je izginil.
COPRNIJE NA PROSTORU DANAŠNJE cZVEZDE-.. Blizu nekdanjih vicedomskih vrat je sta* la kapucinska cerkev od 1. 1606. Na veliki petek ponoči se je odtod vršila procesija po vsem mestu. Vselej je prišlo tudi mnogo kmetov iz okolice, zakaj tako lepe, brum* ne in dolge procesije ni bilo skoraj nikjer. Ljudje so nosili baklje in laterne. Procesija je predstavljala pasijon fn razne zgodbe sv. pisma Igra se je vršila spotoma jež in peš, deloma z vozovi, deloma na konjih, deloma na cestah. Pri teh procesijah je bilo tudi mnogo disciplinantov in flage* lan tov, ki so se sami do krvi bičali ali nosili velike križe. Nastopali so torej čisto resno bičarji prav taki, kakršne zdaj lahko gle* damo v Novačanovem «Hermanu Celj* skem*.
Pred tem samostanom je bil — kakor danes Kongresni trg — lep, raven prostor, ki je bil začaran. Neki grof, Valvasorjev znanec si je tu zlomil nogo. Ko je prišel nekega dne zopet mimo samostana, je de* jal svojim spremljevalcem: «Tu je tisti prokleti prostor, kjer sem si lani zlomil nogo.* Komaj je izgovoril zadnjo besedo, je padel in si na lepem, ravnem prostoru zopet zlomil nogo.
In neka dekla je videla skrivaj, kako se njena gospodinja, Ljubljančanka, maže ter nato odleti po zraku. Ker je hotela tu* di dekla poskusiti, kako se leta, se je na* mazala po telesu s tistim mazilom in res* nično tudi odletela Kakor pa niso danda* nes vsi letalci enako srečni, je imela tudi radovedno dekla na svojem prvem poletu smolo. Padla je namreč zviška na samo* stan ljubljanskih kapucinov, na prostoru današnje Zvezde Kaj so kapucini storili s ponesrečeno letalko, pa Valvasor ne pove.
LJUBLJANSKA MEGLA.
Ljubljanska megla je bila bržčas v Val« vasorjevih časih še gostejša kakor danda* nes. Vsi zabavljamo nanjo, a Valvasor jo je braniL Tudi v tistem času so jo mnogi preveč pomehkuženi in neizkušeni Ljub* ljančani po krivici dolžili, da je zdravju škodljiva Celo učenjaka Merian in Bleau sta bila tega mnenja, da je ljubljanska me« gla velika nadloga. Valvasor pa dokazuje, da brez povoda, češ res je v jeseni in spo* četka zime megla nad Ljubljano tako go* sta, da je ozračje temno; toda ta megla ni brez koristi. Megla je v jeseni dobra za žito, zimska megla pa je naravnost zdravilna. Ko zjutraj megla pade, je opoldne nebo tem lepše vedro.
Sicer pa megle ni vsak dan, a prav ta meglo povzroča, da dosežejo mnogi Ljub* ljančani visoko starost. Ako bi ne bili tako nezmerno vdani pijači, bi jo doseglo še več. Valvasor se sklicuje na primere, da je več zakoncev, ki žive nad 50 let skupaj, slave zlate poroke in žive dalje, dasi so imeli z eno ženo po 24 otrok. V Ljubljani da je več 801etnih žen — a nikoli se ne sliši, da bi tožile zaradi megle.
Megle, piše Valvasor, je kriva le prepo* časi tekoča voda Vlažni zrak je jetični* kom zdrav; zato se najde v Ljubljani le redko jetičnika, ki pa je prinesel bolezen od drugod. Tudi kuga je bila zaradi megle v par stoletjih komaj enkrat v Ljubljani, dočim je bila v krajih, kjer nimajo megle. Ljubljanska megla je imela torej v zgodo* vinarju učenjaku Vajkardu Valvasorju zgovornega branitelja; zato je pravično, da spoštujemo spomine vrlega moža, ki je ljubil Ljubljano kakor malokdo pred in za njim.
Pomagajte Bolgarom!
Georgij Gavrin-Mihajlovskl:
Pravljica o ženskem srcu
Neka mati je imela tri sinove. Vsa trije so bili mladi, krepki in lep! in zdelo se je, da ni na svetu dekleta, ki bi jih bita vredna.
Prišel je čas in mati, ki je mislila, da je nazsrečnejša med materami, je Izdihnila blago dušo. A bratje so po vrsti zapustili rojstno hišo.
Prvi je odšel najstarejši. In komaj se je skrila rojstna hiša njegovim očem, je srečal čudovito lepo devojko.
— Je-M to živa ženska ali božanstvo, ld je stopik» na zemljo? — ie vzkliknil fn obstal pred njo, očarano in presenečeno nad njegovo lepoto. Nepremično Jo je gleda! lin dekle je v zadregi zardelo, tako so se mu iskrile oči. Mladenič je stopil pred njo, rekoč:
— Povej mi. kdo si — Človeško ali nadnaravno bitje? Ljudje niso tako lepi. Ljubim te.
Dekle je še bolj zardelo in si ni upalo pogledati mladeniču v oči, ker se je tudi njeno srce vnelo zanj.
— Molčiš? Kaj pomeni to? Mi ne verjameš aH pa odklanjaš mojo ljubezen?
Slednjič mm je odgovorila:
— Kaj nad ti rečem? Odkloniti te ne morem, ker se mi zdiš vreden moje ljubezni, dasi te vidćm prvič. Toda tvoja ljubezen — kako naj verjamem v njo? Vnela se ie hitro in hitro lahko ugasne. Prva sem, ki si jo srečal v življenju. Mnoge so lepše in prepričana sem, da pozabiš name, čim zagledaš druge. Jaz pa ne morem več zajtreti v svojem srcu ljubezni do tebe.
— Cuj, — je dejal mladenič, — pra-
viš, da je na svetu mnogo lepših deklet. Ne verjamem. Pa tudi Če bi bito res, imam v prsih samo eno srce in to utrip-Ije od danes samo zate.
— Ne govori tako. Nihče ne ve, kakšna usoda ga čaka. A če me res ljubiš, hočem tvojo ljubezen preizkusiti. Pojdi po svetu in čim srečaš žensko, zatisni oči in spomni se mene. In Če te bo mikalo pogledati, vedi, da je tvoja ljubezen do mene ugasnila. Ce prestaneš preizkušnjo, bom tvoja.
— A kako dolgo naj traja preizkušnja? *
— Le»to dni, — je odgovorilo dekle. To zadostuje.
Razočaram nad svojo usodo, je mladenič odšel. Dekle je pa bridko zapla-kalo, ker ji Je bfl fant zefo vseč.
Tudi drugi brat je zapustil rojstno hišo in srečal na poti isto devojko. Videč solze v njenih očeh, je pristopil k nji. Njena lepota je tudi njega očarala. Ona je pa mislila, da je preizkušnja že končana in da stoji pred njo prvi mladenič, tako zelo sta si bila podobna. Planila mu je naproti ta ga hotela poljubiti Toda zmota je bfla kmalu pojasnjena. In bridko se ji je storilo pri srou. Kakor njegov brat, tako se je tudi novi priSlec na prvi pogled zaljubil v njo in s plam-tečbni pogledi je osušil njene sorze. že se mu je hotela vdati, pa se Je spomnila prvega brata tn sram jo ie bilo.
— Ne, — Je dejala, — ne morem biti tvoja. Zaobljubila sem se tvojemu bratu. Če prestane preizkušnjo. Ce je pa ne prestane in če jo prestaneš tj, pridi čez leto d»ni na ta kraj in tvoja bom.
— Kakšno preizkušnjo mi nalagaš? — >e vprašal zaljubljeni mladenič.
— Pojdi po svetu, in ko srečaš prvo žensko, se spomni mene, ogle-f si jo fin jo primerjaj z menoj. Hodi za njo povsod, dokler je ne spoznaš. In če ti ne bo bolj všeč, se vrni k meni.
Mladenič je globoko vzdihnil in odšel. Dekle je pa še bridkeje zaplakalo in vzkliknilo:
— Ali ne zahtevam preveč od sebe in od obeh mladeničev? Ljubezen in zvestoba — to je preveč.
Tn tretji brat se je napotil po isti poti. Tudi on je srečal dekleta. In kakor njegova brata, se je tudi on na prvi pogled do ušes zaljubil.
— Ljubim te! — je vzkliknik in glas se mu je tresel Srce mu je tako močno utripalo, da je mislil, da zagluši njegove besede.
