Neuspešne raziskave o Palatucciju V Trstu o stanovanjski politiki in socialni stiski Tržiški delavci kličejo na pomoč deželo Pesem na ulici JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 71 (21.308) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS šepet ulice Montecchi >/18 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 PETEK, 27. MARCA 2015 1,20 € 9 ,, ItJ-, JU, francija - Osupljiva ugotovitev preiskovalcev po torkovi nesreči nemškega airbusa Kopilot naj bi namerno strmoglavil letalo naš intervju Treu: Z gradbišči učinkovitejša občinska uprava MARSEILLE - Kopilot airbusa A320 družbe Germanwings je v torek na jugu Francije namerno strmoglavil letalo, je na podlagi posnetka iz črne skrinjice včeraj sporočilo francosko tožilstvo. Ugotovitev preiskovalcev je osupnila svet, predvsem pa svojce 150 žrtev, ki so prispeli v bližino prizorišča strmoglavljenja. Glede na dosedanje rezultate preiskave ni dokazov, da bi šlo za teroristični napad. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je dejal, da niso ugotovili povezav 28-letnega kopilota s skrajneži. Preverili so dosjeje obveščevalnih služb, policijske kartoteke in kartoteke Lufthanse, matične družbe Germanwingsa, a niso našli ničesar sumljivega.Francoski državni tožilec pa je pojasnil, da je šel kapitan letala pred strmoglavljenjem na stranišče, kopilot pa mu zatem ni hotel odpreti vrat, da bi se vrnil v pilotsko kabino. Na 11. strani ssg - Radko Polič o predstavi Hlapci »Veliko blebetajo, • v - • • nič ne storijo ...« TRST - Do nedelje je na velikem odru Kulturnega doma na sporedu najnovejša produkcija Slovenskega stalnega gledališča - Hlapci Ivana Cankarja v režiji Sebastijana Horvata. V njej igra nosilno vlogo učitelja Jermana Radko Polič. 73-le-tni gledališki igralec je spregovoril o svojem doživljanju Hlapcev, o mučnih pripravah na premiero, »katastrofalnem« odnosu Slovenije do Trsta in še marsičem. Na 10. strani trst - Posvet v organizaciji UIL Mobbing je z gospodarsko krizo postal razširjen pojav TRST - Tržaška občinska uprava oziroma njen upravni »stroj« bo konec leta popolnoma spremenjen. Po napovedih občinske uprave bodo uradi in storitve, ki jih nudijo, učinkovitejši, poskrbljeno bo za dodatne storitve, okrepili bodo tudi nekatere pomembne službe, kot so občinske izpostave, jasli, muzeji in šole. To so nekatere novosti, ki bodo nastale na t.i. gradbiščih, ki jih »upravlja« tržaški občinski odbornik za osebje, organizacijo dela in evropske sklade Roberto Treu. Na 5. strani Stavka v tržaškem podjetju Alcatel Na 5. strani Lani v Trstu zelo nizko število porok Na 8. strani Pedofil zlorabljal tudi svoje otroke Na 8. strani Pred sto leti je mesto Przemysl klonilo Na 13. strani Jadralno padalstvo neizkoriščen potencial Na 14. strani ljubljana - DZ Zavrnili referendum o noveli zakona o zakonski zvezi LJUBLJANA - Državni zbor je s 53 glasovi za in 21 proti zavrnil razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter zaustavil zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Kot meni večina poslancev, se referendumska pobuda nanaša na zakon, glede katerega skladno z ustavo referendum ni dopusten. Proti razpisu referenduma so glasovali poslanci SMC, ZL, SD, ZaAB in nekateri poslanci DeSUS. V koaliciji Za otroke gre so že napovedali ustavno presojo. Na 2. strani goriška - Divja odlagališča V Doberdobu fotelji, v Gorici pnevmatike ■■¿ta" . -■! ^ r ■ ■ .- T ■ ^ O N Helianthus notranje rastline zunanje rastline vrtnarstvo urnik: 8.30 -17.00 Trat - f ro«ek IOOO (£)ivii |l C¡iar¿ínlere) |nfo: tel. OfO 2? 20 1+í - helíanthusZOl }0líbero.ít 9971234567007 2 Petek, 27. marca 2015 ALPE-JADRAN / slovenija - Na izredni seji državnega zbora Zavrnili razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi LJUBLJANA - Državni zbor je s 53 glasovi za in 21 proti zavrnil razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter zaustavil zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Kot meni večina poslancev, se referendumska pobuda nanaša na zakon, glede katerega skladno z ustavo referendum ni dopusten. Večina razprave na včerajšnji izredni seji DZ se je sicer vrtela okoli vsebine novele, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami raznospolnih, in ne o samem sklepu, o katerem so glasovali. Zagovorniki novele, poslanci SMC, ZL, SD, ZaAB in nekateri poslanci DeSUS so poudarili, da ustava zagotavlja enakost ne glede na osebne okoliščine, z novelo pa se odpravljajo sistemske diskriminacije na področju. Na drugi strani pa je bilo med nasprotniki novele slišati tudi nasprotovanje možnosti, da bi imeli isto-spolni pari možnost posvojitev otrok. Po njihovem mnenju je istospolna partnerska skupnost podobna in ne enaka zakonski zvezi. Pri obravnavi predloga sklepa so se pojavljala tudi nekatera postopkovna vprašanja, saj je DZ o zavrnitvi referenduma odločal prvič. To mu omogoča leta 2013 sprejeta sprememba ustave, ki med drugim določa, da referenduma ni mogoče razpisati, če zakon odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A zakon o referendumu in ljudski iniciativi tej novi ustavni ureditvi še ni prilagojen. Tako so nekateri zagovorniki referenduma predvsem iz vrst SDS in NSi med drugim opozarjali na prekoračitev pristojnosti DZ. Po njihovem mnenju namreč v postopek zbiranja podpisov, ki se je začelo v ponedeljek, ni možno poseči. Po veljavni ureditvi ustavno sodišče odloči v sporu med predlagateljem referenduma in DZ, ki zavrne razpis referenduma, a DZ o razpisu referenduma še ni odločal, so pojasnili. Nasprotniki referenduma pa so prepričani, da lahko ob smiselni uporabi zakona o referendumu in ljudski iniciativi, kot jo nalaga ustavni zakon, DZ sprejme sklep o zavrnitvi razpisa referenduma že v času zbiranja podpisov za referendum in najpozneje v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma. Temu je sicer pritrdila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Predlog včeraj sprejetega sklepa je v ponedeljek v parlamentarni postopek vložila skupina 23 poslancev ZL, DeSUS, SD in ZaAB, po uskladitvi besedila pred sredino obravnavo na matičnem delovnem telesu pa so ga podprli tudi v SMC. S sprejetim sklepom DZ ugotavlja, da se pobuda za razpis zakonodajnega referenduma o omenjeni noveli nanaša na zakon, glede katerega skladno z ustavo referendum ni dopusten, zato zavrne razpis referenduma. Predlog obenem predvideva, da se z dnem sprejetja tega sklepa zaustavi petintridesetdnevno zbiranje podpisov za referendum, ki se je začelo v ponedeljek. V koaliciji Za otroke gre, ki je pobudnik referenduma, so sicer popoldne sporočili, da so že zbrali več kot 40.000 podpisov, kolikor jih potrebujejo za vložitev zahteve za razpis referenduma. Prav tako so že napovedali ustavno presojo. V državnem zboru so zavrnili razpis referenduma o istospolnih zvezah evropski parlament - Na zahtevo avstrijskega podjetnika Hrvaškemu poslancu Jakovčicu odvzeli poslansko imuniteto ZAGREB - Evropski parlament je v sredo odvzel poslansko imuniteto poslancu Istrske demokratske skupščine (IDS) Ivanu Jakovčicu, ki ga je avstrijski podjetnik Georg List na Hrvaškem obtožil obrekovanja in korupcije. Jakovčic, ki je bil v Evropski parlament izvoljen kot kandidat hrvaške levosredinske vlade, pričakuje, da bo sodišče Listove obtožbe ovrglo. Odločitev o odvzemu imunitete, ki jo je imel kot poslanec skupine Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), je tudi sam podprl. Zahtevo za ukinitev Jakovčiceve poslanske imunitete je vložil avstrijski državljan List, ki je enega vodilnih istrskih politikov na Hrvaškem obtožil, da je zahteval pol milijona evrov podkupnine za domnevno svetovanje pri gradnji igrišča za polo in ustrezne infrastrukture v bližini Mo-tovuna. List je pred dobrim desetletjem kupil 18 hektarjev zemljišča v Istri, v hrvaških medijih pa je večkrat dejal, da ga istrski politiki ovirajo pri uresničitvi projekta, ki ga je ocenil na 75 milijonov evrov. Jakovčic je Listu odgovoril lani s tožbo zaradi lažnih obtožb in obrekovanja, na kar je List odgovoril s podobno protitožbo, potem ko naj bi ga evropski poslanec v pogovoru za hrvaško televizijo označil za idiota. Istrski evroposlanec trdi, da o Listu nikoli ni eksplicitno rekel česa takega, ter da je sam žrtev lažnih obtožb, v katere naj bi bili vpleteni tudi njegovi politični nasprotniki v Istri. Pričakuje, da bodo celotno zadevo kmalu pojasnili na sodišču. Lista je večkrat tudi javno povezal s posedovanjem prepovedanih mamil. Umar za letos napoveduje 2,4-odstotno rast BDP LJUBLJANA - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za letos v Sloveniji napoveduje 2,4-odstot-no rast BDP, potem ko je decembra lani napovedal rast v višini dveh odstotkov. Prihodnje leto naj bi rast znašala dva odstotka, kar je bolje od decembrske napovedi o 1,7-odstotni rasti, leta 2017 pa 2,1 odstotka, je včeraj povedal direktor Umarja Boštjan Vasle. Vasle je ob predstavitvi pomladanske napovedi Umarja izpostavil tri ključna sporočila. Letos pričakujejo nadaljevanje gibanj, ki so se začela že lani, konkurenčnost, ki je k rasti prispevala že lani, pa naj bi se letos še izboljšala. »Tretje sporočilo je, da v srednjeročnem obdobju brez dodatnih, verjetno celo korenitejših ukrepov ne moremo pričakovati avtomatičnega nadaljevanja stopenj rasti iz lanskega leta,« je dejal Vasle. Lani nadpovprečno toplo in mokro arhiv Ivan Jakovčič arhiv LJUBLJANA - Lani je povprečna temperatura zraka v Sloveniji po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) znašala 10,3 stopinje Celzija, kar je za celo stopinjo več kot leta 2013 in tudi več od desetletnih povprečij zadnjih tridesetih let, so sporočili s statističnega urada. Lansko leto je bilo tudi nadpovprečno mokro, so še ugotovili. Najhladnejši mesec v letu 2014 je bil februar. Takrat je bila povprečna mesečna temperatura zraka tri stopinje Celzija, to pa pomeni, da je bil za kar 3,7 stopinje toplejši od februarja 2013 in dve do tri stopinje toplejši od desetletnih povprečij zadnjih 30 let. Lanski najtoplejši mesec je bil julij, vendar je bil s povprečno mesečno temperaturo 18,4 stopinj Celzija za dve stopinji hladnejši od julija 2013. S povprečjem 17 stopinj Celzija je bil od avgusta 2013 hladnejši tudi avgust 2014. Poleti 2013 so namreč padali tudi vročinski rekordi. V primerjavi z zadnjim 30-letnim obdobjem pa lanska julij in avgust bistveno ne izstopata. Lansko leto se od leta 2013 opazno razlikuje tudi po količini padavin, lani jih je padla kar petina več kot leto prej. Lanska količina padavin je tudi višja od povprečja v zadnjih 30 letih. Leta 2014 je v Sloveniji padlo v povprečju skupaj 1957 milimetrov padavin, je izračunal Surs. Največ jih je padlo v Bovcu, 3959, torej tretjina več kot leto poprej. Najmanj padavin so bili deležni v Pomurju in na Štajerskem. V Murski Soboti so v celem letu namerili 1093 milimetrov, v Mariboru pa 1233 milimetrov padavin. lipica - Kobilarna letos praznuje 435. obletnico ustanovitve izola - Jutri drugi festival Refuscus Mundi S premierno predstavo lipicancev Vinarji iz Slovenije, Hrvaške se začenja nova turistična sezona in Italije o tajnah refoška LIPICA - Izbrani lipicanski žreb-ci na vajetih jahačev Lipiške klasične šole jahanja bodo v nedeljo, 29. marca, ob 15. uri nastopili na premierni predstavi letošnje turistične sezone v Kobilarni Lipica.Predstavili bodo klasično umetnost dresurnega jahanja, katere cilji so tehnično mojstrstvo, estetski in umetniški vtis, predvsem pa pristna in vsestranska usklajenost med konjem in jahačem. To zahteva od jahača velik intelektualen, čustven in duhovni angažma, zato veliki mojstri dre-surnega jahanja opisujejo klasično dre-suro kot umetnost. Vrhunsko izšolani lipicanski žreb-ci bodo nastopili v koreografiji in ob zvokih glasbene spremljave, ki poudarjajo njihovo gibanje. Vrhunec predstave bosta točki velika šolska kvadrilja in šola nad zemljo s svojimi vedno atraktivnimi skoki. Aprila si bodo obiskovalci lahko ogledali predstave Lipiške klasične šole jahanja vsako nedeljo ob 15. uri, prav tako oktobra, v mesecih od maja do konca septembra pa vsak torek, petek in nedeljo ob 15. uri. V. d. direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak ob začetku letošnje turistične sezone, ko se začenja tudi program »Doživetje lipicanca«, v katerem obiskovalci spoznajo bodoče zvezde predstav v Lipici med treningom, namenja ljubiteljem lipicanca povabilo, naj znova obiščejo Lipico - izvorno kobilarno lipicanske pasme konj, ki je bila zaradi svoje izjemne dediščine razglašena za kulturni spomenik izrednega pomena za Republiko Slovenijo. Kobilarna pričakuje obiskovalce lepo urejena in delno prenovljena, saj se je v prvih mesecih letošnjega leta zaključil največji in najpomembnejši projekt prenove na njenem območju v zad- njem desetletju, to je projekt »1. faza celovite ureditve območja Kobilarne Lipica: ureditev površin in objektov, povezanih z izvajanjem turističnih programov« v skupni vrednosti milijona evrov. 