Dekle je zadrbtek). Malo je manjkalo, da mu ni padlo v naročje, ker je mislilo, da vidi pred seboj enega njegovih bratov.
— Povej, kateri obeh bratov si — on!, ki sem mu naročila, da ne sme gledati drugih žensk, ali tisti, ki me mora orimeriati z drugimi? ■
— Ne ta, ne drugi, — je odgovoril mladenič. — Menda govoriš o mojih vratih. Da, tudi drugI so nas zamenjavali
Začel jI je govoriti o svoj! ljubezni, toda dekle ga je ra vrnilo:
— Pojdi! Ne smem te poslušati, ker sem nevesta tvojih bratov. PHdl Čez leto dni, fn če tvoji brata ne prestaneta preizkušnje, bom tvofa.
— Ne! Poznam svoja brata In vem. da bosta dosegla svoj dlj. Kaj me brigajo preizkušnje! LJabhn te ta to zadostuje. Reci da al? ne.
Dekle ni vedelo, kaj odgovoriti
Nove knjige in revije
Dr. Pavel Breznik: Junaki perekomor-
fekih poletov. Za binkošti je izšlo prvo slovensko delo, ki se peča z letalstvom. Knjiga, ki bo zlasti dobrodošla mladini, ker je visoka pesem dela, energije, poguma in potrpljenja. Zračni junaki, ki jih slika avtor v tej knjigi, so dosegli svoie cilje edinole po dolgoletnem delu, po mnogih razočaranjih in vztrajnosti. Knjiga je razdeljena na Štiri dele. — Prvi nas seznani s prvimi poleti preko Rokavskega zaliva, drugi s prvim poletom iz Francije v Afriko, tretji slika tekmo za prekooceanski letalski rekord, dalje polete preko Severnega tečaja itd. Predočuje nam najslavnejše letalce sveta: Bleriota, Garrosa, Lindbergha in druge, ki so trium-firali v zraku aH pa tragično zaglavili. Knjigo krasi mnogo lepih slik slavnih pilotov in njih avijonov in jo toplo priporočamo mladini, slasti pa odraslim, ki 'o bodo z veseljem Čitali. Cena broSirani knjigi je 88 Din, v platno vezani 46 Din.
>2eleznički almanah*. V Beogradu je izšel te dni >2eleznički almanahe, ogromno in obsežno, skoraj 6000 strani obsegajoče delo, ki prinaša historijat naših železnic, pregled naše industrije, daje praktične nasvete iz komercijalne službe, prinaša poročila o carinjenju, navodila o prevozu potnikov in prtljage, vsebuje vse avtomobilske in železniške zveze, daje navodila o potovanju v inozemstvo, o hotelih doma in v tujini, prinaša razne tarife polte in železnice, tarife inozemskih držav, poročila o našem zračnem, avtomobilskem in rečnem prometu, o radiu in je sploh vsestransko informativna ter potrebna knjiga, ki bi jo priporočali vsem zainteresiranim krogom, zlasti pa bo dobrodoSla našim trgovcem, ki so dosedaj tako delo pogrešali. Delo, ki je žal izšlo samo v srbskem jeziku, izide prihodnje leto povečano in tudi v nemškem ieziku.
Dedek Jež. Mladinski pesnik Gustav Strniša je izdal knjižico srčkanih pesmic za mladino pod naslovom >Dedek Jež«. Knjižica vsebuje 20 pesmi, opremljena je z ljubkimi slikami, delo slikarja - grafika E. Justina. Izšla je v založbi >Domači Prijatelje. Knjižico toplo priporočamo mladini, kateri bo nudila prav prijetno in zanimivo razvedrilo.
>Čečka antologija«. Pisatelj dr. Ivan Lah je uredil >Češko antologijo«, ki jo je svobodnemu bratskemu narodu v spomin našega skupnega prebujenja in 6toletne skupne borbe za osvobojenje posvetila >Matica Slovenska«, ki je delo tudi založila. Knjiga nudi obširen pregled češkoslovaške literature, objavljena in prevedena so tudi nekatera dela čeških pesnikov. Knjiga bo dobrodošla vsem. ki se zanimajo za slovansko literaturo, zlasti pa onim, ki >majo tesnejše stike in vezi z brati čehoslovaki
Dr. Janez Mencinger: Izbrani spisi. Dr. Josip Tominšek je uredil >Izbrane spiso« dr. Janeza Mencingerja, ki jih je izdala >Matica Slovenska«. Peti zvezek prinaša obširno Mencingerjevo delo >Moja hoja na Triglav«. Knjiga utegne zanimati vse, ki jim je lepa in dobra slovenska knjiga pri srcu. zlasti pa bodo po njej segli naši turisti. Pisatelj je nazorno opisal krasote naših planinskih krajev, vmes pa je vpletel prav zanimive zgodbe, doživljaje in spomine.
Bernard Shaw: »Sveta Ivana«. Slov. Matica je izdala in založila prevod Bernhard Shawove >Svete Ivane«. Delo je prevedel v slovenščino pesnik Oton Zupančič. Publiki, ki noseča gledališče, bo delo izredno dobrodošlo in zato knjigo vsem toplo priporočamo.
Izidor Cankar: Zgodovina likovne umetnosti. Slovenska Matica je izdala prvi del in drugi snopič »Zgodovine likovne umetnosti v zahodni Evropi«. Delo urejuje prof. Izidor Cankar.
Narodna enciklopedija srbsko - hrv. -slovenska. Izšla sta 27. In 28. zvezek Narodne enciklopedije in sicer črka S (Sjeničak-Slovenci). Narodna enciklopedija se naroča pri bibliografskem zavodu v Zagrebu, Gun-duličeva ulica 29. Posamezna številka stane 45 Din.
»Pod lipo«. Leposlovna, poljudno znanstvena in politična revija za slovensko ljudstvo v Jugoslaviji, Avstriji, Italiji in Ameriki. Vsebina te revije nudi prav pestro in zanimivo gradivo, zlasti lepo je izpopolnjen bejetristični deL Uredništvo lista je v Ljubljani, v Trstu in Chicagu. naročnina za vse leto znaša 46 Din, posamezna številka stane 4 Din.
Zbirka obrazcev iz matematike in fizike za srednje šole. Sestavil prof. K Kune. Knjižica obravnava obrazce iz aritmetike, geometrije in fizike, obrazci se smejo uporabljati pri pismenem višjem tečajnem izpitu iz matematike. Knjižica je namenjena predvsem srednješolcem, ki b'*do iz nje čr-
— Da ali ne? — je odgovoril nestrpno.
A ona je molčala.
Šele na tretje vprašanje je odgovorila:
— Zakaj nočeš razumeti? Kako bi mogla pogledati v oči tvojima bratoma, če se vdam tebi? A odkloniti te ne morem, ker imam tudi tebe rada.
— Nesrečnica! — je vzkliknil mladenič in oča so se mu srdito zaiskrile. — Bogovi so ti dali lepoto, za pamet so te pa prikrajšali. Moja potrpežljivost je izčrpana. Ljubim te in na lastni koži boš spoznala moč moje ljubezni. Moja boš ah pa te ne bo nihče objemal.
— To se pravi? — je vprašalo dekle. — Kaj to pomeni?
— To-le. Ali vidiš ta-le meč? Samo dva meča sta na svetu, ki se lahko z njim merita. To sta meča mojih bratov, ki pa zdaj nista nevarna, ker ju je preizkušnja izčrpala. Kdor bi si drznil zasnubiti te. bo hnel opraviti z mojim mečem. Namesto tebe ga objame smrt In sledil ti bom povsod, dokler se mi ne vdaš. Drugim si hotela naložiti pre-'zkušnjo, zdaj jo moraš pa sama prestat?.
Oprl se ie na meč in oči so se mu divje zaiskrile.
Naenkrat ie dekle skočilo k njemu in ga strastno objelo.
— Dragec! Ti me taiaš res rad? — ta začela ga je poljubljati. In odšla sta vsa srečna domov ter pozabila na ves svet.
Mmflo ie leto ta brata sta se vrnila na kraj. kjer sta srečala dekleta. Preizkušnjo sta dobro prestala. Starejši le bil odšel v puščavo, kjer n! vide! nobene ženske, mlaiši oa v pragozd, kjer ni sreča žive duSe. Vrnila sta se na dolo-
ptM marsikatere potrebne in zanimive stvari. Knjižico je založila knjigama Kleinmaver in Bamberg.
Ljubljanski Zvon. Izšla je majska številka »Ljubljanskea Zvona«, našega najod-ličnejšega mesečnika za književnost in pro-5veto. Vsebina majske številke je sledeča: Pavel Golia: »Večeruice«. Jože Pahor nadaljuje svojo zgodovinsko povest »Serenissi-ma«. M. Snuderl: »Zakleta kraljična«. Slede prispevki Mirka Pretnarja in Mirana Jarca o francoski liriki, Ivan Zoreč prinaša novelo »Korenina v zemlji«, Rudolf Kolarič zaključuje svojo študijo o Franu Miklošiču. Slede prispevki: Mirko KunČič: Jaz sem umrl. Književna poročila: M. Murko: Die Bedeutung der Reformation und Gegenreforma tion hir das geistige Leben der Jugoslaven. (J. A. G.). France Veber: Idejni temelji slovanskega agrarizma. (Konec. Simon Dolar.). Rudolf Golouh: »Krizac (Bratko Kreft.). Kronika. — Številka je opremljena s portretom pesnika Pavla Golje. Ljubljanski Zvon se naroča pri Tiskovni zadrugi in stane na leto 1120 Din, posamezni zvezki se pa dobivajo po 15 Din. Ta odlični slovenski mesečnik ne sme manjkati v nobeni slovenski hiši.
Ivan Pregelj: Izbrani spisL Izšel je prvi zvezek izbranih spisov pisatelja Ivana Preglja, ki se glasi: Štefan Golja in njegovi. Tolminske novele. Knjiga je uglašena svojstveno in prijetno apartno v motivnostni Pregljeeva »tominstva«, poleg tega pa tudi v občutju toplo romantičnega Pregljevega svojstvenega novelskega historizma. V delu »Štefan Golja« je avtor točno ilustriral junaka Štefana Goljo, ki živi kakor v drami pred bralci. Knjiga je prav zanimiva in bo nedvomno zainteresirala široko javnost. Ju-goslovenska knjigarna namerava založiti še ostale Pregljeve izbrane spise. Knjiga stane 45 Din, vezana 60 Din. o
Izseljevanje - nepotrebno zlo
Po poročilih zagrebških dnevnikov je imel minister Čeda Radović z vsemi šofi zagrebških socijalno-političnib institucij po končam inšpekciji konferenco, na kateri je glede izseljeniške&a vprašanja izjavil sledeče;
Opazil sem, da naša emigracija raste. Samo v prešlem letu je poskočila na 22.000, a takisto se je v, I. četrtletju t 1. izselilo 400 več, nego prošlega leta v isti dobi (5390). Vsled krize v mnogih deželah emigracije se pripeti, da gotovo število naših izseljencev ne more najti v državah tara preko primernega zaslužka in sedaj zahtevajo od naših konzulatov, da se jih re-patriira. Da temu zlu odpornorem, nisem vporabil nobenih policijskih sredstev, marveč sem odredil, da se potni listi izstavijo samo onim osebam, ki imajo v naprej za-sigurano zapos'^njć. Tako sta to urediM tudi Italija in Španija in tudi druge izse-Ijeniške države.
Položaj naših izseljencev se bo znatno zboljšal, če se prične melioracijsko delo v državj z gradnjo železnic in cest. Našla se bodo sredstva za notranjo kolonizacijo, povzdigniti se mora tudi naša domača industrija itd. in tako bodo našli naši ljudle doma zaslužka, ne da bi se jim bilo treba Izseliti. Izseljevanje pri nas ni nobeno potrebno zlo, nego ^nepotrebno zlo».
Poleg tega se moramo brigati za one, ki so se že izselili, da nam se ne izgube m da se v tujini ne asimilirajo. Ne smemo nobenega našega človeka prezreti! Treba je v prvi vrsti organizirati čim več naših konzulatov v prekomorskih državah. Treba je zlasti, da se v Pittsburghu, v katerem je največ naših ljudi in ki Je naš center v Ameriki, v katerem pa še ni našega konzulata, namesti vsaj specijelni rzseljeniškl delegat.
Treba je, da se iz izseljeniškega fonda pomaga našim društvom v Ameriki, da se tam podpirajo naše šole, cerkve in druge kulturne Institucije, kakor tudi da se forsira čim živahnejši kontakt naših ondotniri naseljencev z domovino. S tem v zv&zl hočem ukiniti takoj t. zv. povratniško glavarino, ker se ne sme dogajati, da bi Izseljenec plačal takso, kadar se vrača v svojo domovino.
Ali ste se že naročili na »Ponedeljek"
čeni kraj, in ker neveste ni bilo, sta jo Sla iskat. Dolgo sta jo iskala, sledh njič sta jo pa Ie našla.
Srečna žena in mati je sedela na pragu domaČe hiše. Moža ni bilo doma. Bridka resnica je prišla na dan.
Brate sta ji očitala, da je prelomila dano obljubo. Ona je mirno poslušata, očitke in odgovorila:
— Nisem verjela vajinim prisegam o večni Itubezni in prav sem storila, ker nista razumela moje preizkušnje. Kaj je ljubezen taka? Pustila sta me samo in odšla po svetu, ne da bi pomislila, kaj bo z menoj. Bolne matere aH onemoglega očeta bi gotovo ne zapustila. Mar se pa da ljubezen do žene, ki ji hočeta posvetiti vse življenje, primerjati z ljiibezrnrjo bolne matere aH onemoglega očeta? Vajin brat me Je pa razume! in se resnično zaljubil. Pojdita, im če srečata drugo, je ne vprašaujta, marveč jo vzemita, kakor je storil vajin brat. Zbogom!
ZaSkripala sta z zobmi tn odšla. Stiskala sta meče, ko sta srečala brata, toda napasti ga nista hotela, ker sta se bala strašnega greha. Tolažila sta se in govorila o moški In ženski ljubezni, o moški zvestobi in Ženski vihravosti.
A najmlajši brat je ta čas poljublja! svojo ženo.
— Kdo je more Iztrgaiti iz mojega objema? — Jo je vpraSal.
— Nihče.
Toda če bi bil odprl knjigo usode, v kateri so najskrivnejSe tajne človeške duše, bi bil zvedel, kdo — —
Vsak. komur se zljtrbi. Tn za ve<ino bi bilo konec njegove sreoe. Toda knjiga je bila zapečatena in sin najsreČnejSe matere je hfl najsrečnejši človek na svetu.
Iz življenja in vrvenja po širnem svetu
Iz knjige o trgovini z dekleti
Kako sodi francoski publicist Londres na podlagi lastnih izkušenj o trgovini z dekleti. — Dekleta gredo v javne hiše večinoma prostovoljno.
Dan za dnem čitamo v domačih in inozemskih listih poročila, da so brez sledu izginila dekleta in da jih polici* ja zaman išče. Prizadevanje policije je navadno brezuspešno, dekleta izgi* nejo brez sledu in njihovi svojci mi* slijo, da so bila umorjena ali pa so pobegnila z ljubčki. V resnici zadeva ni vedno tako romantična. Mnoga de* kleta padejo v roke brezobzirnih ve* rižnikov, ki širijo prostitucijo in slu* žijo težke tisočake kot trgovci z de* kleti. Mnogo se govori in piše o ne* dolžnih žrtvah brezvestnih verižnikov, ki zidajo svoje blagostanje na solzah in obupu nesrečnih deklet. Res je su cer, da del takozvanih zapeljanih de* klet ne ve, kaj jih čaka, ker jim tr* govci prigovarjajo, da jim preskrbe v tujini dobro službo. Toda večina zape* ljanih deklet ve, kam jih pošiljajo in kaj bodo v inozemstvu počela. To so dekleta, ki žive že doma razuzdano in ki rada gredo tja, kjer se jim obeta boljši zaslužek. Pošteno dekle se ne da tako lahko pregovoriti, da bi od* šlo z neznanim moškim brez vednosti svojcev po svetu.
Nedavno je izšla knjiga francoskega publicista Alberta Londresa, poroče* valca bulvarskega pariškega lista «Pe* tit Parisien» pod naslovom »Prodane žene». V Parizu je prišlo zadnje čase v modo, da se mladi pisatelji pajdaši* jo z raznimi sumljivimi elementi in da študirajo takozvano dno pariške druž* be. Moderna francoska literatura ima mnogo romanov in povesti, v katerih je postavljeno na glavo dosedanje na* ziranje o dnu pariške družbe. Najmo* dernejši pisatelji slede Dumasu mL, ki je v svoji «Dami s kamelijami» ob* delal elegantne pariške kurtizane. Gre* do celo tako daleč, da opevajo poklic* ne prostitutke in njihove prijatelje. To je v skladu s splošnim prizadeva* njem, da se omajejo temelji morale in da se pahne ljudstvo v moralno anarhijo. Knjiga «Prodane žene» je li* terarni šund, pisan v slogu, v kakr* snem pišejo bulvarni pariški listi. Ven* dar pa je iz nje razvidno, da je avtor res živel nekaj časa v Buenos Airesu med trgovci, ki izvažajo mlade Fran* cozinje v Južno Ameriko.