850.000 evrov za izvedbo je prispeval evropski sklad za regionalni razvoj, preostali del pa je zagotovila Republika Slovenija iz državnega proračuna. »Ze sedaj pa lahko napovemo še eno priložnost za obisk Lipice - to bo Dan lipicanca, 17. maja, ko bo Kobilarna Lipica praznovala 435. obletnico ustanovitve. V naslednjih mesecih bo sledil niz konjeniških prireditev, ki utrjujejo pomen Lipice kot vrhunske konjerejske in konjeniške ustanove. Tako bodo imeli obiskovalci dovolj razlogov za obisk zelenega posestva kobilarne z izjemno kulturno dediščino in okrog 350 čudovitimi lipicanci,« je prepričan dr. Bizjak. IZOLA - V Manziolijevi palači v Izoli bo jutri drugi festival Refuscus Mundi - Svet refoška, ki bo posvečen vinom iz avtohtone rdeče sorte refošk. Z več kot 120 vini iz te sorte se bo predstavilo približno 50 vinarjev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Predstavitev bodo dopolnili simpozij z osvetlitvijo nekaterih novih spoznanj o refošku in vrsta degu-stacijskih delavnic. Značilnost vin iz sorte refošk je globoka rubinasta barva ter izraziti sadežnost in svežina. Refošk je dolgo veljal za enoletno vino, v zadnjih dveh desetletjih pa so utrdili njegov značaj velikega vina. Iz sorte re-fošk pridelujejo slogovno različna vina, penine, rose, mlada vina, bogata zorjena vina in vina iz sušenega grozdja z ostankom sladkorja. Na simpoziju v okviru festivala bodo strokovnjaki in vinarji predstavili vlogo in pomen refoška, nova spoznanja o zdravilnosti vin iz te sorte in čezmejno povezovanje za dosego prepoznavnosti in kakovosti terana, iz refoška pridelanega vina na Krasu, ki ima v EU zaščiteno ime in način pridelave ter predelave. Na simpoziju bodo svoje prispevke predstavili dr. Fulvio Ursini, profesor biokemije na Univerzi v Padovi, dr. Enrico Peter-lunger, profesor na oddelku za agrikulturo in okolje na Univerzi v Vidmu, dr. Klemen Lisjak, raziskovalec na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani in vodja projekta Agrotur, Boštjan Zidar, glavni enolog v kleti Vinakoper iz Kopra, publicist Claudio Fabbro ter predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak in predstavnik Konzorcija za zaščito vin Carso - Kras Sandi Škerk. Festival se bo jutri na Manziolijevem trgu v Izoli začel ob 11. uri s simpozijem v cerkvi Marije Alietske. Svečano odprtje festivala bo ob 14.30 uri, ko se bo začela de-gustacija v Manziolijevi palači, kjer bodo vsako polno uro potekale tudi strokovne degu-stacije, ki jih bodo vodili ugledni enologi, so-meljeji in pisci o vinu. Ponudbo vin bo dopolnjevala izbrana kulinarika. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 27. marca 2015 3 zgodovina - Raziskovalna skupina ni sestavila končnega poročila »Primer« Palatucci ostaja nerazčiščen MILAN - Raziskovalna skupina, ki se je dobrih petnajst mesecev ukvarjala s »primerom Giovanni Palatucci«, ni sestavila končnega poročila. Vloga reškega kvestorja, ki ga velik del italijanske javnosti ima za »italijanskega Schindlerja«, ker naj bi med drugo svetovno vojno rešil nekaj tisoč reških Judov, ostaja tako nerazčiščena. Kot smo na straneh našega časopisa že zapisali, je marsikdo prepričan, da Palatucci ni bil junak. Na to že več let opozarja tržaški zgodovinar Marco Coslovich, leta 2012 je začel Palatuccijevo biografijo preučevati še newyorški center Primo Levi in kmalu ugotovil, da novi zbrani dokazi niso uskladljivi s tezami uradnega življenjepisa, ki policijskega funkcionarja predstavlja kot heroja. Zato je decembra 2013 na pobudo združenja italijanskih judovskih skupnosti (UCEI) nastala raziskovalna skupina, ki je imela nalogo preučiti položaj Judov na Reki med letoma 1938 in 1945 in tamkajšnje delovanje funkcionarja Palatuccija, ki je bil leta 1944 deportiran v Dachau, kjer je tudi umrl. Skupino so sestavljali univerzitetni profesorji, predstavniki italijanskega kulturnega ministrstva in raznih fundacij, koordiniral pa jo je Michele Sarfatti, direktor judovskega dokumentacijskega centra CDEC iz Milana. Januarja so nam v milanskem centru zagotovili, da zaključujejo končno poročilo: prevedli naj bi ga še v angleščino, javnosti pa predstavili na začetku februarja. To se ni zgodilo, v teh dneh pa je Sarfatti izdal tiskovno sporočilo, v katerem pojasnjuje, da skupina kljub temeljitim raziskavam ni mogla dokončati svojega dela. Zataknilo naj bi se pri številnih novih ustnih pričevanjih, za katere so raziskovalci izvedeli v zadnjih mesecih: zaradi prevelike količine in časovne omejenosti jih niso mogli temeljito preučiti in primerjati z arhivskim in dokumentacijskim gradivom. Ker niso želeli, da bi na raziskavo leteli očitki, da je nepopolna in pristranska, so se odpovedali končnemu poročilu. Skupina je to odločitev sprejela »z grenkobo«, saj se zaveda, da je njena raziskava in analiza dosegla pomembne in inovativne razsežnosti, so še zapisali. Raziskovalci naj bi se vsekakor obvezali, da bodo v prihodnjih mesecih predstavili javnosti vsaj zaključke posameznih delov raziskave. (pd) Po »spornem« kvestorju Giovanniju Palatucciju je tržaška občina poimenovala ulico pred Rižarno fotodamj@n pogonska goriva - Cene v Sloveniji in predvsem v Avstriji nižje Ukinitev popusta za nakup goriva bi močno oškodovala državo in FJK TRST - Ukinitev popustov pri nakupu goriva na bencinskih črpalkah v naši deželi bi italijansko državo prikrajšalo za 240 milijonov evrov, deželo pa za 42 milijonov, ocenjuje raziskovalni urad organizacije Figisc Confcommercio. Zaradi nakupovanja goriva v Avstriji in Sloveniji je že zdaj Italija vsako leto ob 120 milijonov evrov dohodkov, ukinitev deželnega zakona 14/2010, ki predvideva popuste za nakup goriva, pa bi po mnenju omenjene organizacije pomenila podvojitev izgube. »Bencin je v Sloveniji v povprečju za 28 centov cenejši kot pri nas, od tega je treba 75 odstotkov razlike pripisati davkom, v Avstriji pa stane bencin od 33 do 38 centov manj za liter, razlika zaradi davkov pa je še večja, znaša 84 odstotkov. Če bi zato ukinili deželni zakon, bi se območje, na katerem se izplača nakupovati bencin v tujini, razširilo do 50 kilometrov daleč od mejnih prehodov,« trdi predsednik deželnega odbora Figisc Confcommercio Bruno Bearzi. Dejansko bi prodaja goriva v obmejnih območjih FJK težila k popolnemu izničenju. »Že zdaj so črpalkarji blizu meje izgubili 60-70 odstotkov prometa,« je še dodal Bearzi. Deželnemu popustu pri nakupu goriva nasprotuje Evropska unija, če bi ta naposled dosegla ukinitev popusta, bi bilo to po Bearzijevem mnenju v nasprotju z zdravim razumom, saj gre za ukrep, ki nikogar ne oškoduje. Zadruga CoopCa: danes stavka TRST - Prispevati k zaščiti delovnih mest in denarja varčevalcev potrošniške zadruge CoopCa je glavni namen stavke in sprevoda v kraju Amaro, ki so ju danes oklicali deželni sindikati Cgil, Cisl in Uil. Župani, politične sile in vsi drugi dejavniki na ozemlju morajo delati na tem, da se zaščitijo delovna mesta in varčevalci, so povedali včeraj sindikalisti Ales-sandro Forabosco (Cgil), Ferdi-nando Ceschia (Uil) in Franco Co-lautti (Cisl) in spomnili, da je v trgovinah zadruge CoopCa zaposlenih 650 ljudi. Uslužbenci, varčevalci in zadruga s stoletno tradicijo CoopCa si namreč ne zaslužijo tragičnega konca zaradi zgrešenih izbir managementa, so dodali sindikalisti. V FJK povečana nevarnost plazov TRST - Ker naj bi po napovedih včeraj v goratih predelih Furlani-je-Julijske krajine zapadlo od 30 do 40 cm novega snega se je nevarnost snežnih plazov s precejšnje (3. stopnje na 5-stopenjski lestvici) na veliko (4. stopnje). Na nevarnost opozarja deželna civilna zaščita, plazovi pa se lahko spontano sprožijo predvsem na strmejših pobočjih nad gozdno mejo. Ponekod nad 1000 metri nadmorske višine lahko plazovi zasujejo tudi nekatere ceste, lahko pa pride tudi do težav pri oskrbi z elektriko. Snežne padavine so za včeraj in za noč na petek napovedovali nad 1000 metri nadmorske višine, na Trbiškem pa naj bi bila meja sneženja pri 800 metrih. 800 metri. Avtocestni uvoz in izvoz v Palmanovi v nedeljo zaprta v obe smeri PALAMANOVA - Zaradi maratona »Unesco Cities Marathon«, ki bo na sporedu v nedeljo v nedeljo, bosta na avtocesti A4 od 9.30 do 14.00 zaprta tako uvoz kot izvoz v Palmanovi. Vsi tisti, ki bodo v nedeljo v tistih urah namenjeni v outlet Village, naj avtocesto zapustijo v Vilešu in nato nadaljujejo pot proti Romansu in nato proti Palmanovi. prevozi - Preko Ljubljane, Maribora in Gradca Avtobus Dunaj - Trst Novo linijo, ki od ponedeljka do petka dvakrat dnevno povezuje obe mesti je uvedla Avtobusna postaja Ljubljana V Ljubljani je avtobusna postaja pred železniško postajo LJUBLJANA - V ponedeljek, 30. marca, bo vzpostavljena dnevna avtobusna povezava med Dunajem in Trstom. Za novo avtobusno povezavo pa niso poskrbeli v Trstu ali na Dunaju, temveč v Ljubljani. Kot so včeraj sporočili z Avtobusne postaje Ljubljana, gre za hitro linijo prek Gradca, Maribora in Ljubljane, če avtobus odhaja z Dunaja proti Trstu. Odhod z dunajske mednarodne postaje Vienna International Busterminal bo vsak dan ob 8.50, prihod v Gradec je predviden ob 11.20, v Maribor ob 13.08, v Ljubljano ob 15.02 in na glavno avtobusno postajo v Trstu ob 16.41. V nasprotni smeri bo avtobus iz Trsta krenil proti Dunaju ob 10.25, iz Ljubljane ob 12.04 in iz Maribora ob 14.43, prihod v Gradec pa je predviden ob 15.45 in na Dunaj ob 18.15. Vozovnice je moč kupiti na ljubljanski avtobusni postaji, tudi tiste, ki so potrebne za nadaljevanje poti do dunajskega letališča ali Bratislave. Poskrbljeno je tudi za povezave iz Gradca na graško letališče, in sicer z glavne železniške/avtobusne postaje v Gradcu, in prav tako naprej iz Trsta na letališče v Ronke z glavne avtobusne postaje v Trstu. Te vozovnice pa si potniki kupijo na kraju samem. Avtobusna postaja Ljubljana pripravlja tudi odprtje novih poti, in sicer dvakrat dnevno proti Reki ter ugodnejše povezave do nekaterih krajev ob Jadranu. milan - Od 1. maja Expo 2015 S SDGZ možen cenejši ogled svetovne razstave TRST - Letos bo v Milanu od 1. maja do 31. oktobra potekala svetovna razstava EXPO, ki bo posvečena prehranjevanju planeta. Na razstavi se bodo preko svojih samosto-jih paviljonov in raznih dogodkov predstavile številne države, med katerimi bosta tudi gostiteljica Italija in Slovenija. 15. maja bo Slovensko deželno gospodarsko združenje v slovenskem paviljonu v sodelovanju z ostalimi slovenskimi ustanovami v Italiji priredili tvrsto dogodkov. Med temi bo tudi t.i. »cooking show« na glavnem odru, kjer se bodo predstavili naši gostinci s tipičnimi proizvodi in kulinaričnimi poslasticami našega teritorija. Posamezne vstopnice so že na voljo in se jih lahko kupi preko spletne strani Expoja. Do 1. maja stane enodnevna vstopnica 27 evrov, s fleksibilnim datumom pa 32 evrov. Po prvem maju se bodo cene povišale na 34 evrov za enodnevno oz. 39 evrov za vstopnico s fleksibilnim datumom. SDGZ članom omogoča nakup fleksibilnih vstopnic po zelo ugodni ceni. Število razpoložljivih vstopnic je omejeno. Zato SDGZ poziva člane, ki si želijo ogledati Expo, da se najkasneje do 30. aprila javijo na mail info@sdgz.it. Če bo prijav dovolj, bodo organizirali tudi avtobusni prevoz za skupni ogled razstave. Dan ogleda bo SDGZ sporočil naknadno. 4 Torek, 24. marca 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina trst - V dvorani občinskega sveta posvet o stanovanjski politiki Inovativne rešitve za deželno reformo Stanovanjsko vprašanje je postalo že hud socialni problem, ki ga je treba rešiti s sodelovanjem med javnimi upravami in novimi ukrepi. Deželna uprava Furlanije Julijske krajine pripravlja reformo stanovanjske politike, ki jo lahko precej oplemenitijo tudi pobude, do katerih prihaja na Tržaškem, kot sta npr. pospešitev postopka za dodelitev stanovanja v zameno za obvezo stanovalca, da poskrbi za minimalno vzdrževanje oz. zasilno obnovo objekta, ter t.i. solidarno stanovanje za osebe, ki so v hudi socialni stiski in si lahko skupaj delijo stanovanje. To izhaja iz včerajšnjega posveta o stanovanjskih politikah, ki ga je v dvorani občinskega sveta priredila tržaška občinska uprava v sodelovanju z ustanovo za ljudska stanovanja ATER in združenjem gradbincev ANCE prav v luči priprave deželne reforme stanovanjske politike. V Trstu je prosilcev za dodelitev stanovanja približno 4500, povečini gre za starejše osebe, letno pa lahko ugodijo le 250 prosilcem. Vprašanje stanovanja postaja pereče ravno v tem težavnem gospodarskem trenutku, najbolj na udaru pa so najšibkejši, od tod potreba po skupnem in koordiniranem ukrepanju ter po inovativnih rešitvah tako na področju zakonodaje kot tudi glede tehničnih ukrepov, je bilo rečeno na posvetu, na katerem so nastopili tržaški župan Roberto Cosolini, občinski od-bornici za prostorsko načrtovanje in so-cialo, Elena Marchigiani in Laura Famula-ri, prefektinja Francesca Adelaide Garufi, deželna odbornica za prostorsko načrtovanje in javna dela Mariagrazia Santoro, direktor in upravitelj ustanove ATER, Antonio Ius in Raflaele Leo, ter predsednik združenja ANCE Donato Riccesi. Med zakonodajnimi novostmi na državni ravni so na posvetu med drugim omenili novo definicijo »nekrivdnega« zamujanja pri plačevanju najemnine. Občina Trst pa poleg eksperimentiranja novih rešitev, kot sta že omenjena »samovzdrževanje« stanovanja in t.i. solidarno stanovanje, skrbi tudi za omilitev posledic nezmožnosti plačevanja najemnine in tudi zato se je število deložacij v zadnjih letih zmanjšalo, saj jih je bilo lani 220, medtem ko jih je bilo leta 2013 236, leta 2010 pa 251. Posodobiti je treba zakonodajo o ustanovah za ljudska stanovanja, kjer morajo za vse koristnike v deželi veljati enaki pogoji, prav tako je treba uvesti primerno najemnino, kjer je treba upoštevati dejansko ekonomsko zmogljivost prosilcev. Prav tako je treba spremeniti davčno zakonodajo glede nepremičnin: z najnovejšim razpisom, ki daje na razpolago 13 milijonov evrov za obnavljanje objektov in novim pravilnikom o uporabi javnih površin sta Dežela FJK in Občina Trst stopili na pravo pot, je bilo med drugim rečeno, prav tako je v glavnem pozitivna ocena prvih osnutkov novega deželnega zakona o stanovanjski politiki, predvsem kar se tiče poudarjanja obnove in