Marsikdo se čudi, da je trgovina z dekleti mogoča zdaj, ko so v večini kulturnih držav javne hiše že davno prepovedane. Človek bi mislil, da je s tem odpravljeno tudi belo suženj* stvo. Iz Londresove knjige je pa raz* vidno, da se je trgovina z dekleti sa* mo prilagodila novim razmeram in da se nemoteno razvija. Največ deklet poženeta v javne hiše beda in glad, deloma pa tudi hrepenenje po bogast* vu, po neznanih krajih in pustolovšči* nah. Trgovec z dekleti prispe v Evro* po, kjer se seznani z naivnim, navad*
no siromašnim dekletom in začne pri* povedovati, koliko bi moglo zaslužiti v južni Ameriki pri visokem tečaju argentinske in urugvajske valute. In pogodba je kmalu sklenjena. Trgovec prevzame skrb za prevoz do Monte* videa in izplača dekletu na roko toli* ko denarja, da se lahko obleče in naj a* me stanovanje. Ko pa pride žrtev v javno hišo, mora odplačevati trgovcu dolg, ki se običajno v nekaj mesecih 3 do 500*krat pomnoži. Trgovina z de* kleti temelji torej strogo na trgovski podlagi. Brezvestnež, ki je izvabil iz Evrope nekaj deklet, je za vse življe* nje preskrbljen. Dekleta, ki ne porav* na dolga, čaka stroga kazen, često ce* lo smrt. Banda trgovcev z dekleti je dobro organizirana in ima v vseh več* jih mestih pri policiji zaslombo.
Prevoz deklet v prekomorske dr* zave ni posebno težak. Dekleta navad* no nimajo dokumentov in potujejo skrivaj. Trgovci imajo med mornarji zaupnike, ki dekleta skrivajo na ladji in jim preskrbe hrano. Ko se ladja ustavi v pristanišču, ostanejo dekleta še nekaj dni na nji, potem pa odidejo brez prtljage v spremstvu mornarja v mesto tako, da nihče ne opazi, da so pravkar prispela s parnikom. To bi se ne moglo dogajati brez sporazuma de* klet. Težko si je misliti, da bi se mo* glo dekle brez nasilja skrivati na par* niku med dolgo vožnjo iz Evrope v Ameriko. Med vožnjo imajo bele suž* nje opetovano priliko, da se rešijo. Zadostovalo bi, da bi kričale in opo* zorile nase posadko. Toda ta dekleta molče. Tudi če jih policija izsledi, ne izdajo svojih zapeljivcev. Vso krivdo za brezplačni prevoz prevzamejo na* se in policija jih pošlje odgonskim potom nazaj. S tem ne riskirajo mno* go, njihovim spremljevalcem pa sploh ne preti nobena nevarnost, ker jih de* kleta nočejo izdati.
Večina deklet konča zelo žalostno. Le redke so med njimi, ki jim je sre* ča naklonjena in ki v nekaj letih obo*
fate. Z denarjem se vrnejo domov, jer nihče ne ve, kako so ga zaslužile. Doma pripovedujejo, da so v Ameriki dobro služile in z bogato doto kmalu najdejo ženina. Pariz in Francija sploh je polna takih bogatih zasebnic, ki po* stanejo na stara leta zelo ugledne in poštene dame. Londres pravi, da po* tuje na ta način v Južno Ameriko po* leg Francozinj največ Poljakinj. De* kleta drugih narodnosti so tam v manj* šini. Taka je bridka resnica o trgo* vini z dekleti. Obstoja sicer medna* rodna liga za zatiranje trgovine z de* kleti, toda njeno delovanje je skoro brez pomena. Dokler bodo dekleta bo* Ije plačana za prostitucijo, nego za po* steno delo, bo tudi borba proti tej sra* motni trgovini brezuspešna.
K stoletnici vžigalic
Kdaj so se pojavile prve vžigalice in kako se je izdelovanje izpopolnilo. — Švedska ima največjo industrijo vžigalic.
Kdo bi si mislil, da so vžigalice stare Šele sto let! Sai so sedai tako razširjene in potrebne, da si življenja, brez njih ne moremo misliti. Na vsakeea prebivalca Evrope vštevši otroke, odpade povprečno 8 vžigralic na dan. t. j. 240 mesečno ali 50 Škatliic letno To pomeni, da porabi prebivalstvo Jugoslavije letno približno 1 milijardo 600 milijonov škatlic. Odveč bi bilo omenjati zgodovino vžigalic, ki je znana žp. učencem ljudskih šol. Manj znano na ie da nekateri nekulturni narodi še sedaj ne poznajo vžigalic in da zažigajo ogenj na ta način, da drgnejo les ob les. Malo znano je tudi Dobereinerievo kemično zažigalo, ki je bilo začetkom 19. stoletja novost in ponos mnogih elegantnih salonov. V stekleni posodi ie bila solna ali žveplena kislina, v katero so vtikali cinkaste ploščice tako, da ie nastal z razkrajanjem kisline vodik, ki se je na platinovem prahu vžiga!.
Prave vžigalice so se poiavile prvič v Angliji, kjer jih je začel zdravnik John Walker v aprilu 1827 nrodajati pod imenom friction Iigths. Dolge so bile 10 cm, široke 5, debele na 3 mm. Na enem koncu so bile namazane z vži-galno zmesjo in prodajali so iih v škatlicah po 48 komadov, ki ie stala en šiling. Skatljici je bil priložen košček pre-pariranega hrapovega papiria. ob katerega so vžigalice prižigali. Toda te vžigalice niso šle v promet ker iih ljudje prav za prav niso potrebovali. Ljudje so bili vajeni imeti doma osreni od jutra do večera, če so pa prižigali oioe, so si pomagali s kresilnim kamnom in gobo. Sele ko so začeli kaditi cigare, so segali rudi po vžigalicah.
Prve vžigalice z žvepleno crlavico je izdeloval 1. 1832 Kammerer in kmalu so se razširile v Avstriji in Nemčiji. Izdelovanje vžigalic iz belega žvenla je bilo pa zelo nevarno tn izdelek sam je bil zelo dobrodošlo sredstvo morilcem in samomorilcem. Zveplena para povzroča otrpnenje čeljustnih kosti, a belo žveplo samo je zelo nevaren strun.
Zažigamo zmes so izdelovali v zaprtih kotlih z dobro ventilacijo in tudi pri namakanju vžigaHc so bili zelo previdni
vendar so se pa mnogi delavci zastrupili. Ta nevarnost je bila odstranjena šele 1. 1848, ko je Schrotter odkril rdečo žveplo, ki ni strupeno. Rdeče žveplo dobimo, če segrejemo belo do 200 stopinj Celzija v brezzračnem nrostoru. Pri tem nastane temnordeč orašek. ki se vžge šele pri 260 stoDiniah C in ni Strupen. Rottger je rabil 1. 1848 rdeče žveplo za izdelovanje vžigalic, ki so zdaj splošno razširjene.
Rodgerjev način izdelovanja vžigalic po posnemali najprej Švedi, čiiih tovarne izvažajo vžigalice že od polovice 19. stoletja po celi Evropi. Spočetka so delale nevarne vžigalice iz belesra žvepla hudo konkurenco onim iz rdečega, toda polagoma je začela industriia strupenih vžigalic propadati in 1. 1901 ie švedska vlada sploh prepovedala prodajo starih vžigalic. Toda za izvoz so še vedno izdelovali strupene vžigalice in sicer do 1. 1912, ko se je Švedska pridružila bernski konvenciji, ki je prepovedala izdelavo strupenih vžigalic. Šele od 1. 1912 so splošno v rabi vžigalice, kakršne rabimo sedaj vsL
Prva švedska tovarna vžigalic je bila ustanovljena I. 1844. v Jonkooirrgu, ki je sedaj središče velike industriie vžigalic V tem mestu izdelujejo letno do 35 milijonov kg vžigalic, kar znaša skoraj 5 milijard škatlic. Vse švedske tovarne vžigalic so organizirane v skuoni prodajni organizaciji, ki vodi in kontrolira vso Švedsko, a tudi velik del svetovne industrije vžigalic Mogočni trust s sedežem v Stockholmu obratuie s kapitalom v znesku 180 milijonov švedskih kron. Z ročno izdelavo vžigalic bi ne prišli daleč, ker bi stala ena vžigalica najmanj toliko, kakor stane zdaj cela škatlica. Zato se je morala odločiti industrija vžigalic za stro ino izdelav Debla topolov, lip in drugih dreves raz-žagajo na 50 cm dolga polena, ki jih polože v stroj, iz katerega se viiejo tenke plasti lesa, kakor papir s koleščka pri brzojavnem aparatu. Te »pole« lesa razrežejo stroji na tenke paličice, iz katerih se izdelujejo vžigalice. Ko se paličice posuše, pridejo v ogromen stroj, ki jih namoči najprej v parafin, ootem pa
v zažigalno zmes, kjer nastane glavica vžigalice. Poseben stroj polni avtomatično škatlice z vžigalicami Tudi vžigalice izdelujejo stroji. Iz enecra kubičnega metra lesa izdelajo 2 in nol milijona vžiealic. V enem dnevu izdela stroj v polnem obratu 24 miliionov vžigalic, s katerimi napolnijo 400.000 škatlic. Stroji delajo popolnoma avtomatično, delavci j5h samo nadzorujejo. Pri stroju, ki napolni v 1 uri 6000 škatlic, je zajposlena 1 sama delavka. Tovarna, ki zaposluje 100 delavcev, izdeluie dnevno 15 milijonov vžgialic tako. da odpade na vsakega delavca 2500 škatlic vžigalic.
Zanimivo je, da pomenijo zažigalniki na bencin pravzaprav povratek v one čase, ko so ljudje še rabili kresilo in gobo. Zažigalniki niti naimani ne škodujejo industriji vžigalic, ki se naglo širi. Tudi električna razsvetliava, ki je izpodrinila petrolejke, nima nobenega vpliva na industrijo vžigalic
Samomor češke igralke
V sredo ponoči je izvršita samomor znana češka igralka Ksema Longen-Birtefrmannova. ki je zadnje Čase nastopala v gledališču »Akropolis«, poprej pa v »Komediji«. Pokojna je bila žena znanega pisatelja in igralca E. Longe-na. Longenova je skočila skozi okno II. nadstropja in je obležala na tlaku z zlomljenimi nogami in rokami. Prepeljali so jo takoj v bolnico, toda že med prevozom je podlegla težkim poškodbam. Njeno truplo so prepeljali v zavod za sodno medicino. Vzrok samomora je baje težka živčna bolezen.
Na vrhuncu svoje umetnosti je bila Longenova v letih 1922—1924, ko je bila članica Burianovega ansambla, ki je igral takrat v gledališču »Rokoko« v Pragi. Zadnje Čase je gostovala v Mestnem gledališču na Vinohradih. Tik pred samomorom se je hotela ločiti od moža. Najbrž jo je pognal v smrt nesrečni zakon.
Atentat južnoameriških anarhistov na fašiste
Te dni so fašisti v Buenos Airesu napadli italijanski konzulat. V poslopju konzulata, v oddelku za potne liste, je nenadoma eksplodirala bomba. V pisarni je bilo mnogo izseljencev in tujcev tako, da so bile posledice eksplozije katastrofalne. Eksplozija je zahtevala 10 žrtev, 20 oseb ie bilo težko ranjenih. Močno je poškodovano nedavno zgrajeno konzularno poslopje, pa tudi sosedne hiše. Iz tega je razvidno, kako strahovita ie bila eksplozija.
Eksplozija je nastala dopoldne in je povzročila v okolici konzularnega poslopja nepopisno paniko. Trupla nesrečnih ž-rtev so bila vsa razmesarjena. Po zadnjih poročilih znaša število težko ranjenih 40. Oblasti so prepričane, da gre za osveto anarhistov, ki so hoteli z atentatom n.a italijanski konzulat pokazati svojo mržnjo napram fašistom. Policija je takoj uvedla strogo preiskavo, toda atentatorjev doslej še ni izsledila. Tri žrtve so obležale takoj mrtve, sedem jih je pa umrlo med prevozom v bolnico. Vse žrtve so bili izseljenci, ki so prispeli v Buenos Aires usodnega dne zjutraj. Bomba je bila skrita v pritličju konznltarneea poslopja, v oddelku za potne liste, ki so ga nedavno pre* mestili v pritličje. Dopoldne se je zbralo v tem oddelku mnogo izseljencev in srečn-o nakliur*e je hotelo, da eksplozija ni zahtevala še več žrtev.
Zanimivo Je. da je eksplodirala kmalu po prvi eksploziji v neki trgovini sredi mesta druga bomba. Ta eksplozija ni zahtevala Človeških žrtev. Oblasti doslej še niso mogle ugotovito". je-li atentat v zvezi z generalno stavko, ki so jo proglasile organizacije argentinskih delavcev. Po zadnjih poročilih iz Buenos Airesa italijanskega konzula CaliDaniia ni bilo v konzularnem poslopju, ko je nastala eksplozija. Uradovalo je pa okrog 200 uradnikov, od katerih so bili 3 ranjeni. Med ranjenci je tudi več otrok.
Žrtev poklica in znanosti
V Akri v severni Afriki ie te dni umrl mož, ki je vse svoje živlienje posvetil delu za človeštvo. To k» bil sloviti japonski zdravnik in učenjak No-guchi, Član Rockefellerjevega instituta. Noguchi, ki je prejšnja leta živel v New yorku, se je predvsem pečal s proučevanjem raznih bacilov odnosno povzročiteljev težkih epidemičnih bolezni. Njegove tozadevne razprave so svoječasno vzbudile veliko senzacijo in mu pridobile svetoven sloves. Ko ie leta 1918 izbruhnila v Braziliji epidemiia rumene mrzlice, se je NogvchijTi posrečilo odkriti povzročitelja te nevarne bolezni. Šest let je bival v srednji in ružni Ameriki in dognal, da so povzročitelji mrzlice spirohete.
Toda nihče za njim ni mogel tega ugotoviti in potrditi njegove ugotovitve In da razprši vse dvome, se ie učenjak še enkrat odloČil odpotovati v okuženo ozemlje v severni Afriki in izoopolniti svoje študije. Hotel ie dokazati vsem ki so dvomili o njegovem uspehu, upravičenost svoje« nazirania. Postal je žrtev znanosti, kajti rumena mrzlica, proti kateri se je boril vse Življenje in proti kateri je iskal leka. ie končno zgrabila in ubila tudi nJega.
Umor milijonarke pri Parizu
Te dni so našli blizu elegantnega kopališča Le Touquet pri Parizu umorjeno angleško milijonarko Florenco Wilso-novo. Morilec jo ie zavratno napadel, ji z nožem prerezal grlo. io soolno zlorabil in vso strahovito razmesaril. Pogled na nesrečno žrtev ie bil naravnost strahoten.
Policija je takoj začela s Doizvedba-mi, vendar so ostale dosedai vsa poizvedovanja brezuspešna, dasi je bila sprva policija mnenja, da ima pravega storilca že v rokah Aretirala ie namreč nekega mutca, ki je bil osumlien umora toda ta je dokazal svoi alibi. Policija je dosedaj ugotovila, da ne gre za roparski umor, marveč za zločin iz naslade, pravi sadistični umor. O tem priča dejstvo, da je morilec pustil nedotakniene vse dragulje, ki jih je imela Angležinja pri sebi, nedotaknjen je ostal tudi ves denar. Vse to, in pa bestiialen način umora pričajo, da je postala milijonarka žrtev blazneža ali sadista. Policiia je prijela tudi nekega Portugalca, ki je isto-tako osumljen umora, vendar na nima nobenih pravih dokazov oroti njemu.
Sanje o jajcih pomenijo prepir
Z originalno tožbo se je te dni pečalo dunajsko sodišče. Mizarski mojster Kari Bandl zadnje čase ni živej baš v najboljši harmoniji s svojo boljšo polovico. Prepiri so bili na dnevnem redu, in nekega lepega dne je Bandl odpeljal svojega otroka z doma in ga poslal k svojim roditeljem. Seveda je bil takoj ogenj v strehi. Žena se ni hotela udati in je zahtevala otroka nazaj. Ker mož njeni želji ni ugodil, je vložila tožbo za ločitev zakona.