ovrednotenja že obstoječih nepremičnin. Prav glede snujoče se deželne reforme stanovanjske politike je bilo rečeno, kako bo slednja predvidevala med drugim enaka merila za ocenjevanje na vsem deželnem ozemlju, dalje obvezno predložitev potrdila o premoženjskem stanju ISEE za vse prosilce, izboljšanje določil za dostop do posojil za prvo stanovanje, spodbujanje k uporabi tehnoloških inovacij v gradbeništvu, preureditev mreže ustanov ATER v znamenju enakega ravnanja do občanov na deželnem ozemlju in enotno pogodbo za uslužbence omenjenih ustanov. Omeniti velja tudi, da bodo o tem vprašanju v prihodnje razpravljali tudi t.i. »deželni stanovi za stanovanje«. Z včerajšnjega posveta v dvorani občinskega sveta fotodamj@n Danes v Šempolaju pomladni praznik in velikonočni sejem Danes bo v Štalci v Šempolaju ob 19.30 pomladni praznik in otvoritev velikonočne razstave in sejma, saj tudi letos prireja SKD Vigred v društvenem sedežu, v "Štalci" v Šempolaju tradicionalni ( prvi je bil pred triindvajsetimi leti) prodajni sejem velikonočnih pirhov in raznih predmetov-okraskov za polep-šanje domov v prazničnem času in razstavo: kamnitih izdelkov Petre Može, šivanih predmetov Elene De Lorenzi, ročnih del Nadje Petaros in slik Loredane Sterni. Ob otvoritvi bodo nastopili: otroška pevska skupina Vi-gred, mladinska glasbena skupina Kraški fenomeni in mlade članice društva z recitalom „Pomladni dan". To bo tudi prilika za vse tiste, ki se želijo včlaniti v društvo. Vrata Štalce bodo na stežaj odprta obiskovalcem v soboto, nedeljo in ponedeljek, od 16. do 18.30., v nedeljo pa tudi zjutraj od 9.45 do 11.ure. socialna politika - Posvet na temo psihičnega nasilja na delovnem mestu Petina zaposlenih žrtev mobbinga V Trstu so med letoma 2007 in 2014 obravnavali malo več kot 300 primerov psihičnega nasilja na delovnem mestu, ki so ga žrtve dejansko prijavile Psihično nasilje na delovnem mestu (mobbing) dobiva take razsežnosti, da so ga na svoj dnevni red začeli uvrščati celo politični odločevalci. O tem pojavu so politiki in predstavniki sindikatov in socialnih zadrug, ki nudijo pomoč in informacije diskriminiranim osebam, razpravljali na včerajšnjem celodnevnem posvetu, na katerem so predstavili podatke, ki zadevajo našo regijo. Srečanje sta organizirala sindikat UIL in tržaški informativni urad za pomoč žrtvam mobbinga, uvedel pa ga je deželni tajnik UIL Claudio Cinti. Pred zelo številnim občinstvom je povedal, da mirno delovno okolje, pa naj si bo to v javni ali privatni ustanovi, pomeni tudi priložnost za rast in večjo produktivnost kolektiva. Slišati je bilo tudi, da je naša regija ena izmed redkih v Italiji, kjer so spremenili zakonodajo, še posebej zakon o delovnih razmerjih, ki naj bi vseboval določila o preprečevanju psihičnega nasilja na delu, kot je to že uveljavljeno v nekaterih evropskih državah. Mobbing je na državni ravni razširjen pojav, saj podatki kažejo, da naj bi zaradi psihičnega nasilja na delovnem mestu trpelo kar 23% zaposlenih. V nadaljevanju so spregovorile predavateljice, ki se pri svojem vsakodnevnem delu ukvarjajo z mobbingom ali spol- Poslušalce sta pozdravili tudi pokrajinska odbornica Adele Pino in podžupanja Fabiana Martini fotodamj@n no neenakostjo v službi. Koordinatorka tržaškega urada za preprečevanje mob-binga Gerarda Urciuoli je opozorila, da mobbing na Tržaškem narašča, kar se kaže tudi pri zdravju. Tako se zadnjih nekaj let povečuje število bolniških staležev zaradi psihičnih motenj. »Med letoma 2007 Predvelikonočni sejem na Trgu sv. Antona Okrog Trga sv. Antona se je včeraj začel štiridnevni predvelikonočni sejem, na katerem ponujajo vse od okraskov, cvetja, začimb do velikonočnih dobrot. Okrog 30 razstavljavcev ponuja različne kulinarične užitke kot tudi razne obrtniške izdelke. Lesene hiške se raztezajo okoli cerkve Sv. Antona Novega, osrednje prizorišče pa je pred cerkvijo, kjer so postavili tudi pet stoletnih oljk in eno mlado oljčno drevo, s katerega bo, kot je v navadi že kar nekaj let, župnik na cvetno nedeljo simbolično utrgal oljčne vejice, ki jih bo podelil otrokom in prisotnim vernikom. Mašo bo na cvetno nedeljo daroval župnik Fortunato Giursi. Otroci se bodo do nedelje, 29. marca, lahko udeležili delavnic, medtem ko bodo odrasli lahko uživali ob drugih dejavnostih. Jutri bodo delavnice na programu med 10. in 12. uro, in sicer pri kreativni hiški v Ul. delle Torri. V nedeljo je v jutranjih urah predviden blagoslov oljčnih vejic, popoldne med 15. in 16. uro pa še ena ustvarjalna delavnica v Ul. delle Torri. in 2011 se je na tržaški urad obrnilo 320 oseb, ki so psihično nasilje na delu dejansko prijavile. Žrtve so v večini primerov ženske, šikaniranje pa naj bi bilo bolj prisotno v privatnem kot javnem sektorju. Skrbi nas predvsem število neprijavljenih primerov, ki je po naših podatkih skoraj višje od števila prijavljenih. Nekatere žrtve ne želijo prijaviti nasilja zaradi bojazni, da bi ostale brez zaposlitve. Takšna ali drugačna oblika psihičnega nasilja je najbolj razširjena v industrijski panogi, sledita ji izobraževalni in zdravstveni sektor«, je razložila govornica in opozorila, da njihov urad za prvo pomoč ne ve, koliko primerov se pozitivno reši. Predavateljica je tudi opozorila, da je najbolj pogosta tista oblika mobbinga, ki zadeva negativno obliko stresa na delovnem mestu. Do tega pride v primeru, ko delodajalci delavcem povečajo obseg dela čez vse razumne meje, jim postavlja vedno nove, včasih tudi iracionalne zahteve, ali pa jim grozijo, da bodo ostali brez službe. Nič bolje pa se ne piše mladim mamicam, ki se pogosto odpovedo službi za- radi nezdružljivosti poklicnih in družinskih obveznosti. O tej temi je govorila Chiara Cristini, svetnica za enake možnosti Pokrajine Pordenone, ki je opozorila, da je spolna diskriminacija zelo resen problem. V Furlaniji Julijski krajini se je med letoma 2011 in 2013 kar 1625 žensk odpovedalo službi, ko so postale mame. In kaj je botrovalo tej odločitvi? Cristinijeva je pojasnila, da je eden od osrednjih razlogov za odpoved delovnemu mestu nezdružljivost delovnih urnikov in družinskih obveznosti. Večina žensk, ki se je odpovedala službi, je delala v trgovskem sektorju oz. v panogah, v katerih delovni čas ni kom-patibilen s sistemom varstva otrok. Ali so bile te ženske žrtve mobbinga ali ne, nam govornica ni znala povedati, dejstvo pa je, da imajo delodajalci bore malo posluha za novopečene mame, je poudarila govornica, ki je prepričana, da je najboljši način za preprečevanje diskriminacije na delovnem mestu sprejetje politike, ki bi spodbujala pravične odnose, odprto komunikacijo v delovnih okoljih in fleksibilnost delovnega urnika. (sč) / TRST Četrtek, 26. marca 2015 občina trst - Intervju z občinskim odbornikom za osebje in organizacijo Robertom Treuom 5 Kmalu nov upravni stroj Po uvedbi t.i. gradbišč kakovostnejše storitve in manj birokracije - Popoldanske dejavnosti na slovenskih šolah Drevi TDD predstavlja Martina Turka Drevišnja poglobitev slovenskega deželnega časnikarskega oddelka RAI okrog 20.50 po tretji televizijski mreži RAI 3 bis TDD Predstavlja bo posvečena mlademu, a že zelo uspešnemu zamejskemu režiserju in scenaristu Martinu Turku. Dušan Jelinčič se bo s svojim gostom pogovoril o njegovih nagrajenih kratkome-tražnih filmih, o osvojenem oskarju kot asistent režije za tu-jejezični film Nikogaršnja zemlja, o uspešnem celovečercu Nahrani me z besedami in nenazadnje o dokumentarcu o Prežihovem Vorancu z naslovom Doberdob in pisateljeva usoda, ki bo kmalu na televizijskih zaslonih. Ponovitev oddaje bo v sredo, 1. aprila, pred poročili okrog 20.05. Režiserka oddaje je Loredana Gec. Predavanje v avditoriju nekdajne ribarnice V okviru razstave »Veliki Trst 1891 - 1914« (La Grande Trieste) bo danes med 17.30 in 19. uro v avditoriju nekdanje ribarnice novo predavanje. Tokrat bo govor o arheoloških odkritjih v Trstu na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Predavala bo Mar-zia Vidulli. Predstava o polsestrah Pepelke V nedeljo, 29. marca ob 11. uri bo v gledališču Bobbio prireditev zadnje zgodbe ciklusa »Pripovedujem ti zgodbo« (Ti racconto una fiaba) in sicer »Sestri. Pepelka ne stanuje več tukaj« (Due sorelle.Cenerento-la non abita piu qui). Zgodba razkriva značaj polsester Pepelke in prikazuje njihovo vsakdanje življenje. Re-žisej je Stefano Cipiciani. Polsestri interpretirata Emanuela Faraglia in Nicol Martini. Tržaški občinski odbornik Roberto Treu fotodamj@n Tržaška občinska uprava oziroma njen upravni »stroj« bo konec leta popolnoma spremenjen. Po napovedih občinske uprave bodo uradi in storitve, ki jih nudijo, učinkovitejši, poskrbljeno bo za dodatne usluge, okrepili bodo tudi nekatere pomembne službe, kot so občinske izpostave, jasli, muzeji in šole. Glede tega velja omeniti popoldanske dejavnosti, ki jih bodo poleg italijanskih v prihodnosti razširili tudi na nekatere slovenske šole. V tej fazi so v teku še pogajanja, najbrž pa bo sprva poskusno stekel le na eni šoli, ki jo morajo še ugotoviti. Dalje bo občinska uprava izboljšala kakovost storitev še na mnogih drugih področjih, zagotovljena pa bo odprava mnogih birokratskih ovir. To so nekatere novosti, ki bodo nastale na t.i. gradbiščih (it. »cantieri«) kijih »upravlja« tržaški občinski odbornik za osebje, organizacijo dela in evropske sklade Roberto Treu. Gradbišča so ustanovili konec leta 2014 in so stekla v začetku leta, zaključila pa se bodo konec leta 2015. Kaj so gradbišča in kakšen je njihov namen? To je osem projektov, ki smo jih izdelali v raznih resorjih občinske uprave. Tem se je pridružil deveti projekt, ki je prečen in ima koordinacijsko vlogo. Njihov namen je izboljšati organizacijo dela in javne storitve prek analize najbolj kritičnih vprašanj in ugotavljanja najbolj ustreznih rešitev. Zakaj so nastala gradbišča? Med glavnimi razlogi za odprtje teh gradbišč je bila potreba bo učinkovitejši organizaciji dela v obdobju, ko je vedno manj zaposlenih, saj se letno upokoji v povprečju 50 do 100 ljudi, a brez nadomeščanj. Poleg tega ni bilo novih zaposlitev od leta 2002, se pravi da primanjkujejo predstavniki »digitalne generacije«. S temi gradbišči bomo v bistvu izboljšali organizacijo dela in torej nudili kakovostnejše storitve na posameznih področjih. Kdo sodeluje pri tem projektu? V gradbiščih sodeluje formalno 90 ljudi, in sicer 10 za vsak resor. Naj poudarim, da je na vsakem področju udeleženih 5 vodilnih funkcionarjev in pet predstavnikov enotnega sindikalnega predstavništva občinskih uslužbencev. Poleg teh pa sodeluje še vrsta zaposlenih, ki so bili tudi prek notranjega spletnega foruma poklicani, da iznesejo predloge, sugestije in kritike. Ta forum je stalno odprt in so konstruktivni predlogi vselej dobrodošli. To je v bistvu prvi tovrsten projekt v Italiji, iz katerega je nastal pozitiven proces participacije oziroma sodelovanja osebja z namenom posploševanja birokratskih postopkov in obenem izboljšanja delovnih pogojev. Kako so uslužbenci sprejeli vašo pobudo? Nekateri so bili sprva skeptični, še zlasti kadri in sindikalisti. Vodilni funkcionarji so bili namreč mnenja, da je organizacija dela v raznih sektorjih pač njihova pristojnost, sindikalisti pa so pravili, da to ni njihova vloga. Vendar so nazadnje vsi soglašali, da so ta gradbišča koristna in da bo potrebno nekatera gradbišča prihodnje leto tudi ponoviti oziroma nadaljevati. Kako so se odvijala in kako se nadaljujejo gradbišča? V zadnjih treh mesecih lani so uslužbenci sodelovali in posredovali številne predloge. Teh je bilo nazadnje več kot sto, ki so jih nato postavili pod drobnogled v omenjenih 9 gradbiščih. Rezultat je 72 izdelanih načrtov (od manjših do pomembnejših), ki so jih začeli izvajati v začetku leta. Dvanajst izmed teh načrtov zadeva več resorjev. Kaj predvidevajo ti načrti? Mnogi načrti bodo zadevali odnose med upravo in občani. Izboljšali bomo razne usluge in storitve v uradih, kjer je vedno manj uslužbencev, kot so na primeri občinske izpostave. Mnoge storitve so namreč danes na voljo na spletu in se torej teh uradov poslužuje manj ljudi. Zaradi tega bodo nekatere občinske izpostave odprte manj časa. Storitve bodo vsekakor vselej zagotovljene. Tudi na Krasu, konkretno na Proseku in na Opčinah? Seveda. V primeru, da bi se odločili za zmanjšanje števila ur odprtja nekega urada, bo vsekakor zagotovljena okrepitev osebja. S tem bomo preprečili morebitne vrste. Glede delovnega časa pa naj poudarim, da bodo nekateri muzeji, ki so med tednom malo obiskani, v prazničnih dneh odprti dalj časa. S spremembo delovnega časa bomo skušali olajšati tudi starše majhnih otrok in bomo npr. skušali zagotoviti, da bodo ene jasli odprte do 19.30. Sicer nameravamo sploh okrepiti stori- tve na šolskem področju. Dodatne izboljšave bodo tudi na slovenskih šolah, kjer bomo končno uvedli popoldanske dejavnosti. Za to se slovenski šolniki zavzemajo dalj časa. Na kakšnih šolah? To moramo še ugotoviti. Trenutno so v teku pogovori. Sprva pa bomo t.i. šolski integrirani sistem uvedli na eni šoli, nato na drugih. Kakšni so še drugi glavni projekti? Med novostmi je oplemenitev računalniških sistemov in krepko zmanjšanje birokracije. Vsi podatki o enem občanu bodo npr. v eni sami datoteki in ne bo torej več treba segati po različnih datotekah glede na različne potrebe posameznikov. Temu gre dodati vrsto drugih novosti, ki bodo med drugim prispevale k varčevanju in smotrnejši uporabi javnega denarja. Aljoša Gašperlin sindikat - Napovedali so prodajo podjetja Alcatel: danes celodnevna stavka razpis - Sklad Sergij Tončič Nagrada zlato zrno Podeljujejo