Navedla je, da je mož grdo postopal ž njo, da jo je večkrat tepel iin ponižal pred znanci. Najtežji udarec ji je zadal, ko je odpeljal dete z doma. To jo je zelo potrlo in zadnja dva meseca je trpela toliko, da je shujšala za 23 kg. Sploh je bil njen mož zelo lahkomise-len. Ponoči se je po'tikal okoli in prišel je domov, kadar se mu je zljubilo.
Možev zagovornik ie pa v obrambo svojega klijenta navedel, da je bil za* kon za moža pravo mučeništvo. Žena je skrajno prepirljiva, poleg tega pa silno babjevema. Vsakih 14 dni je prišla v hišo kaka čarovnica, poleg tega se je pa žena zanimala samo za sanjske knjis ge, ki so ji bile svete. Vse, kar je bilo v sanjskih knjigah, je označila za točno in strogo se je držala vseh pravil in navodil, če se ji j*e n. pr. sanjalo o jajcih, kar Domeni v sanjski razlagi prepir, je možu rekla, da ne sme ziniti, kajti sanjalo se ji je o jajcih in jajca pomenijo prepir ... In zadnje Čase^ se ji je vsako noč sanjalo o jajcih. Mož je član mizarski zadruge, zadružne bolniške blagajne in nekega kolesarskega društva. Zato je pač umljivo, da ne more zvečer pravočasno domov odnosno da se zadržuje po raznih lokalih, kjer se vrše seje in pomenki. In kadar je prišel pozno domov, se je žena strahovito razburjala. Sodišče je za enkrat tožbo preložilo.
Sadističen umor v Lipskem
Dočim se pariška policija trudi, da pojasni sadistični in bestijalni umor Angležinje Wilsonove, o čemur poročamo na drugem mestu, je bil včeraj tudi v Lipskem odkrit grozen sadistični umor, ki je razburil vse prebivalstvo. Umorjenega so našli 131etnega sina trgovskega zastopnika Hnideka- Deček je ležal mrtev v predmestnem parku, morilec ga je zadavil z naramnicami in nato nesrečno žrtev oskrunil.
Kraj, kjer so našli nesrečno žrtev, je gosto obraščen z grmovjem in drevesi, trava je bila vse naokoli pohojena, kar priča, da se je vršila med dečkom in morilcem obupna borba, v kateri pa je šibki deček seveda podlegel.
Dečka so pogrešali od trenutka, ko je zapustil šolo. Spotoma je srečal svojega tovariša in domenila sta se, da gresta trgat španski bezeg. Kaj se je potem zgodilo, ni znano. Policija je sprva osumila dečkovega prijatelja, toda sum-nioenje je bilo brez podlage. Policija sumi, da je dečka zvabil kak starejši moški, ga zavlekel na samoten kraj in umoril. Truplo je ležalo 15 ur v travi.
Kako se Dunaj zabava
Celo Prater. ki je bil cela desetletja konzervativen, se je začel zda i prera-jati in obnavljati. Ogromno kolo se vrti ob nedeljah od jutra do večera in primitivne gugalnice se moraio boriti z novo konkurenco. Izpodrivaio jih tako zvani avtodromi. na katerih so mali avtomobili, ki jih lahko deca sama upravlja. Pred dvema letoma se je pojavil prvi avtodrom. lani sta bila že dva, letos jih je pa kar pet. V Pratru je tudi postajališče motornih čolnov in sicer v posebnem poslopiti. kier ie bila 30 let plesna dvorana. Za časa pokojne Avstro-Ogrske so se vrtele tu dunajske služkinje z vojaki, zdai ko se je tudi Avstrija modernizirala, oa plešejo služkinje po kavarnah z gospodi shimmv, boston, charlston in druge moderne plese.
Na Dunaju je bila nedavno otvorjena zanimiva razstava »Žena in dete«. To je zelo poučna higijenska, zgodovinska, socijološka in narodopisna razstava, ki je pa tako spretno organizirana, da po-setnik sploh ne opazi, da tiči za raznimi zanimivimi in privlačnimi oddelki znanstven pomen. Razstava nudi nove nazore o postanku in živlieniu rastlin, živali in ljudi. Na zanimivih tabelah in modelih se vidi. da opravi žena v porodnih krčih v poldrusri minuti delo devetih kilogrametrov. torei toliko, kolikor bi porabila energije, če bi dvignila 9 kg težak predmet 1 meter visoko. Ženske mišice trpe pri porodu toliko, kolikor bi trpele, če bi SDlezala na 4000 metrov visoko goro. Druea zelo zanimiva tabela kaže. da ooravi gospodinja, ki stanuje v IV nadstrooiu in hodi večkrat na dan po stopnicah gori in doli, isto delo, kakor če bi nesla 5 kg prtljage 13 krat na leto na Triglav ali 4 krat na Mount Everest. V narodopisnem *oddelku je mnogo zanimivosti o negi otrok pri raznih plemenih in narodih. Zelo zanimiva ie tudi razstava det-skih del, idealov ženske leoote in spalnice raznih narodov v stari in novi dobi.
Poleg te razstave, ki bo odorta celo leto, se pripravlja Dunai na proslavo stoletnice smrti Franca Schuberta. Okrog 100.000 pevcev nrisne iz Nemčije na Dunaj in priredi več velikih koncertov, za katere prinravliaio v Pratru ogromno dvorano. V mnogih starih dunajskih hišah, v katerih ie na Dunaju Schubert stanoval, so že sedaj prirejene razstave, ki kažejo razne zanimivosti iz Schubertovega živlienia in delovanja. Radio in vsi javni orkestri bodo do konca leta igrali Schubertove skladbe. Pred dvema letoma uvedeni svečani tedni bodo letos od 3. do 17. junija. V gledališčih uprizore več zanimivih primer, med njimi tudi nainoveišo opero Richarda Straussa »Egipčanska Helena« in najnovejšo Leharievo opereto »Carevič«. Vršil se bo tudi oDerni ples, mednarodne tekme balonov in razne druge zanimive prireditve tako. da bo Dunaj v teh dneh v znameniu sološnega rajanja.
Domača.
Na vprašanje, kako se počutijo naft-larjev ata in mama. ie mali Jakec uljudno odgovoril:
— Mama desce stiskajo, ata na babe.
(Naflerji so izdelovali približno pred 80 leti v Ljubljani iz medene žice takozvane haftelne ali naftelne. To je bila nekaka domača industriia malih ljudi v Gradišču).
Za dva je prostora.
— Ali bi mogel dobiti pri vas pre* nočišče? Opozorim vas pa že vnaprej, da imam s seboj osla.
— Bodite brez skrbi, prostora ima' mo za dva.
V kopališču.
— Kako se počutite, gospa?
— Zelo slabo. Moram v kopališče, da se iznebim revmatizma.
— Kako pa kaj gospodična hčerka?
— Z menoj pojde. Morda se izne. bim v kopališču tudi nje.
Bridka usoda.
— Tako bogate neveste ne najdeš, prijatelj, da bi poravnala vse tvoje dolgove.
— A ljudje se čudijo, da nas sodi* šče preganja zaradi bigamije.
Sledeče srečke V. razreda
državne razredne loterije, ki jih je prodala
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19,
Žrebanje dne 23. maja 1928.
Din 3.500 je zadela št. 20.178.
Po Din 1.500 so zadele št. 5.707, 115.603, 7.691, 7.676, 58.367, 58.387, 72.164, 109.776, 78.763, 123.821, 123.847.
Po Din 500.— so zadele št.: 14.113, 14.115, 14.133, 100.736, 100.740, 5.796, 30.939, 30.951, 53.443, 66.001, 91.800, 91.726, 115.627, 115.636, 115.612, 20.176. 22.518, 46,080, 46.178, 46.183, 58.255, 58.203, 58.275, 70.243, 70.340. 70.333, 72.161, 109.894, 78.712, 103.107, 10.833, 10.961, 10.945, 34.603, 34.677, 34.786, 34.768, 47.345, 47.372, 47-361, 47.326, 60.126, 84.694, 97.390, 97.379, 97.412, 97.499, 97.477, 108.107, 108.214, 108,280, 108 281, 123.872, 123.823, 123.802, 123.957, 123.939, 24.570, 23.334, 24.211, 24.221, 24.214, 35.841, 95.990, 97.499, 97.477, 111.466, 111.483, 111.451.
Dobitke bomo izplačevali od 1   junija do 14. septembra t. 1. Srečke za tekoče žrebanje so razprodane in tora j izžrebanih ne moremo več zamenjati.