jo za umetniške dosežke mladih slovenskih ustvarjalcev iz Furlanije Julijske krajine Sklad Sergij Tončič v Trstu razpisuje nagrado zlato zrno 2015 za umetniške dosežke mladih slovenskih ustvarjalcev iz dežele Furlanije Julijske krajine. Nagrada, ki jo podeljujejo šestič, je dvoletna. Za Zlato zrno se lahko potegujejo slovenski ustvarjalci do 35. leta starosti na dan zaključka razpisa, iz Dežele Furlanije Julijske krajine. Njihovo zdajšnje bivališče in ustvarjalno okolje nista zamejena. Prijavijo se lahko sami ali jih predlagajo kulturni zavodi in ustanove ali posamezniki. Predlogi naj temeljijo na umetniških dosežkih na področjih leposlovja, odrskih umetnosti, likovne, video in filmske ustvarjalnosti, glasbe ter ino-vativnih in multimedialnih izraznih zvrsti v letih 2013, 2014 in do aprila 2015. Vloge z navedbo osebnih podatkov (rojstvo, curriculum, naslov, kontakti), z utemeljitvijo in predstavitvenim gradivom (objave, CD, kritike, ocene, katalogi), posredujte na spodaj navedene naslove ali na naslov elektronske pošte Sklada. Upoštevali bodo vloge, prispele do 30. aprila 2015. Žirija, ki jo sestavljajo uveljavljene umetniške in strokovne osebnosti na posameznih ustvarjalnih področjih, bo do konca maja izbrala nominirance zlatega zrna, največ štiri. Za nagrado, ki je nedeljiva, se lahko potegujejo tudi vsi dosedanji nominiranci in nagrajenci, ki še niso dopolnili 35 let. Razglasitev nagrajenca in podelitev nagrad bo Tončičev sklad priredil ob času kresa v Narodnem domu v Trstu. Nominiranci prejmejo priznanje z nagrado 500 evrov, prejemnik zlatega zrna pa umetniško plastiko Luise Tomasetig in 2000 evrov. Tončičev sklad si bo prizadeval, da nagrajencu in nominirancem omogoči objavo, izvedbo, razstavo njihovih del in udeležbo na ustvarjalnih rezidencah. Predloženo gradivo kandidatov bo mogoče prevzeti na sedežu Sklada med 25. junijem in 15. septembrom. Po tem datumu bo Sklad gradivo umestil v svoj arhiv, oz. zanj ne bo odgovarjal. Sklad ima pravico gradivo uporabljati / objavljati za promocijo nagrade in nagrajencev. Razpis, arhiv, pojasnila, kontakti na spletni strani Sklada www.skladtoncic.org. Predloge in gradivo, dostavljeno osebno ali po pošti, zbirajo: Slovenski visokošolski Sklad Sergij Tončič - Dijaški dom v Trstu - Ul. Gin-nastica 72; Narodna in študijska knjižnica v Trstu- Ul. Sv. Frančiška 20; Knjižnica D. Feigla - KB center 1906 - Corso Verdi 51 - Gorica; Slovenski kulturni center v Špetru - Ul. Alpe Adria 65 b - S. Pietro al Natisone. V elektronski obliki pa: tajni-štvo@skladtoncic.org Enotno sindikalno predstavništvo zaposlenih v podjetju Alcatel-Lucent v tržaški industrijski coni je danes oklicalo celodnevno stavko. Sindikati so zaskrbljeni, češ da namerava francosko-ameriška multi-nacionalka Alcatel-Lucent prodati tržaško podjetje, to pa bi postavilo pod vprašaj 850 delovnih mest. Zanimanje za odkup sta namreč že posredovali družbi Jabil in Flextronics. Spomnimo naj, da v tržaški industrijski coni razvijajo in proizvajajo prototipe mobitelov ter visoko-tehnološko strojno in programsko opremo na osnovi projektov, ki jih izdelajo v Lombardiji. V Trstu je zaposlenih skupaj 570 ljudi, od katerih kar 350 na osnovi pogodb za določen čas. Skupina Alcatel je vsekakor sinoči v tiskovnem sporočilu poudarila, da je tržaško podjetje »strateško« za poslovanje družbe, saj proizvaja vi-sokotehnološke proizvode na svetovnem nivoju. Zaradi tega, pravi skupina Alcatel, v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju ni predvidena prodaja tržaškega podjetja. 6 Četrtek, 26. marca 2015 TRST / literatura - Dekle z modrikastim cvetom v Lovatu Pesniška antologija Miroslava Košute V knjigarni Lovat so v sredo popoldne odmevale pesmi kriškega pesnika in pisatelja Miroslava Košute, ki so zbrane v novi dvojezični pesniški antologiji Dekle z modrikastim cvetom / La ragazza dalfiore pervinca. Gre za delo, ki prinaša izbor poezije najpomembnejšega slovenskega tržaškega pesnika iz obdobja po drugi svetovni vojni in zajema kar pol stoletja Košutove ustvarjalnosti. O knjigi, ki je izšla pri založbi Del Vecchio Editore iz Rima, sta spregovorili literatka Cristina Benussi in urednica knjige Tatjana Rojc. Prva je podala podrobno analizo Košutove poezije, druga pa je predstavila svoje prevajalsko delo, ki nikakor ni bila, kot je ocenila Roj-čeva, enostavna naloga. Benussijeva je svoje predavanje gradila na iskanju vzporednic s poezijo Umberta Sabe in Giuseppeja Ungarettija, s pesnikoma, ki sta zaslužna, da je Miroslav Košuta vzljubil italijansko besedo.Pohvalila je pesnikovo spretnost, da je znal spesniti čustveno zelo močne osebne in nacionalne izkušnje. Odlično je interpretirala pesnikove podobe domačega Krasa, Trsta in Benečije. Ganila jo je Ko-šutova angažiranost za problematiko slovenskega človeka. Tatjana Rojc, literarna kritičarka in avtorica številnih del o slovenskih književnikih v Italiji, ki bo - mimogrede -drevi ob 19.30 na sedežu oficirskega krožka v Ul. Universita 9, prejela priznanje združenja Cinzia Vitale, je na predstavitvi skromno dejala, da je po- Predstavitve dvojezične pesniške antologije se je udeležilo veliko prijateljev pesniške besede fotodamj@n čaščena, da ji je Miroslav Košuta odprl svoj svet in ji omogočil, da je z njim delila bolečino. Rojčeva je za antologijo prispevala nove prevode in esej o Ko-šutovem pesniškem delu. Kot je povedala, je zamisel za antologijo nastala po naključju, prevajanje Košutove poezije pa sploh ni bilo enostavno in bi bilo skoraj nemogoče brez pesnikove pomoči. Ob koncu je besedo prevzel še častni gost, ki je na hudomušen in na trenutke ironičen način predstavil svoje doživljanje Trsta in njegove slovenske duše. Da pa je poezija veselje, ne glede na to, ali je pesem sama po sebi tragična, pa je dokazala igralka Lučka Počkaj, ki je prebrala kar nekaj Košutovih pesmi, tako v slovenskem kot tudi v italijanskem jeziku. (sč) izlet - Dijaki Liceja Franceta Prešerna Dnevi veselega potepanja po rimskih znamenitostih f ' r t V f S ^ ■ ' • r i t . Dijaki prvih letnikov Liceja Franceta Prešerna so si v letošnjem šolskem letu omislili izlet v Rim: po italijanski prestolnici so se potepali od 10. do 13. marca. Prvi dan so se posvetili raziskovanju političnih institucij (Palazzo Madama, Piazza di Montecitorio), drugi je kot rdečo nit imel antični Rim (Forum Roma-num, Trajanov steber, Piazza del Campidoglio, Kolosej, Konstantinov slavolok, Pantheon, Hadrijanova vila itd.), tretji pa Rim kot središče krščanstva (cerkev sv. Petra, Vatikanski muzeji in Sikstinska kapela, katakombe svete Domitile). Zvečer so si ogledali še nekaj znamenitosti, na primer slavne trge in vodomete (Piazza di Spagna, Fontana di Trevi), z ogledi pa so nadaljevali še naslednji dan (Boc-ca della verita, Isola Tiberina, židovska četrt). Radovednosti, sonca in dobre volje je bilo na pretek: imeli so se krasno! briščiki Našbar z novo serijo pobud Našbar v Briščikih pripravlja v naslednjih mesecih kar nekaj zanimivih pobud: najprej bo na sporedu rock zabava, že to soboto zvečer, ko bodo stopili na mali oder člani obalne rock zasedbe Bakan Rock Gang. Ustanovitelj in vodja te skupine, ki že desetletja koncertira širom po Sloveniji, je obalna glasbena eminenca Stanly Bakan, ki je lansko leto izdal čisto novo ploščo. V glavnem pa slovi skupina Bakan Rock Gang po pre-igravanju znanih »coverjev«, legendarnih skupin še iz prejšnjega stoletja: Deep Purple, Whitesnake, Dire Srtaits ipd. V zadnjem obdobju je skupina BRG postala prepoznavna tudi v tujini, saj so lani na manifestaciji "Rock targato Italia" v Milanu prejeli nagrado in rav-notako lanskega junija je av-torkska skladba "Ragazza sve-gliati" bila izdana na italijanski rock kompilaciji "Fuori dalla mischia". 25. aprila pa bo Našbar, ob 70.letnici osvoboditve ponudil svojim obiskovalcem srečanje z maršalom Titom, ki ga že več let oponaša igralec Ivo Godnič. Včeraj danes Danes, PETEK, 27. marca 2015 RUPERT Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 18.26 - Dolžina dneva 12.31 - Luna vzide ob 11.01 in zatone ob 2.03. Jutri, SOBOTA, 28. marca 2015 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1019 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,7 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 23. do nedelje, 29. marca 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Turistične kmetije DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri- ščiki 18. Tel.: 339-2019144. JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. 040-327104. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko- cman. Tel. št.: 040-229211. ŠAVRON ROBERTO je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947. S Poslovni oglasi PRODAM STANOVANJE ulica Papaveri, Opčine. Tel. 3400503429 GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. Tel. 0038631808539 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot pomočnica starejšim ali bolnim osebam. Imam 10 let izkušnje. Tel. št. 00386-31354244. NA OPČINAH dajem v najem opremljeno stanovanje, 60 kv.m. Tel. št. 3472533320. PRODAJAM KRAŠKO HIŠO delno prenovljeno v Saležu, 140 kv. m. (z dvoriščem približno 180 kv. m.). Tel. št. 340-6489007 ali 393-5055216. PRODAM AVTO VW polo 1200, letnik 2004, v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 340-5693294 (po 17. uri). PRODAM diatonično harmoniko znamke prostor CFB za 1000 evrov. Tel. 335-5387249. PRODAM v Sežani moderno nadstan-dardno prostorno stanovanje v objektu z dvigalom in parkirnim mestom v garaži. Pisati na mojca.geo-lab@gmail.com. PRODAM vso opremo za trgatev. Tel. št.: 331-7114399. RESEN in izkušen gospod išče zaposlitev kot voznik viličarja, kot skladiščnik ali v trgovinah, tudi pol dnevno ali občasno. Tel. št.: 327-7409432. UGODNO PRODAM alfa romeo - 166, v odličnem stanju. Zadnja leta gara-žiran. Tel. št.: 335-5749609. DENIS NOVATO VAS BO ZABA- VAL v soboto, 28. marca v resta- vraciji Pesek. Loterija 26. marca 2015 Vabljeni! Bari 23 53 46 20 85 040-226294 Cagliari 20 79 34 49 42 Firence 38 34 30 84 32 Genova 6 55 29 39 23 Milan 24 11 81 82 33 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Neapelj 45 79 43 29 59 Bazovici do 12.4.2015. Palermo 47 75 5 33 60 Vabljeni! Rim 73 82 33 68 37 Turin 68 55 32 42 1/ 040-226382 Benetke 43 13 15 80 56 Zaprto ob sredah. Nazionale 6 3 90 16 84 OSMICA VRBAN Šmihelj 28, Šempas je odprta od 20.3. do 29.3. Super Enalotto Št. 37 10 21 40 46 79 84 jolly 35 V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 3 dobitniki s 5 točkami 429 dobitnikov s 4 točkami 18.759 dobitnikov s 3 točkami 4.355.947,34 € --€ -- € 62.957,83 € 449,04 € 20,33 € UH Osmice Superstar 62 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 44.904,00 € DRUŽINA MERLAK je odprla osmico 80 dobitnikov s 3 točkami 2.033,00 € v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. 1.337 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € Toči belo in črno vino z domačim pri- 8.971 dobitnikov z 1 točko 10,00 € grizkom. Tel.: 329-8006516. 20.343 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 26. marca 2015 7 Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje 49. redni občni zbor v petek, 10. aprila 2015, ob 9. uri na sedežu ZSKD, ul. San Francesco 20 v Trstu v prvem sklicu, in v soboto, 11. aprila 2015, ob 10. uri v Kulturnem domu Jožefa Češčuta ■ SKRD Sovodnje, Prvomajska ul. 73, Sovodnje (GO) v drugem sklicu SPDT vabi danes, 27. marca ob 20.30 v razstavno dvorano ZKB na Opčinah na predavanje TOLMINSKA -NA SONČNI STRANI ALP V sliki bo območje predstavil planinec Miljko Lesjak Čestitke Danes praznuje svoj 10. rojstni dan naš DEJAN. Vse najboljše in, da bi bil vedno tako priden mu želimo nona, nono in teta Vesna. KEVIN, kar izberi ali boš ping-pongaš ali maratonet... Kakorkoli že, ti srčno želimo srečno življenjsko pot! Veselimo se z novopečenima staršema Jasmin in Bojanom! Martina, Danjel, Irena, Eva, Ana, Sara, Alex, Vanja, Aljoša, Katja, Boris. U Kino Dom Jakob Ukmar in Škedenjski etnografski muzej vabita na predstavitev knjige g. Dušana Jakomina OD PETROLEJKE DO iPADA danes, 27. marca ob 18.00 v Dom Jakoba Ukmarja ul. Soncini 112 Knjigo bodo predstavili: Miha Turk prof. Ines Cergol in zgodovinar Jože Možina Glasbena točka: vokalna skupina Prijatelji iz slovenske Istre M Izleti AMBASCIATORI - 16.00, 20.00 »Cri-stiada«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La fa-miglia Belier«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.15 »Dancing with Maria«; 19.00 »Striplife - Gaza in a Day«; 17.15, 21.30 »Onde Road«. FELLINI - 16.15, 18.10, 20.00, 21.50 »Una nuova amica«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Suite francese«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Latin Lover«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 17.30, 19.05, 20.40, 22.20 »Vergine giurata«. KOPER - PLANET TUŠ 16.20 »Bacek Jon film«; 15.00, 17.00 »Domov«; 16.00, 18.00 »Domov 3D«; 15.10, 17.40 »Eksotični hotel Marigold 2«; 16.30, 19.50 »Pepelka«; 20.10, 22.10 »Petdeset odtenkov sive«; 17.20 »Postali bomo prvaki sveta«; 15.30 »Sedmi palček«; 19.00, 21.00 »Sosedov fant«; 18.10, 20.00, 22.20 »Strelec: Krvava pogodba«; 18.45, 20.30 »Trilogija Razcepljeni: Neupogljivi«; 21.10, 22.40 »Žarišče«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.50, 21.00, 22.00 »L'ultimo lupo«; Dvorana 2: 16.40, 18.15, 20.00 »Home - A casa«; 16.40, 18.50, 21.10 »Ceneren-tola«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 21.30 »Insurgent«; 18.45, 21.15 »French Connection«; Dvorana 4: 16.30, 20.30, 22.15 »Ho ucciso Napoleone«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 19.00, 21.30 »Cenerentola«; 19.15 »Ma che bella sorpresa«; 16.35 »Focus - Niente e come sembra«; 16.40, 19.10, 21.40 »Insurgent«; 16.40, 18.50 »Home - A casa«; 21.10 »Latin Lover«; 16.35, 19.05, 21.35 »La famiglia Belier«; 16.30, 21.30 »L'ultimo lupo«; 16.30, 18.25, □ Obvestila Skd Tabor - Prosvetni dom -Opčine vabi danes, 27. marca ob 20.30 na 47. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red : - Uvodni pozdrav, izvolitev predsedstva občnega zbora - Poročila - Pozdravi - Razprava - Razrešnica Nadzornega odbora in odobritev obračuna in proračuna - Volitve Upravnega odbora - Razno 20.20, 22.15 »Ho ucciso Napoleone«; 18.40, 21.20 »French Connection«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40, 18.20, 20.00 »Home - A casa«; 22.15 »Insurgent«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »L'ultimo lupo«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »La famiglia Belier«; Dvorana 4: 17.10, 19.45 »Cene-rentola«; 22.00 »Latin Lover«; Dvorana 5: 16.45, 20.15, 22.00 »Ho ucci-so Napoleone«; 18.20 »Latin Lover«. H Šolske vesti ZAKLJUČNI NASTOP 15. Glasbene revije Sv. Ciril in Metod se bo odvijal v sredo, 1. aprila, ob 16. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vstop prost, toplo vabljeni! SPDT prireja v nedeljo, 29. marca, pohod po Trnovski planoti z vzponom na Mali Golak. Pohodniki se bodo zbrali ob 8.00 na Opčinah pred hotelom Daneu; ob 8.15 na trgu v Sesljanu in se z osebnimi avtomobili podali do izhodiščne točke. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Predvidenih 5 ur hoje zato priporočamo pohodniško opremo. Za vse ostale info in prijavo mesta v kombiju na tel. 040-413025. KRASITEV OLJČNIH VEJIC: v prostorih Oratorija na Kontovelu 523 bo danes, 27. marca, od 13. do 17. ure delavnica krašenja oljčnih vejic po stari proseški in kontovelski navadi. Kdor ima oljke naj prinese nekaj primernih vejic. Vabljeni vsi tudi iz drugih vasi. Tel. 320-2694860. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na 47. redni občni zbor danes, 27. marca, ob 20.30 v drugem sklicu. SPDT vabi danes, 27. marca, v razstavno dvorano ZKB, Ul. Ricreatorio 2, na predavanje »Tolminska - na sončni strani Alp«. To enkratno območje bo predstavil planinec in gorski reševalec Miljko Lesjak. Začetek ob 20.30. SPOMLADANSKI SEJEM v organizaciji SKD Primorec bo danes, 27. in v soboto, 28. marca, od 16. do 20. ure ter v nedeljo, 29. marca, od 10. do 19. ure v Ljudskem domu v Trebčah. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je zasedanje Deželnega sveta sklicano danes, 27. marca, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v prostorih Inštituta za slovensko kulturo v Špetru. VZPI - ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v soboto, 28. marca, ob 10. uri položila venec v Ul. Massimo D'Azeglio pred obeležje štirih mladih partizanov GAP, ki so jih nacisti pred 70. leti obesili v tamkaj stoječi garaži. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA prireja predavanje s psihologinjo in psihoterapevtko Ingrid Bersenda, ki bo v ponedeljek, 30. marca, ob 18. uri. Za ostale info in prijave na tel. 320-7431637 ali center.har-monija@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 30. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na duhovno pripravo na Veliko noč, ki jo bo vodil, salezijanec, dr. Jože Bajzek. Začetek ob 20.30. KMEČKA ZVEZA vabi člane Izvršnega odbora na sejo, ki bo v ponedeljek, 30. marca, ob 20. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo v ponedeljek, 30. marca, zaprta. SKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča, da do ponedeljka, 30. marca, zbirajo prijave za nastop na 11. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin. Info in prijave na cerovljemavhi-nje@libero.it. VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJA TONČIČA v Trstu sklicuje volilni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 30. marca, na sedežu Sklada v Ul. Ginnasti-ca 72 v Trstu ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu. SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi svoje člane na redni občni zbor v torek, 31. marca, v društveni dvorani ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Kdor tega še ni storil, bo lahko poravnal članarino. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren prireja nadaljevalni tečaj nordijske hoje, pod vodstvom Loredane Kralj v soboto, 18. aprila, od 14.30 do 16.30 in v nedeljo, 19. aprila, od 9.30 do 11.30. Vpisovanje do torka, 31. marca, od 14.00 do 15.00 na tel. 333-3616411. Ob večjem številu udeležencev bosta dve skupini. Tečaj za začetnike bo potekal v drugi polovici maja. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta, da bo seja v torek, 31. marca, ob 19.30 na sedežu društva Kremenjak v Jamljah (Prvomajska ul. 20). TEČAJ RISANJA z akademsko slikarko Katerino Kalc v organizaciji SKD Primorec bo v Ljudskem domu v Trebčah ob zadostnem številu vpisanih. Za prijave in info na tel. 3333671734 (Giuliana) ali 333-9919218 (Katerina). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« prireja prihodnje srečanje filatelistov v sredo, 1. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo potekalo prvo srečanje Terapevtskega plesa brez forme v četrtek, 2. aprila, od 17. do 18. ure. Tečaj, ki ga vodi Mateja Šajna, se bo nadaljeval še v aprilu in maju v Kulturnem domu v Na-brežini. Zaželene so predhodne prijave na tel. 349-6483822 (Mileva). OBČINA ZGONIK vabi na ogled izvlečka razstave o prvi svetovni vojni »Ermada 1914: Voci di guerra in tempo di pace« (Bojni glasovi v mirovnem času) s slikami o razdejanju kraških in goriških vaseh, ki jo je financirala Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina. Slike bodo na ogled do 6. aprila v urnikih obratovanja občinskih uradov. SKLAD MITJA ČUK prireja delavnico risanja z akademsko slikarko Kateri-no Kalc »Prostor, tihožitje in portret«. Tečaj risanja bo potekal v jutranjih urah z začetkom v torek, 7. aprila. Za prijave in informacije tel. 040-212289 (urnik urada od ponedeljka do petka, od 10.00 do 14.00). ZSKD sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo v petek, 10. aprila, ob 9. uri v prvem sklicu na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v soboto, 11. aprila, ob 10. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožefa Češčuta - KD Sovodnje, Prvomajska Ul. 73. DRŽAVNA PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA - ZSKD sporoča članom in mladim med 18. in 28. letom, da lahko kandidirajo za prostovoljno državno civilno službo preko ZSKD in ne-profitnega združenja ARCI Servizio civile. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 12 mesecev. Na voljo je 6 mest. Rok prijave: do četrtka, 16. aprila, do 14.00. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20 (II. nad-str.), tel. 040-635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na ARCI Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. 040-761683). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo redni občni zbor v petek, 17. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA vabi na srečanje obrazne joge z Mašo Pregarc v sredo, 25. aprila, ob 18. uri. Informacije in vpis na center.harmonija@gmail.com. SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje, bo imelo na razpolago vstopnice za EXPO v Milanu po zelo ugodni ceni. Vsi člani, ki bi želeli obiskati EXPO naj javijo na info@sdgz.it (najkasneje do 30. aprila). V primeru zadostnega povpraševanja se bo priredilo tudi skupni ogled razstave. Datum bomo sporočili naknadno. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine in so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon (2. stavek 6. člena DZ/6/2003). Prošnja do 4. maja, ob 12. uri izključno na obrazcu na www.co-mune.duino-aurisina.ts.it - news in na sedežu Socialne službe (Sesljan, Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je bil odobren razpis za izplačilo subvencije najemnine za l. 2014 za javne ali zasebne stanovanjske enote, razen subvencioniranih stanovanj (11. čl. zakona št. 431/1998 in 6. čl. DZ št. 6/2003). Vloge morajo biti izpolnjene do 4. maja, ob 12. uri z uporabo ustreznega obrazca na www.co-mune.duino-aurisina.ts.it - news ali na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabrežina (Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. H Prireditve SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi otroke in starše na lutkovno predstavo danes, 27. marca, ob 16.30. Nastopila bo lutkovna skupina Žar iz Ajdovščine z beneško pravljico Ljubica in Arpit. SKD VIGRED vabi danes, 27. marca, ob 19.30 v Štalco v Šempolaju na otvoritev pomladno-velikonočne razstave in sejma, ki bosta odprta v soboto, 28., 29., in 30., marca od 16.00 do 18.30. PIHALNI ORKESTER RICMANJE, pod vodstvom dirigenta Aljoše Tavčarja, prireja celovečerni koncert z naslovom »Disney Wonderland«, v sode- lovanju z OPZ F. Venturini z Domja in Gualtierom Giorginijem. Toplo vabljeni v soboto, 28. marca, ob 20. uri v občinsko gledališče F. Prešeren v Bo-ljuncu. SKD TABOR IN VZPI-ANPI vabita v soboto, 28. marca, ob 20.30 na glasbeno predstavo Lipa (v italijanščini) v Prosvetnem domu na Opčinah. PROSEK - KULTURNI DOM: v nedeljo, 29. marca, ob 18. uri bo gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu uprizorila komedijo Marjana Tomšiča »Češpe na figi«. Režija Sergej Verč in Minu Kjuder. »PISANO V POMLAD« - V Oddelku za mlade bralce NŠK, v Narodnem domu v Trstu, so do četrtka, 30. aprila, na ogled ilustracije Žive Pahor po sledečem urniku: ob ponedeljkih in torkih 9.00 - 13.30 od srede do petka 13.30 - 18.00. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst - Gorica - Videm vabi na pogovor o osebnosti in delu etnologa, folklorista in filologa Milka Matičetovega (1919 -2014). Sodelovali bodo: pisatelj Boris Pahor, etnolog in jezikoslovec Roberto Dapit, etnomuzikolog Julijan Strajnar, prof. Jožica Malešič, rezi-janska pesnica Silvana Paletti in predsednica Kulturnega društva Rozajan-ski dum Luigia Negro. Srečanje bo v torek, 31. marca, ob 17.30 v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave »Kraški pust na Opčinah« v piceriji nasproti cerkve na Opčinah. Razstava bo na ogled do 2. aprila. Vabljeni! SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu. »DOMAČE VEDUTE« - razstava Majde Pertotti s Kontovela je na ogled na Opčinah v gostilni nasproti cerkve do 3. maja. Prispevki Namesto cvetja na grob svakinje Pep-ke Milič daruje Jušta z družino 50,00 evrov za AŠK Kras. Ob priliki Ricmanjskega tedna daruje Eda Rodella 25,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje - Log. t Po dolgi bolezni nas je zapustil Amato Fieri (Renato) Žalostno vest sporočajo žena Anica, hči Erika z Giuseppejem in hči Kristjana z Diegotom in vnukom Gabrielom ter sestra Mavrica in ostalo sorodstvo Pogreb bo v soboto, 28. marca, ob 12.30 iz kržade v Samatorško cerkev. Samatorca, 27. marca 2015 Pogregno podjetje San Giusto - Lipa Žalovanju se pridružujejo Vincenzo, Maria Luisa ter Loredana in Maria z družinama Zadnji pozdrav prijatelju Renatu družine Žbogar, Ferfoglia in Milcovich 8 Četrtek, 26. marca 2015 TRST / občina trst - Pregled statističnih podatkov o porokah v zadnjem desetletju Lani malo porok, negativni rekord za cerkvene obrede V letu 2014 421 civilnih in 154 cerkvenih obredov - V zadnjih letih skoraj ena razveza za dve poroki Poročni obredi v tržaški občini 749 Legenda: Skupno | Civilni | Cerkveni | Vir: Občina Trst 484 265 433 445 649 ror 600 585 ^ - 575 464 431 437 425 ■ 426 421 379 246 232 216 212 183 185 174 160 . 174 154 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 6. julija 2013 je bil obred v Vili Revoltella v slovenščini arhiv Po odpovedi letošnje Kraške ohceti, na katero se ni prijavil nihče, smo objavili podatek, da so v repentabrski občini v lanskem letu dosegli negativni rekord civilnih porok, saj ni bilo niti ene. Župnik Anton Bedenčič pa je takrat potrdil, da je porok vsako leto manj tudi nekaj metrov višje, v priljubljeni cerkvici na Tabru: glede na število obiskovalcev tečajev za mladoporočence jih bo letos najmanj doslej. Da bi bolje razumeli, kakšno je stanje, smo se s kraških skal najmanjše občine v tržaški pokrajini spustili proti morju. V tržaški občini, na območju katere živi okrog 90 odstotkov prebivalcev naše pokrajine, je skupno število poročnih obredov v lanskem letu padlo na eno najnižjih ravni doslej. V letu 2014 je na območju te občine stopilo na skupno življenjsko pot 575 parov: v poročni dvorani na Velikem trgu, v Vili Revoltella in na drugih občinskih civilnih prizoriščih je dahnilo usodni »da« 421 parov, cerkvenih obredov na občinskem območju pa je bilo 154. Če so civilne poroke lani zdrknile na eno najnižjih ravni zadnjih desetih let (samo v letu 2010 jih je bilo manj, in sicer 379), so cerkveni poročni obredi v skladu z dolgoletnim trendom zabeležili absolutni negativni rekord. Tudi če bi k tem prišteli cerkvene poroke v drugih občinah, pri katerih sta bila ženin ali nevesta iz tržaške občine, se slika ne bi bistveno izboljšala. Takih porok je bilo 137, enako kot v letu 2013 in deset manj kot v letu 2012. Od leta 2005, ko so v tržaški občini našteli 265 cerkvenih poročnih obredov, je število vztrajno upadalo, lani jih je bilo v desetletni primerjavi več kot sto manj. Tudi skupno število porok je v zadnjem desetletju v glavnem upadalo. Edina izjema je bilo leto 2012, ko je to število poskočilo s 585 na 649, v naslednjem letu pa spet padlo na 600. Več kot očitno je, da se Italija, predvsem severna, približuje statistikam severne Evrope, kjer število neporočenih parov že od zdavnaj močno presega število zakonskih zvez. V Trstu pa je število civilnih obredov v zadnjih desetih letih vseskozi krepko presegalo cerkvene (484 proti 265 leta 2005, 379 proti 183 leta 2010). Lestvica porok po mesecih pa je že nekaj let nespremenjena: med mladoporočenci je najbolj priljubljen september, na drugem mestu je junij, tretji pa julij. Med podatki za tržaško občino najdemo tudi število razvez v zadnjih treh letih. Lani se je uradno razšlo 245 parov, ki so se bili poročili v Trstu. V letu 2013 jih je bilo 292, v letu 2012 pa 253. Lani je bilo torej približno 43 razvez za sto novih porok, medtem ko je bilo razmerje v letu 2013 celo 49 proti 100 (oziroma 292 proti 600). Z drugimi besedami: dve poroki, ena razveza. (af) sveti ivan - Odprli novo vrtnarijo Biogeste Na zemljišču ob cerkvi po daljšem premoru spet zeleno Po večmesečnem premoru, ko je bilo zemljišče zaprto za zaklenjenimi vrati, se narava pri Svetem Ivanu spet prebuja fotodamj@n V osrčju Svetega Ivana se po šestmesečnem premoru ponovno prebuja narava. Recimo, da je bila zima tik ob svetoivanski cerkvi letos precej daljša. Začetek pomladi namreč sovpada z odprtjem nove vrtnarije Biogeste, ki jo mlada podjetnika upravljata na mestu, kjer je tri desetletja domovala vrtnarija Vivai Busa. Lastniki slednje so junija lani zaradi previsokih stroškov zapustili območje in odprli podobno dejavnost na Božjem polju, velika zasebna površina pri Svetem Ivanu pa je nato osem mesecev samevala. Zdaj sta vrata spet odprla ustanovitelja novega podjetja Biogeste: Dominik Stacul prinaša delovne izkušnje, saj je bil 16 let zaposlen prav pri svetoivanskem Vivai Busa, za strokovno plat pa bo skrbel mladi diplomirani agronom Marco Cudin, čigar družina upravlja kmetijsko podjetje in vinsko klet v furlanskem Porpettu. Drevesnico še urejata, zaprta greda je že polna rastlin, že nekaj dni obratuje trgovina. »Ponujali bomo samo biološke proizvode brez strupenih snovi. V bližnji prihodnosti nameravamo prodajati tudi zelenjavo in vino,« je povedal Cudin in izrazil željo, da bi vrtnarija postala tržaška referenčna točka za biološko vrtnarjenje. (af) socialna politika - Priznanje v Rimu Tržaški občini nagrada za Varovana stanovanja Tržaška občina je za projekt »Varovana stanovanja« (Le abitazioni as-sistite) prejela nagrado »Zgradimo jutrijšnji welfare« (Costruiamo il werfare di domani), kot zahvala za delo, ki ga je opravilo odborništvo za socialne zadeve. Nagrajevanje je potekalo v Rimu 17. marca. Poleg visokega priznanja je občina Trst prejela brezplačno naročnino za revijo »Prospettive Sociali e Sanitarie« (letnik 2015). Ideja varovanih stanovanj je nastala v okviru območnega načrta 20062008. Projekt je bil prvič izpeljan leta 2006. Njegov namen je omogočiti samostojno življenje osebam s posebnimi potrebami. Prva, ki ga je preizkusila je bila ženska, ki je komaj dokončala dolgo terapijo v zaščiteni skupnosti. Stanovanje ni imelo arhitekturnih ovir. Občina Trst ga je dala vnajem Fundaciji Caccia Burlo. Po navdušujočih rezultatih prvega poskusa so odgovorni načrtovali širjenje tega projekta z gradnjo novih domov.Trenutno občinska enota za invalide upravlja 25 varovanih stanovanj. V njih stanuje skupno 32 ljudi (20 moških in 12 žensk) starih med 20. in 57. letom. Pri projektu je sodeloval tudi stanovanjski zavod ATER, ki je dodelil nekaj neprofitnih stanovanj. Trije udeleženci projekta so med letoma 2013 in 2014 postali lastniki stanovanj ATER in tako prepustili mesto (v varovanih stanovanjih občine Trst) za nove ljudi, ki bi se želeli udeležiti projekta. V letu 2012 sta tržaška občina in Fundacija Caccia Burlo dobili prispevek Fundacije CRTrieste za hišno opremo varovanih stanovanj, medtem ko enega izmed njih brezplačno opremila Fundacija IKEA. črna kronika Doma več let zlorabljal otroke Policija je aretirala moškega, ki naj bi že vrsto let zlorabljal tako svoje otroke kot tudi otroke partnerice. Novica je prišla v medije, potem ko je bil moški že nekaj dni pod drobnogledom preiskovalcev zaradi zlorab, ki naj bi trajale celo že od leta 1996, žrtve pa naj bi bili tako otroci aretiranca kot otroci partnerice, s katero stanuje. Na zahtevo tožilca Pietra Montroneja je pripor odredil preiskovalni sodnik Guido Patriarchi, ki je tudi zaslišal moškega. Ta je sedaj v hišnem priporu. Njegova dejanja so bila vsa ta leta zamolčana, na dan so prišla šele pred dnevi. Umrl v bolnišnici po nesreči pred postajo Maurizio Grillo, žrtev torkove prometne nesreče na Trgu Liberta, je v sredo zvečer umrl v katinarski bolnišnici, kjer so mu zaman skušali rešiti življenje. 64-letni Grillo je v torek popoldne okoli 15. ure hotel prečkati cestišče na trgu pred železniško postajo, in sicer na odseku proti Korzu Cavour med spomenikom istrskemu eksodusu in dvorano Tripcovich. Kot vse kaže, je moški hotel prečkati cesto na nedovoljenem mestu, kar se na tistem odseku tudi pogosto dogaja, takrat pa je pripeljal avtomobil znamke Mazda, ki ga je upravljal 30-letnik, in zbil pešca. Reševalci službe 118, ki so skupaj z občinskimi policisti prispeli na prizorišče, so takoj ugotovili, da je 64-letnik utrpel hude poškodbe, zato so ga nemudoma prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer je ležal na oddelku za oživljanje. Žal so bile poškodbe prehude in jim je v sredo zvečer podlegel. Grillo se je rodil v Genovi, a je imel stalno bivališče v Trstu. Prerezali vse štiri gume Neznanci so se v sredo pri Svetem Jakobu znesli nad parkiranim vozilom. Ko se je lastnik pozno zvečer vrnil iz službe k svojemu terencu v Ulici Rivalto, za sedežem našega dnevnika, je opazil, da so vse štiri pnevmatike na tleh. Pri podrobnejšem pregledu je ugotovil, da so prerezane, medtem ko so bile pnevmatike ostalih avtomobilov nepoškodovane. Lastniku terenca ni preostalo drugega, kot da obvesti karabinjerje. slovensko stalno gledališče NOVA UPRIZORITEV! OSNOVNI ABONMA Ivan Cankar HLAPCI režiser Sebastijan Horvat DANES, 27. marca, ob 20.30 - red F v soboto, 28. marca, ob 19.00 - red K v nedeljo, 29. marca, ob 16.00 - red C Velika dvorana - z italijanskimi nadnapisi Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija priporočena BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 26. marca 2015 9 ŽARIŠČE Med narečjem in slovenščino Julijan Čavdek d; k Čudna, res čudna je ta naša slovenska manjšina v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Ta njena specifika je večplastna in ne daje neke jasne podobe o tem, kaj sploh smo. Ta nejasnost je tudi izhodišče dejstva, da se je z nami težko ukvarjat oziroma so o nas različne interpretacije. Lahko bi rekli, da smo prava multi-interpreta-tivna skupnost. In ravno dogodek, ki se je zgodil v občini Podbonesec, ko je občinski svet izglasoval sklep o avtohtonosti domačega nediškega narečja ter ga tako poskusil dvigniti na raven jezika, je po mojem mnenju povezan na to našo kronično nejasnost, ki zadeva nas same in še enkrat toliko na narodno zavest. Nedvomno predstavlja odločitev, ki jo je desno-sredinska večina vsilila v podboneškem občinskem svetu, hudo, samovoljno dejanje. Vprašanje je ali se lahko govorico, ki jo uporablja določena krajevna skupnost, od zgoraj vsili na raven jezika. Dinamika bi morala biti obratna ter strokovno podprta in prav zaradi tega je sklep občinskega sveta prava politična manipulacija. To bi bilo potrebno začet izpodbijati na strokovni in pravni ravni. Še posebno slednje področje je bistvenega pomena, ker mi ni jasno, če je sploh v pristojnosti občine določiti, kaj je narečje in kaj je jezik. Resnici na ljubo je potrebno priznati, da je med povodi za odločitev občinskega sveta v Podbonescu, nejasen tekst v zaščitnem zakonu, ki v prvem odstavku 12. člena govori o krajevnem jeziku (la programmazio- ne educativa comprendera' anche ar-gomenti relativi alle tradizioni, alla lingua ed alla cultura locali da svol-gere anche in lingua slovena). Pri tem namreč ni nemogoče razumeti, da so poleg Slovencev v obmejnem področju videmske pokrajine še neke druge skupnosti. Nikakor se ne razume ali ima ta krajevni jezik kakšno povezavo s slovenščino, razen tega, da se o njem lahko poučuje v slovenskem jeziku. In težko si predstavljam, da je tako besedilo naključno. Verjetno je bolj sad ali posledica zgodovinskega otepanja italijanske politike, da bi priznala prisotnost Slovencev na Vi-demskem. Spet v tretjem odstavku 2. člena deželnega zakon 26/2007 je govora o rezijanščini in jezikovnih različicah v Terski, Nediški in Kanalski dolini (Nel territorio di cui al comma 2 i provvedimenti della presente legge ri-guardano anche il resiano e le varianti linguistiche delle Valli del Natisone, del Torre e della Val Canale). Če to primerjamo z drugim odstavkom istega člena imamo vtis, da so vsekakor rezjanščina in omenjene jezikovne različice nek poseben jezikovni okvir, saj tudi tukaj ni pojasnjeno ali utemeljeno, kako naj bi bili ti dialekti povezani s slovenščino. Morda je bilo to utemeljeno v dokumentih, ki so bili osnova za zakonski tekst. Bolj verjetno pa je, da je bilo to potrebno napisati zaradi bučnih protestov, ki so jih skrajneži uprizorili pred Deželnim svetom FJK v dneh sprejemanja zakona. Vsekakor pa nas sedaj in ne sa- mo sedaj resno boli glava, ker se vse bolj pojavljajo težnje, da se dokazuje popolno jezikovno neodvisnost od slovenskega jezika. Pri tem je paradoks, da se za to uporabljajo sredstva iz zaščitne zakonodaje. Milo rečeno: »Bechi e bastonati!« V tej žalostni in zaskrbljujoči zgodbi je še en pomemben vidik, ki ga moramo upoštevati in se še najbolj navezuje na uvodni del razmišljanja: kako se namreč izražamo na raznih dogodkih in prireditvah. In to še posebej velja za videmsko pokrajino. Večkrat namreč beremo in slišimo, da se na raznih dogodkih ne uporablja slovenščine temveč krajevno narečje. To se dogaja tudi na kakšni slovesnosti, ko slovenske državne inštitucije vabijo Slovence iz FJK in pri tem izkazujejo še posebno pozornost do rojakov iz videmske pokrajine. Naj mi sonarodnjaki iz Benečije in ostalih obmejnih delov videmske pokrajine ne zamerijo. Kolikor toliko poznam njihovo težko zgodovino in vse to kar so morali pretrpeti in potrpeti. Pravilno se mi tudi zdi, da ima Slovenija pozornost do teh krajev in ljudi, ki so kot prvi, že od leta 1866 naprej izkusili nasilno poitalijančevanje, brisanje zavesti in kulture ter asimilacijo. Vendar se po drugi strani moramo vsi skupaj vprašati kje je meja? Koliko namreč pripomore redna uporaba narečja in ne slovenščine, da se legitimira trditve o ločenosti slovenskih jezikovnih različic videmske pokrajine od slovenskega jezika? Z vsem spoštovanjem do narečja, seveda. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu PISMA UREDNIŠTVU Pino Tomažič Zgodovina je nenehno preverjanje dokumentov, spominov, pričevanj. Nedopustna pa je manipulacija zgodovine zaradi trenutnih političnih koristi. Zadnje čase je tega že preveč. Te dni smo se spomnili stoletnice rojstva Pina Tomažiča, ki je bil s so-obsojenci drugega tržaškega procesa usmrčen na Opčinah 15.decembra 1941, star komaj 26 let. V časopisih, in tudi samem Primorskem dnevniku, so se pojavili dvomi o tem, ali je bil Tomažič res komunist, oziroma ali ni bil predvsem rodoljub. V Ljubljani je bil celo simpozij, ki so ga organizirali ljudje iz Janševega kroga, kjer so obsodili način, kako naj bi tržaški partizanski zbor in jugoslovanski komunisti izkoriščali lik Pina Tomažiča. Zal so se simpozija udeležili tudi redki Pinovi sorodniki, ki pa so se rodili po njegovi smrti in torej o njem samem niso mogli bogvekaj pričevati. Glede poglavitnega vprašanja o komunističnem prepričanju, oziroma aktivizmu Pina Tomažiča, so še živi tovariši, ki se spominjajo, da je bil po letu 1930, ko je bil sprejet v komunistično mladino in 1931 v partijo, Pino Tomažič član njene openske celice. Pozneje pa je bil vodilni član pokrajinskega odbora KPI za Primorsko. O njegovem globokem prepričanju govori predvsem vsebina njegove politične dejavnosti. Podprl je skupno izjavo KP Italije, Jugoslavije in Avstrije leta 1934 o pravici slovenskega naroda do lastne države. Leta 1935 je v Moskvi VII. kongres Komunistične internacionale sprejel linijo oblikovanja širokih ljudskih front v boju proti fašizmu. Posledica tega je bil tudi podpis, leto pozneje, pakta o akcijski enotnosti med KPI in Tigrom. Razumljivo je, torej, da je Pino Tomažič, tedaj že član pokrajinskega vodstva KPI, prepričano sledil liniji Kominterne in pakta med KPI in Tigrom, kar pomeni, da sploh ni bilo nasprotovanja med domoljubjem in komunistično opredelitvijo. Skupaj so jim sodili, skupaj so padli pod streli črno-srajčnikov. Komunist Pino Tomažič je zaman skušal oditi v Španijo, da bi se boril v vrstah internacionalnih brigad proti Francovemu, italijanskemu in nemškemu fašizmu. Zato pa je pomladi 1940 na pokrajinski partijski konferenci nekje blizu Trsta opredelil program zbiranja orožja za antifašistični upor, ki naj bi privedel do oblikovanja »slovenske sovjetske republike«. Orožje je zbiral skupaj s Tigrovci. In prav o veri v slovensko sovjetsko republiko piše Pino Tomažič v svojem zadnjem pismu tovarišem. Pismo je bilo po vojni večkrat »prilagojeno« trenutnim političnim potrebam in sicer tako, da je izpadla beseda »sovjetska« republika. Dejstvo pa je, da je Pino Tomažič, kot slovenski komunist, umrl z vero v sovjetsko republiko Slovenijo. Kakor so bazovski junaki tik pred ustrelitvijo vzklikali »Zivela Jugoslavija«. To so zgodovinska dejstva. Da je zgodovina nekaj let pozneje ubrala drugo pot, tega Pinu Tomažiču ni bilo dano vedeti. I Hè Spodobilo