Naročilne dopisnice bomo priložili dne 30. maia ter prosimo vse Interesente, da počakalo ? naročili na nase naročilnice.
Zadružna hranilnica* r. z, z o. z. Ljubljana, Sv, Petra cesta št. 19
Modni
Obleke - Kostumi - Plašči
Ljubljana, Kongresni trg
Telefonih! aparati
automatično telefonsko centralo so dospeli.
IVAN BOGATAJ
konc. elektro-tehmcna podjetje
Ljubljana, Kongresni trs štev. 19
(poleg Nunske cerkve). 1049
ry t"! n it h nrnnnnnni u u im h n n inrmnra mm lnnnnr
1030
Kavarna - slaščičarna
Jakob ZaSaznik
Ljubljana
===== Stari trg štev. 21 =
priporoča
Prodaja košnje
L KNEZ ta LJabUane bo prodajal a*  mškmmš jBiiiiHih  dM 28.
mala t. L tvojo travo ta obe le-toiajl košnji. Prodaja m prttoa ob 2. ari popoldne pri Auflaftomu koaoicn v Spodaji SaHci 966
mio
B gostilno, krasnim ttavbSčem. tnoozo prostorov, aposobeo sa manjšo tvornico, trgovino ki vsako obrt, oeoo prodam Gostov V oki 6, Zagreb, Antonovac aL S. 1003
iHin "m ~in! innnnmni iihhh MJLJLfJULJtl um
Zobotehnik
asistent se sprejme Ponudbe s zahtevo plače m podatki o dosedanji praksi le poslati aa »Okrožni arsd xa zavarovanje delavcev v Ljub*«-nlc 1004
Spalnico
mehki les, dobro obranjeno, ter že-iezno posteljo zaradi selrve ncod* ao prodam. Ponudbe na opravo lista pod »Spalnica 1056«.
Služkinjo
zmožno tudi nemškega Jezika, Sce boljša družina. Nastop lahke takoj. Pooodbe na upravo lista pod »Služkinj* 1058*
Od aoonn
šivalni stroji • KOLESA
znamke GRITZNER In Adler
:a dom, obrt in industrijo  —  istotam Švicar s k pOetilni STROJ DUBlED
Samo pri   JOSIP PETELINCU
Tudi na obroke.
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
f S letna garancija
Pouk v vezenju brezplačen
vene nizke
Ma^. št ad 20.813/28, rel. IX.
1043
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje
oddajo kamnoseških del
za dvorano nove palače „ Delavske zbornice* na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni razpisni pripomočki in podatki se dobe počenši s 26. maiam 1928 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski dievored 2/II.
Ponudbe je vložiti najkasneje do 1. junija 1928 do 11. ure v imenovanem uradu. .
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 25. maa 1928.
Kdor se zanima?
55
E9 H
a
a a
da kupi solidno zajamčeno trpežno pohištvo, s. lahko ogleda vsak dan v novih pokalih nasproti kolodvora Št Vid-Vižmarje Sprejemajo se naročila po danih načrtih (risbah). Istotam si ogledate najmodernejše pohištvo, ki bo razstavljeno od 2.—M. itt« nija v Ljubljanskem vtltiijmu v paviljonu E it. 53-54 Se priporočam in vabim na ogled.
me
Tvornica pohištva Andrej Kregar, St Vid nad Ljubljano
Avto promet vsako uro. Cene primerne. Cenik na zahtevo,
a a
§
St. 18908/rei. IX.
1044
Razpis.
Mestna občina ljubljanska razpisuje
oddajo del za adaptacijo Nušakove vojašnice.
Olertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami In sicer:
za zidarska in tesarska dela od dne 29 maja 1928; za mizarska, ključavničarska, kleparska, krovska, steklarska, pleskarska, vodovodna dela od dne 1. juniia 1928 dalje. Oferte za zidarska in tesarska dela je vložiti do dne 6. lunija 1928 do 11. ure, za ostala dela pa do dne 9. junija 1928 do 11. ure v zgoraj imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 24 maja 1928.
TERR0T
najnovejši, najmodernejši z i originalnim JAP motorjem 4
Večkratni sampijon Francije
ar m-* *>
GENERALNO ZASTOPSTVO
MOTOR IHPORT Cle.
LJUBLJANA
Vegova ulica 8.
i m i n i m o ii u m u m bi n h h h a h b b h h h h h m
Motocikli
titan
350 cem, 8 HP. Zastopstvo za Slovenijo: g FRAN BATJEL, Ljubljana, Karlovska c. g
Oglejte si razstavni paviljon na sejmu.
iu u n u ii HTnmrii h i m i i mneonn ■ u i n h b mi h h h jucC
Naznani«m potujočemu občinstvu, da sem g 5. t. m. prevzel
kavarno in restavracijo
»Srbski kralj"
v Subotic?.
Obenem dajem na znanje vsem trg. potnikom, da imajo v moji restavraciji 10% popust.
Restavracija in kavarna je novo opremljena ter garantiram za dobro in solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem 1026 MAVBO FRIEDMAN Kavarna in re*tavra<>ii»  »Srh-ki  kralj« Subotica
Modni salon 10i
Wolfova ulica JO.
Najnovejši krofi in žurnali vedno na razpolago. Točna postrežba.
IE=3;I
lil
J
□nnonmmmrT^
1027
Najoenelse
in naisolidnejše si napravite električno inštalacijo, ako se obrnete na
RaacžsHsBiraro elektrotehnično podičile
loan lallhelčič
Lfablfaiia, Lepi pot St. 12
(Telefon št. 2704)
ki izvršuje tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela: hišne telefone, napeljave za električna zvonila, strelovode itd.
mnr
innnnnnarjDDOD
Srečko Potnik in drug
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter Izdelovanje sadnih sokov itd.
Ljubljana, Metelkova ulica štev. 13
priporoča naravne sadne soke, arome za nealkoholne pijače, sadne etre za kandite, esence za rum in žganje.
1037 Pravi malinovee, iimonov sok.
Električne instalacije:
telefonske centrale, hišni telefoni, zvonci in
električna razsoetljaos
1028
IVAN BOGATAJ
konc* e,ektroteh. podjetje
LJUBLJANA, Kongresni trg 19
(poleg nunske cerkve)
Cek. račun štev. 12619 Telefon št 2003.
Trgoolna in tooarnISka zaloga:
inštalacijski materija), motorji, tektonski aparati, moderni lestenci in sveti like.
J
^osetniki velesefma • interesent je!
Ne zamudite prilike, oglejte si našo zalogo zadnjih novosti 1
ELEKTROLA
44
natnovelil in najpoooineisi gramofon.
Kolosalna zvočna tak ost presega vse dosedanje proizvode. Bros konkurenco!
Za dvorane, kino, restavracije, kavarne In zabavišča nadomeetuje popolnoma dober večji
orkester.
S prospekti radi postrežemo.
Velikanska zaloga električno posnetih prvovrstnih
GRAMOFONSKIH PLOŠČ
samo iz svetovno znanih veletovarn. s posnetki celemu svetu znanih pevcev in drugih umetnikov, klasične In moderne godbe — slovenskih napevov — humoristike, zamorskih pevcev m njih glasbe itd.
Vse v gramoionijo spadaioče predmete, posamezne dele dobite samo v naši trgovini, v naši delavnici za montažo gramotonov se izvršijo tudi vsa popravilo ceno in strokovno.
A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 5.
Edina specijalna trgovina modernih   na visku tehnike stoječih brezhibno delujočih gramofonov in gramofonskih pioŠč. kovčegastih aparatov, gramofonautomatov.
Za vsak oroaam aparat dveletno lamstvo. — Ceniki zastonj.
Razstava aparatov, precSvaianjo samo v Tavčarjevi ul. 5
Ne kupujte drugje, dokle? ne slišite našib umotvorov.
Mi ne prodajamo papir, lepenke, marele, predpasnike, pečatnega voska, ampak samo gramofone, plošče in k temu spadajoče predmete*
Stran 12
«S C O V F N S K I NAR OD» dne 26. maja 1926.
Stev. 121.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
—ljubljana. PreSernova ulica SO <% lastnem poslopju) =====—
ObrcMuvania vIor. nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papiriev deviz in valul. borzna naročila oredtiimi in krediti vsake vrste, eskomnt in in. kaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo sale - 'jno«it? itd. itd.