bi se, da njegove tedanje ideale spoštujemo in da jih ne izkoriščamo za vsakodnevna pritlehna obračunavanja. Njegov lik in moralno dostojanstvo vseh drugih soobsojencev in padlih nam tega ne dopuščajo. Stojan Spetič Fernetiči in ločeno zbiranje odpadkov v občini Repentabor Spoštovani g. Pavel Križman, v občini Repentabor je že mnogo let urejeno ločeno zbiranje odpadkov in to tudi na Fernetičih. Prav zaradi prisotnosti različnih trgovskih dejavnosti na tem področju je občinska uprava že pred leti namestila na parkirišče pred nekdanjo kasarno finančne straže stiskalnico za kartonsko embalažo. Tudi zaradi te rešitve dosegamo v občini Repentabor v odnosu z ostalimi občinami tržaške pokrajine (vključno z občino Trst) najvišje razmerje recikliranega papirja na prebivalca. Lep pozdrav! Marko Pisani, župan Občine Repentabor TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Slovenci smo že od nekdaj navezani na svoje narodne pesmi. Tako je seveda bilo tudi pred sto leti, še posebno v vojnem času. Edinost tokrat poroča ravno o pomenu slovenske pesmi med vojaki. »Slovenski vojak nam piše: Slovenska pesem igra važno vlogo v življenju našega naroda v vseh položajih in ob vsaki priliki: v žalosti in veselju. Posebno mladini, ki odhaja od doma, je dobra tolažiteljica: blaži jej domotožje. Najblagodejneje vpliva pesem na naše vojake. V vojašnici in v strelskem jarku mu daja razvedrila in mu povzdiga duha. V tujini mu neti čustvo svete ljubezni do domače grude. Pesem, ki jo prepevajo naši fantje v strelskih jarkih na krvavih bojiščih, izzivlje ganotje in jim izvablja solzo v oko... Tako poročajo vsi, ki se vračajo z bojišč. Bilo je enkrat popoludne v neki ljubljanski vojašnici. Bil je dan počitka. Zbral sem nekaj slovenskih in hrvatskih fantov - pevcev, da si z našo pesmijo ublažimo bol domotožja. Peli smo nekaj slovenskih in hrvatskih pesmi pod vodstvom pevovodje tržaške šentjakobske čitalnice, g. Prvanje. Ko pa je zaorila veličastna himna »Lepa naša domovina«, se nam je nudil prizor, ki je šele prav pričal, kako deluje slovenska pesem na čustveno slovensko dušo. Vsi v bližini so se odkrili in ganotje se jim je izražalo na obrazih. Posebno moštvo neke že pripravljene odhodne stotnije (marsch - kompagnie) nas je prosilo, naj zapojemo Zajčev elektrizujoči »U boj!« Ko smo začeli peti, so si zlasti stareji vojaki začeli brisati solze - ne morda iz žalosti, marveč radosti, da zopet enkrat po tolikem času slišijo materino slovensko pesem. Mladina! Poveličuj slovensko pesem! Ljubi jo, neguj jo, ker tolažitelji-ca ti bo v vsakdanji težki borbi - posebno pa tedaj, ko boš odhajala od doma in se ti bo ločiti od svojih dragih. Vsi, vsi, spoštujmo in poveličujmo slovensko pesem - češčena naj bo med nami do konca vseh koncev.« TA TEDEN A PHIMOBSf DHEVHIK T BI... III JLIL . II ■ m ■ I k I I ■ ■ . I i -'■■-■ I I ■ I I I ■ I . . I PRED 50 LETI Pred spomenikom padlim v Lonjerju se je zbrala številna množica. »Pred spomenikom, ki so ga postavili domačini padlemu aktivistu in padlim članom diverzantske enote, so stali svojci padlih, domačini, vaščani ter številni pripadniki odporniškega gibanja iz sosednjih vasi, iz Trsta, s Krasa, iz Brega in nasploh od vsepovsod. Združeni pevski zbori s Padrič, iz Bazovice, Boršta, Lonjera - Katina-re so ob spremljavi godbe na pihala iz Trebč in Gropade najprej zapeli žalo-stinko Zrvam pod vodstvom profesorja Cvetka Grgiča. Nato pa je stopil pred spomenik bivši komisar tržaške udarne brigade in član glavnega odbora Združenja partizanov ANPI tovariš Vladimir Kenda, ki je dejal, da se je na tem mestu borila peščica partizanov s fašisti in zmagala. Lonjer je prispeval velik delež za cilje in namene osvobodilnega boja, kot so ga prispevale vse slovenske vasi na našem področju. To je bila borba za svobodo, za boljše življenje, na našem področju pa prvenstveno tudi za naš narodnostni obstoj, saj tu živimo že preko tisoč let in smo in bomo vedno branili pravico, da obstajamo, da govorimo v našem jeziku. V tej borbi smo bili združeni Slovenci in demokratični Italijani, skovalo se je bratstvo, na katerem temelji vsak pogoj za zmago. Svoja izvajanja je tovariš Kenda zaključil z orisom velikega pomena osvobodilnega boja, ki je imel širše obeležje boja za občečlovečanske pravice, da izgine izkoriščanje človeka po človeku, zatiranje naroda po narodu in da se ustvari bratstvo in ljubezen med ljudmi in narodi. Za njim je spregovoril bivši komisar italijanske divizije Natisone in član glavnega odbora ANPI Giovanni Padovan - Vanni, ki je dejal, da ne proslavljamo pred tem spomenikom mrtvih, temveč žive, saj so njih ideje zmagale in živijo v srcih nas vseh. Na koncu je potekala postavitev vencev, veličastno svečanost pa je v imenu vaškega odbora zaključil tovariš Oskar Kjuder.« koper - V sredo v antikvariatu Libris Zablode postsocializma Vesne Vuk Godina KOPER - Mesec april bo v knjigarni Libris že tradicionalno zaznamovan z obilico knjig in knjižnih dogodkov. Praznovali boDo »dan knjige«, drugič zapored »noč knjige« in ob tem pripravili zanimive dogodke. Prvi bo na sporedu že v sredo, 1. aprila, ko bo mogoče v antikvariatu Libris ob 18. uri prisluhniti intelektualki in antropologinji Vesni Vuk Go-dina. Predstavili bodo njeno knjigo Zablode postsocializma, ki je izšla pri založbi Beletrina. Pogovor z avtorico bo vodila novinarka Vesna Humar. Knjiga predstavlja intrigantno analizo razlogov, zakaj je Slovenija zašla v krizo. Osnovna diagnoza Vesne V. Godina zveni na videz preprosto: »Kapitalizem smo uvozili na nam tuj, se pravi neidigeniziran način, kar je nujno proizvedlo ekonomsko, socialno in politično krizo.« A knjiga se tu ne ustavi, marveč postreže s kritiko klasičnih, večinoma ekonomskih receptov za rešitev ter začrta antropološki okvir slovenske postsocialistične kriminalke z vrsto prodornih primerjav z drugimi evropskimi državami. Vesna V. Godina (roj. 1957) predava socialno in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in FDV Univerze v Ljubljani. Njena bibliografija obsega več kot 600 bibliografskih enot. Področja njenega zanimanja so zgodovina socialne in kulturne antropologije in antropoloških teorij, antropološka analiza socializacijskega in inkulturacij-skega procesa ter antropologija postsocialističnih družb. Danes in jutri v Postojni delavnica lažjega učenja POSTOJNA - Danes in jutri bo od 14. do 18. ure v Postojni (Tomšičeva 32) potekala dvodnevna delavnica lažjega učenja, ki jo pod vodstvom prof. Mojce Stojkovič organizira Center za lažje učenje in življenje. Delavnica je namenjena učencem od 9. do 15. leta starosti. Tretja brezplačna delavnica inovativnih metod učenja in brainobrai-na bo prav tako v Postojni potekala v petek, 3. aprila, s pričetkom ob 16.uri. Prijave sprejemajo po e-pošti: natasa@brainobrain.si ali na tel. št. 040 480 228 (Nataša). 10 1 8 Četrtek, 26. marca 2015 KULTURA / ssg - Igralec Radko Polič o predstavi Hlapci »Jaz sem Jerman iz tega danega trenutka« Kritično o odnosu Slovenije do tržaških Slovencev - Ponovitve do nedelje Na svoji dolgi in zelo uspešni igralski poti se je Radko Polič - Rac večkrat srečal z deli Ivana Cankarja. Tako je na primer leta 1976 nastopil v vlogi Martina Ka-čurja v filmu Idealist, leta 1980 pa mu je v ljubljanski Drami režiser Mile Korun zaupal nosilno vlogo v Hlapcih. Petintrideset let kasneje ponovno stopa po gledališkem odru v vlogi učitelja Jermana, ki je skušal iz »hlapcev narediti ljudi«. V tržaškem Kulturnem domu bodo Hlapci, tokrat v produkciji Slovenskega stalnega gledališča in režiji Sebastijana Horvata, na sporedu do nedelje. Hlapce je bilo zmeraj težko igrati, pravi 73-letni igralec, vsakič smo skušali preko Cankarja govoriti tudi o slovenskem političnem trenutku. »Zmeraj smo hoteli nekaj dodati, v Trstu pa se je prvič zgodilo, da smo si upali oziroma, da sije predvsem Sebastijan Horvat upal dopisati Cankarja. Dopisanega je ogromno, približno dve tretjini, vendar je kakor, da bi vodili dialog s Cankarjem, z originalnim tekstom. Kako bi on danes reagiral ob tem razkroju morale, etike?Zmeraj se v bistvu ubadamo s tem, kar nas obkrožuje, s tem trenutkom, ki ga živimo, in državo, v kateri živimo. Tisto napisano pred 100 leti pa tako drži tudi ta trenutek, da je neverjetno. Cankar je napisal za tisti trenutek, a tudi za bodočnost, saj je bil vi-zionar, določene stvari so genialne. Govori o Sloveniji takrat, a tudi za Slovenijo čez 100 ali 200 let.« Radko Polič pravi, da je bilo rojevanje te predstave »neverjetna muka, tudi carski rez ni pomagal, dobesedno pri živem telesu smo umrli, vendar s tem, ko smo umrli, smo dali življenje novemu otroku. In ta otrok je predstava, ki se bo odvijala naprej. Ogromno smo popravljali, dodajali. Nikoli se mi ni zgodilo, da bi pri eni predstavi sedeli za mizo in se ukvarjali sa- Gledališki igralec Radko Polič fotodamj@n mo s tekstom, ne pa kakšna bo izvedba, kako bo posameznik igral. V enem dnevu smo se vrteli tudi pri dveh ali treh stavkih, ker je zelo pomembno, kako govoriti Cankarja z našimi besedami, našo mislijo.« Polič je med pripravami na premie-ro imel večkrat občutek, da je v dvorani, med temnordečimi žametnimi sedeži, sedel sam Cankar. »To je nekaj, kar igralec začuti, resnično sem ga v nekem prizoru prav iskal, pa sem rekel Jesus Christ, tako se mi zdi, da nas res opazuje! In ko sem razmišljal, zakaj se mi je to porodilo v glavi, zakaj ta občutek, sem rekel, saj mora biti to, drugače sploh ne vem, kako bi pri svojih 73 letih igral Jermana. Jaz sem Jerman iz tega danega trenutka in vse, kar sem delal, je bilo s to mislijo, da je prisoten, da sem včasih vodil z njim nek notranji dialog. Moram priznati, da sem nekatere stvari kar ven vrgel, tudi režiser je bil čisto obupan; veliko stvari je bilo očiščeno, zaradi tega mojega dialoga s prisotnim Cankarjem.« Cankarjeve Hlapce so leta 1919 krstno uprizorili v tržaškem Narodnem domu. Sodobni Jerman pa je nad današnjim odnosom Slovenije do Trsta naravnost zgrožen. »To je ena največjih katastrof, kar jih čutim. Slovenija se je dobesedno odrekla kakršnemukoli stiku z manjšino, ki je v Trstu. Jaz pravim, da veliko blebetajo, nič ne storijo. Ta nezainteresiranost uradne politike in kulturnega ministrstva, da o medijih ne govorim, je problem.« Cankar se sicer v Hlapcih ni ukvarjal z odnosi med matico in manjšino, je pa zapisal, da se krajev in časov, v katerih živimo, ne da spremeniti. Radko Polič je k sreči za spoznanje bolj optimist. »Ta predstava skuša dati iztočnico: dajmo spremeniti, moramo spremeniti, ker tako ne gre več naprej. Poskusimo najti alternativo, ne bodimo več hlapci.« Hlapec pa si, tako Polič, ko nimaš poguma karkoli spremeniti. (pd) glasba - Uspeh nadarjene violinistke Glasbene matice Mlada Alida spet blestela Alida Shahrazad Igbaria je na tekmovanju Temsig prejela najvišjo oceno - Uspešni tudi drugi učenci GM Mlada violinistka Alida Shahrazad Igbaria je ponovno prekosila konkurenco svojih sovrstnikov, tokrat na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije Temsig. Zelo nadarjena glasbenica iz razreda prof. Jagode Kjuder opozarja nase ob vsakem nastopu. Žirija tekmovanja ji je podelila najvišje absolutno število točk (100), ob tem pa še zlato plaketo, prvo nagrado in posebno priznanje za izjemen dosežek. Zato je Alida zaigrala tudi na zaključnem koncertu nagrajen- cev, ki je potekal v zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Ob že omenjenih nagradah so Alidi ponudili tudi možnost snemanje in dodatnih nastopov na raznih slovenskih glasbenih prireditvah. Zelo pohvalno uvrstitev je dosegla tudi violinistka Sara Schi-sa iz razreda prof. Armina Seška, ki je prejela zlato plaketo s 95. točkami. Letošnje tekmovanje je bilo razpisano za violino, violo, violončelo, kontrabas, harfo, kitaro, citre, orgle, komorne skupine s pihali in solfeggio. Učenci tržaške Glas- pomladno krasovanje - Nocoj Niz koncertov bo uvedla Severina Krasovanje je pomemben glasbeni dogodek, ki je vsako leto decembra meseca privabil v Sežano veliko ljubiteljev lahke glasbe. Ker je obisk na raznih koncertih bil vedno nad pričakovanji, so se organizatorji odločili, da trud (in gotovi uspeh) podvojijo. Uresničitev tega načrta naj bi jim omogočila spomladanska izvedba Krasovanja, točneje Pomladno Krasovanje 2015. V Media Teamu so si zamislili tri nove večere na visoki ravni, ki bodo v veliki ogrevani šotor - postavili so ga na običajnem mestu na sežanskem terminalu, takoj po mejnem prehodu Fer-netiči - zagotovo privabili nekaj tisoč navdušenih mladih. Prvi dogodek bo na sporedu že danes, petek 27. marca, ko bo na oder stopila le ena prava zvezda. V Sežano prihaja ta trenutek številka ena hrvaške glasbene scene Severina Vučkovič. Velik prireditveni prostor, ki bo sprejel do 3.000 oseb, bo najbrž pokal po šivih ob 22. uri, ko bo začela s svojim nastopom Severina. Na odru jo bodo med drugim spremljale tudi Učiteljice, glasbena skupina, ki je s Severino prepevala Generale, eno izmed zadnjih največjih uspešnic hrvaške pop pevke. Se-verina niza uspeh za uspehom in njeni hiti so med najbolj gledanimi na spletni strani Youtube. Tako si je videospot pesmi Generale ogledalo že 17 milijonov obiskovalcev. Po nocojšnjem koncertu Severine bosta v sklopu Pomladnega Kra-sovanja 2015 še dva glasbena dogodka. Prvi bo v soboto, 11. aprila, ko bodo v velikem prireditvenem šotoru nastopili Jelena Rozga in nato skupina Mambo Kings. Če so Mambo Kingsi dobro znani in priljubljeni na Obali, saj so večkrat gostje na raznih veselicah, je Jelena Rozga v določeni meri novo ime glasbene scene na Balkanu. Zadnje uspešnice so Split-čanki