Brzojavke: Kredit. L j m hipna — THpTod 5t   2040   54*7    ?fl4S    inlprurbnp ?7f>^
Noejsatne mehanirna delavnua
cji   popravo iseh   pisalnih   računskih,   kopirnih, razmnoževalnih strojev
—— in blaoain po konkurenčni ceni
Lud. Baraga
fetef 298C
Šelenburgova utira 611
i •
Flobert-puške
Lovske paške, browamje, p&tote za straženje psov, samokrese, to-piče, zaloga lovski ki ribiških  potrebščin ter  ometataJ ogenj.
F. K. Kais**\ puškar, Ljubljana.
Šelenburgova ulica št. 6.
Mnogo lahko zasluži
kdor prevzame v svojem kraju zbiranje naročnine za „Jubilejne Zbornike". Ponudbe naj se pošliejo „Matici živih in mrtvih SHS*, Beograd,
Miloša Vel. 17. ,0,7
2 leti kredita;
VSEH VRST
mizarski in Marili Mi
posa. nežni  in   univerzalni   z vgrajenimi motorji ali brez njib
Polnojaremniki
VVelker VVerke I. VVachstein. VVien X/l),
LAXENBURGERSTRA5SE 12
leieioc
379
luan Zakotnih*
leieiOF
379
mestni tesarski mojster,
----LJUBLJANA, Dunajska cesta 46----
V sakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vite, tovarne, cerkve in zvonike. — Stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih  mostov, jezov in mlinov. PARNA ŽAGA. 16 L TOVARNA FURNIRJA.
Ni zdravja brez dobre prebave!
Ali čutite pritisk in napetost v želodcu po jedi. kiseJ okus v ustih? Ali trj-;*e n« zaprtosti, omotičnosti in pomanjkanju spanja? Ali vas muči glavobol bolečine v želodcu In dimljab? Ali imate izpuščaje, mozolje, na. stale zaradi slabe prebave? — Prepričajte se tudi vi, da preizkušena zdravilna specijaliteta «FlGOL»*eliksir ureja prebavo m vam vrača zdravje. «FIGOL» se do. biva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa in razpošilja po pošti s povzetjem z navodilom vred lekarna dr. Z. SEMELJČ. Dubrovnik 2.
Izvirni zaboj ček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 steklenicami 245 Din. Ena steklenica z omotom in poštnino
40.— Din,
Številne  zahvalnice o  uspešnem  delovanju oFiec!..« dospevajo dnevno
BOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOI tnrtnrr*»m1000000MOOPOOOOOOJ
Občni zbor
za Stari H - Lož in
r. z. z o. z. v STAREM TRGU bo v nedeljo, 3. VI. 1928 ob 10. uri dop. v prostorih posojilnice.
DNEVNI RED:
1. Potrjenje letnih računov za 1. 1927.
2. Volitev enega odbornika načelstva.
3. Volitev nadzorstva.
4. Glede izstopa Zadružne zveze v Celju in pristopa k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
5. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
6. Prememba pravil.
7. Raznoterosti. 1016
Ivan Genussl
pleskarstvo In ti carstvo
Igriška ulica 10
Za delo s« lamčL — Ceo« nizke!
59-T
Za stavbe
po znižanih cenab vsakovrsten suh, tesan in žagan les vsako množino v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo.
FRAN ŠUŠTAR,
lesna industrija in trgovina, parna žaga Ljubljana, Dolenjska cesta
aHHHHHHHHHHHHHHHHHHHE
.016
Spcrflaffla tDoarna strojev za abdclaoo lesa
KLEin ft STIEFEL, Fulda
na oelesejmu o LinbUani
bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje za obdelavo
lesa v polnem obratu.
novost! Pogon brez jermena!
Obiščite naš prostor 208 Paviljon F.
Zastopnik za S. H. S.:
Peter Angelo,
Ljubljana, Gledališka ulica 4/1.
Najnovejši kamin za salon
Ustanovljeno 1860
Kamnoseška industrija
ALOJZIJ Vlllll
LJUBLJANA
poleg gl. kolodvora.
Cerkvena umetna dela:
altarji, prižnice, obhajilne mize itd. Marmornate plošče
mobilije, elektromonterje, stro-jarje, trgovske pulte, mesnice, kopalnice, stopnišča in veže v vseh barvah.
Nagrobni spomeniki,
mavzoleji, rodbinske grobnice, kanile.
Marmornati kamini
za s.ilone in elegantna stanovanja.
Kameniti lijaki za kuhinje.
LIŠE1E
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO-TIPIJE, IZDELUJE PO PREDLOŽENO! RISBAH, PEROPlSm IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA PINETdO IZVEDBO V ENI AU VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU W V NAJKRAJ. SEM ČASU PO NIZKIH CENAH
JUGOGRAFIKA, Ljubljana
TISKOVNA W ZALOŽNA DfeUŽBA I O. Z. SV. PETRA NAS. 3S
Ocarinjen je
vseh uvoznih, izvoznih In tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno ki po najnižji tarifi RAJKO rURK. carinski posrednik. LJUBLJANA, Masa-rykova cesta 9 (nasproti carin ar nJcc). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega btaza   hi vse   informacije brez-
plačno
51-T
Za poletno sezono
se priporoča trajno kodranje, vodna ondulaciia. Separirani oddelek za specijalno barvanje las v vseh niansah.
M. PODKRAJŠEK, frizer za dame in gospode, Ljubljana, Sv. Petra cesta. w Telefon 33S5.
50.000 Din
'O
aznih nagrad prinese svojim naročnikom prihodnji
KDOR se m poravnal   vse naročniuc
v znesku Din SO—
aaj jO takoj nakaže i
KDOR £e ni naročnik, na) takoj posije celoletno naročnino.
da bo deležen nagrad I
Do 31. maja je čas
ti izide 31. maja I92b, loaa te onim Id oodo do 31. maja poravnali celoletno naročnino. — uprava^ Ljub-iana. Šelenburgova 7-H. — Čekovni račun ŠL 14.589
Pozor!
PozorJ
TRGOVCI!
Radi pomanjkanja trgovskih prostorov sem primorao opustiti delno svojo bogato zalogo raznega GALANTERIJSKEGA IN KRATKEGA BLAGA NA DEBELO, vsled tega ODPRODAJA\\ razno blago po ZNIŽANIH cenah.
OSVALD DOBEIC
veletrgovina galanterije fo pletenin. LJUBLJANA, Pred Škofijo £t. 15.
Ne zamudite prilike?
ilOlOlOlOlOJOlOtOlOlOBOBOlO
Za dom!
za šivilje,  krojače, čevljarje itd.
STOEWER šivalni stroj
Le ta Vam poleg Šivanja entla (obŠiva). veze (stika), fcrpa perilo in nogavice. Brez vsakega preminjanja plošč in drugo Je stroj v minuti pripravfcjeu aH za vezenje In ravno tako hitro zopet za navadno Šivanje. — Poleg vseh prednosti, ki jih zavzema   šivalni   stroj STOEVVER,
je tudi najcenejši. Ne zamudite agodne pri Like m oglejte si to  Izrednost pri
Lud* Baraga,
LJubljana, Šelenburgova 6, I.
Brezplačen pouk v vezenju, rabi aparatov itd. —   Ugodni plačilni pogoji. — ISletno jamstvo.
L i JMT l
v likvidaciji
Likvidacijski odbor bo prodal potom prostovoljne javne dražbe, ki bo dne 2. Julija 1928 ob 3. popoldne pri kr. okrajnem (kotarskom) sodišču v Zemunu
tvornico asbestnega cementnega škriljca
Tvornica Je v popolnoma dobrem stanju, takoj pripravljena za delo. Letno se lahko naredi okoli pol milijo na m9.
Objekt leži na Dunavu in ob železnici ter v središču države SHS. Na ogled vsak dan v Zemunu, Kej 5. novembra 5t 9 od 8.—12. in 14.—18.
Kavcije Je Din 100.000.— v gotovini aH državnih papirjih po borznem tečaju.
Natančnejša pojasnila daje likvidacijski odbor A. d ■ ETERNTT»,  Beograd. Karadjordjeva al. br. 63.
ZADRUŽNA HRANILNIC
peg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, Inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice aH v tekočem Kot pooblaščeni prodajatec srečk Državne razredne loienit sira fakture ter izvršuje razen deviznih In valutnih vse računu ter iih obrestuje po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodat; ===== v bančno stroko spadatoče posle - tud' srečke Ratne štete na obroke pod zelo ugodnim* oo«>o
Urejuje: Josip Zupančič. — Z« cN a rodno tiskamo*: Fran Jezerftek. — Za upravo ls inseratnJ del tista: Oton Chriatot. — Vsi v Ljubljani.