na stežaj odprle vrata tudi pomembnih glasbenih prizorišč. Gotovo bo tudi v Sežani odziv gledalcev pozitiven. Tretji in zadnji koncert Krasovanja 2015 bo namenjen mešani druščini. Na oder bosta v soboto, 25. aprila, stopili dve vrhunski glasbeni skupini. Slovenske barve bo zastopala skupina Big Foot Mama, ki je ena izmed razpoznavnih rock skupin na sončni strani Alp. Že to bi zadostovalo za prijeten glasbeni večer, a organizatorji se niso zadovoljili in v istem večeru bodo nastopili še člani skupine Crvena Jabuka, izvajalci nekaterih izmed najbolj popularnih pesmi z območja bivše Jugoslavije. Skupina je nastala leta 1985 v Sarajevu, ki je bilo v tistem obdobju prava prestolnica jugoslovanske glasbe in stičišče ne samo glasbenih kultur. Vsi trije omenjeni glasbeni dogodki se bodo začeli ob 22. uri, prireditev pa se bo zavlekla pozno v noč, saj bodo dj-ji poskrbeli za glasbo vse do 4.30. Vstopnice v predprodaji dobite na spletni strani www.even-tim.si in v raznih prodajalnah (Petrol, Big Bang, Kompas idr.). (I.F.) glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar SflSïïïîEB ^ NA VES GLAS 8-letno violinistko Alido je spremljala pianistka Claudia Sedmach bene matice se niso izkazali samo v kategoriji violinistov. Harfistka Paola Gregorič iz razreda Tatiane Donis je osvojila namreč zlato plaketo in drugo nagrado po številu točk. Državnega finala sta se udeležila tudi kitarista Maks Skerk in Damjan Opačič iz razreda Janoša Jurinčiča, ki sta oba prejela bronasto plaketo. Glasbena matica je imela svojega predstavnika tudi v žiriji, saj je bil njen docent in priznani kitarist Marko Feri eden žirantov v kategoriji za kitaro. ROP Elder ■j Heavy psych, doom, stoner Stickman Records/Armageddon Shop, 2015 t - Ocena: ★ ★★★★★VH Glasbeno križišče, v katerem psihedelija trči v monolitnost stoner in doom metal glasbe. Tako lahko definiramo skupino Elder, ki se je v zadnjih letih uveljavila na mednarodni heavy psych glasbeni sceni. Tokrat torej potujemo v Združene države Amerike, točneje v Boston, od koder so doma člani zasedbe Elder. Fantje so prejšnji mesec izdali novo ploščo z naslovom Lore. Gre za tretji studijski album, izdala pa ga je neodvisna glasbena založba Stickman Records v sodelovanju z manjšo založbo Armageddon Shop. Bend se je tudi tokrat odločil za puščavske ritme stoner glasbe, pa čeprav v posebni, bolj »tegobni« verziji. Psihedelija igra seveda tudi v novi plošči glavno vlogo, veliko pa je tudi doom metala. Sound novega albuma nekoliko manj spominja na angleški legendarni bend Black Sabbath (njegov vpliv je bil bolj razviden v prejšnjih ploščkih), bolj pa na doom skupini Sleep in Electric Wizard. Zasedbo Elder so pred skoraj desetimi leti ustanovili pevec, kitarist in pianist Nick DiSalvo, bobnar Matt Couto ter basist Chas Mitchell (danes je njegovo mesto prevzel Jack Donovan). Fantje so v relativno kratkem obdobju izdali dve studijski plošči, istoimenski prvenec Elder in Dead Roots Stirring, za sabo pa imajo tudi kar nekaj glasbenih sodelovanj, kratkih albumov in live ploščkov. Februarja je zagledal luč nov glasbeni izdelek Lore, katerega naslov se navezuje na koncept folklore in glasbene tradicije. Novo ploščo sestavlja le pet komadov, traja pa vseeno skoraj eno uro! Najprej je na vrsti desetminutna pesem Compendium, v kateri se ritem stalno spreminja. Sledi najbolj rokerski komad Legend, takoj za njim pa pesem Lore, ki daje plošči naslov. V najdaljši skladbi albuma (kar petnajst minut!) se prepletajo tako stoner kot psych rock ritmi. Pesem se nekje na polovici umiri, nato pa stopi v ospredje »vesoljska« psihedeli-ja, ki se pred koncem spet povrne k bolj »mračnim« distorzijam kitar. Deadweight je nekoliko hitrejša skladba, na koncu pa se z akustičnim introm začne komad Spirit At Aphelion. / ITALIJA, SVET Petek, 27. marca 2015 1 1 francija - Odkritje francoskega tožilstva o vzrokih za nesrečo osupnilo svet »Kaže, da je kopilot namerno strmoglavil letalo« MARSEILLE - Kopilot airbusa A320 družbe Germanwings je v torek na jugu Francije namerno strmoglavil letalo, je na podlagi posnetka iz črne skrinjice včeraj sporočilo francosko tožilstvo. Ugotovitev preiskovalcev je osupnila svet, predvsem pa svojce 150 žrtev, ki so prispeli v bližino prizorišča strmoglavljenja. Tam se nadaljuje iskalna akcija. Glede na dosedanje rezultate preiskave ni dokazov, da bi šlo za teroristični napad. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je dejal, da niso ugotovili povezav kopilota, 28-letnega Andreasa Lubitza s skrajneži. Preverili so dosjeje obveščevalnih služb, policijske kartoteke in kartoteke Lufthanse, matične družbe Germanwingsa, a niso našli ničesar sumljivega, je povedal minister. Francoski državni tožilec Brice Robin je na novinarski konferenci v Mar-seillu pojasnil, da je šel kapitan letala pred strmoglavljenjem na stranišče, kopilot pa mu zatem ni hotel odpreti vrat, da bi se vrnil v pilotsko kabino. Pilot in kabinsko osebje so skušali v kabino vdreti zadnjih nekaj minut leta 4U 5925, a jim ni uspelo. Tožilec je še dejal, da je kopilot začel namerno spuščati letalo, ki je nato treščilo v goro. Po njegovih besedah za zdaj ni videti, da bi se letalo spuščalo neobičajno hitro, temveč je bilo spuščanje letala podobno pristajanju. Po besedah Robina je na posnetku iz pilotske kabine do konca slišati normalno dihanje. Kopilot zadnjih deset minut, ko je bil sam v kabini, ni govoril. V zadnjih osmih minutah pred strmoglavljenjem je kontrola zračnega prometa iz Marseilla večkrat skušala vzpostaviti stik z letalom, a niso dobili odgovora. Kriki potnikov se na posnetku slišijo šele tik pred strmoglavljenjem, kar pomeni, da so ti šele tik pred koncem ugotovili, kaj se dogaja. Po navedbah tožilca so umrli v trenutku. Po navedbah Lufthanse je bil Lu-bitz prvi častnik pri Germanwings od septembra 2013, za seboj pa je imel 630 ur letenja. Lufthansa je že pred tem sporočila, da je imel kapitan letala deset let izkušenj in 6000 ur letenja z airbusi A320. Lubitz se je šolal v Lufthansinem centru v Bremnu, kmalu po začetku šolanja leta 2008 pa je naredil šestmesečni premor, po katerem je moral znova opraviti vsa testiranja. Izvršni direktor Lufthanse Carsten Spohr je dejal, da je nad ravnanjem ko-pilota šokiran. Poudaril je, da noben varnostni sistem na svetu ne bi mogel preprečiti tovrstnega dejanja, ki ga je označil za najhujši dogodek v zgodovini družbe. Na vprašanje, ali je Lubitz naredil samomor, je Spohr odvrnil, da ne more povedati nič več kot francosko tožilstvo. »Če nekdo s seboj v smrt odnese 149 ljudi, temu ne rečemo samomor,« je dodal. Dosedanje ugotovitve francoskih preiskovalcev sicer temeljijo na posnetku iz prve črne skrinjice. Druge črne skrinjice, ki beleži podatke o letu, še vedno niso našli. Nova razkritja so osupnila svet. Nemška kanclerka Angela Merkel je v odzivu dejala, da je to nepojmljiva tragedija, ki je danes dobila novo, povsem nerazumljivo dimenzijo. Da je globoko pretresen, je prek Twitterja sporočil tudi španski premier Mariano Rajoy. Preiskovalci so o izsledkih preiskave že tudi seznanili svojce žrtev, ki so včeraj prispeli v bližino kraja strmoglavljenja. Na samo prizorišče trčenja lahko sicer pridejo le sodnomedicinski izvedenci in vojaška policija, ki imajo težko nalogo, saj se je letalo raztreščilo na drobne koščke. ansa Včerajšnje razkritje je med drugim odprlo vprašanje psihološkega testiranja pilotov. Vodja usposabljanja posadk pri Adrii Airways Sandi Slodej je za STA pojasnil, da so piloti temu podvrženi ob pridobivanju licence in ob zaposlitvi pri letalski družbi, potem ko so enkrat zaposleni, pa tovrstni testi načeloma niso več predvideni. Kako visoki so standardi preverjanja in izbiranja pilotov pri drugih družbah, kot sta Lufthansa ali Ger-manwings, sogovornik ni mogel reči. Pri Lufthansi pravijo, da so »zelo visoki« in da so piloti hčerinskega Ger-manwingsa deležni enakega urjenja kot piloti Lufthanse. Poleg tega je strmoglavljenje sprožilo polemike o primernosti strogega sistema zaklepanja vrat pilotske kabine, ki so ga letalske družbe uvedle po terorističnih napadih z letali v ZDA 11. septembra 2001. Kot je povedal Slodej, je v kabino nemogoče vstopiti, če ti nekdo od znotraj tega ne dovoli. Norveška nizkocenovna letalska družba Norwegian Air Shuttle je včeraj že spremenila pravila v pilotski kabini. Poslej bosta morala biti v pilotski kabini iz varnostnih razlogov vedno dva človeka, je sporočila družba. Za enak ukrep se je včeraj odločil tudi EasyJet. Nekatere letalske družbe sicer že imajo tovrstno pravilo, a ne Germanwings in Lufthansa. Ob vznožju francoskih gora, kjer je v torek prišlo do nesreče, so se včeraj sorodniki žrtev poklonili njihovemu spominu ansa italija - Januarja in februarja +38,4% novih stalnih delovnih mest Poletti: V dveh mesecih 79000 pogodb za nedoločen čas MILAN - V prvih dveh mesecih leta 2015 je prišlo do 79000 novih delovnih pogodb za nedoločen čas, kar je 38,4 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2014. To je povedal minister za delo Giuliano Po-letti, ki je včeraj predstavil javnosti podatke o zaposlovanju v januarju in februarju letos. Še pred njim je vest o porastu števila stalnih zaposlitev napovedal predsednik italijanske vlade Matteo Renzi, ki je ocenil, da »to je znak, da se začne Italija zopet premikati«. Renzi je to povedal ob prihodu na ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi začasno po odhodu ministra Maurizia Lupija. To je pomemben dan, je še poudaril Renzi. Giuliano Poletti K porastu števila zaposlitev so prispevale olajšave, ki jih predvideva finančni zakon za podjetja, ki za- poslijo nove ljudi na osnovi pravil reforme trga dela oziroma t.i. Jobs Acta, je razložil Poletti. Podjetja lahko po zaposlitvi računajo na davčne olajšave v prvih treh letih, zaradi česar je Poletti izrazil prepričanje, da se bo število novih pogodb za nedoločen čas v prihodnosti še povečalo. »Doslej smo leteli z enim motorjem,« je namreč ocenil Poletti, »odslej bomo razpolagali z dvema«. Sicer se je število novih pogodb za nedoločen čas v januarju povečalo za 32,5 odstotka, glede mladih med 15. in 29. letom starosti za 43,1 odstotek. V februarju se je število novih delovnih pogodb za nedoločen čas povečalo za 38,4 odstotka, med mladimi pa za 41,4 odstotka. jemen - Izvedla je vrsto zračnih napadov V splošni kaos se je vmešala Savdska Arabija SANA - Razmere v Jemnu so se še dodatno zapletle, saj se je v spopade med šiitskimi uporniki in silami predsednika Abedraba Man-surja Hadija vmešala Savdska Arabija. Izvedla je vrsto zračnih napadov na položaje hutijskih upornikov in oblikovala koalicijo desetih držav za operacijo v Jemnu, za katero je namenila 100 vojaških letal in 150.000 vojakov. Tarče napadov savdskih vojaških letal so bili položaji upornikov v Sani, vključno z mednarodnim letališčem in predsedniškim kompleksom, ki so ga uporniki zasedli januarja. Po navedbah upornikov so savdska letala napadla tudi stanovanjsko sosesko severno od prestolnice Sana, pri čemer je bilo ubitih najmanj 25 civilistov. Veleposlanik Savdske Arabije v ZDA Adel al Džuber je v Washingtonu naznanil, da je bila oblikovana koalicija desetih držav za zaščito vlade v Jemnu. Za operacijo so se dogovorili z ZDA, ki pa po veleposlanikovih besedah ne sodelujejo v vojaškem posredovanju. Predstavnik Hutijev je letalske napade označil za vojno napoved. Kot je poudaril za arabsko televizijsko mrežo Al Džazira, bi lahko konflikt v Jemnu zaradi napadov prerasel v vojno v regiji. Napade je obsodil tudi Iran, ki sicer velja za podpornika Hutijev. Rusko zunanje ministrstvo je vse vpletene v vojaško operacijo v Jemnu pozvalo, naj nemudoma ustavijo napade. Prvi mož Arabske lige Nabil al Arabi pa je izrazil polno podporo zračnim napadom pod vodstvom Savdske Arabije na šiitske upornike v Jemnu. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je opozorila pred resnimi posledicami spopadov v Jemnu na razmere v regiji in poudarila, da vojaško posredovanje ne more biti rešitev za krizo. ZLATO (999,99 %%) za kg 35.549,26 +230,51 SOD NAFTE (159 litrov) I 59,06$ +4,57 ■ EVRO 1,0973 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. marca 2015 evro (povprečni tečaj) valute 26. 3. 25. 3. Sana je le še kup ruševin ansa Jemen je zdrsnil v kaos leta 2012, ko so državo zajeli množični protesti in prisilili dolgoletnega predsednika Saleha k odstopu. Zatem se je začelo nasilje med šiitskimi Hutiji na eni strani ter sunit-skimi plemeni, ki podpirajo sedanjega predsednika Hadija. Hutiji zatrjujejo, da se borijo proti korupciji in ekstremizmu v državi. A mednarodna skupnost je na strani predsednika Hadija, saj je bil velik zaveznik ZDA v boju proti skrajnežem na Arabskem polotoku. ameriški dolar japonski jen bolgarski lev češka krona danska krona britanski funt madžarski forint poljski zlot romunski lev švedska krona švicarski frank norveška krona hrvaška kuna ruski rubel turška lira avstralski dolar braziljski real kanadski dolar kitajski juan indijska rupija južnoafriški rand 1,0973 130,67 1,9558 27,376 7,4678 0,7678 299,65 4,0763 4,4270 9,3250 1,0498 8,6005 7,6498 62,7707 2,8425 1,3990 3,4904 1,3653 6,81 74 68,8296 13,0189 1,0985 131,13 1,9558 27,378 7,4688 0,73650 298,80 4,0858 4,4147 9,3026 1,0517 8,5930 7,6518 62,5738 2,8089 1,3925 3,4334 1,3711 6,8244 68,5150 12,9574 1 2 Petek, 27. marca 2015 APrimorski r dnevnik ow n 0 ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu doberdob - Občinska uprava namerava zaostriti nadzor V poldrugem tednu tri divja odlagališča Doberdobska občina napoveduje vojno »črnim« odlagalcem odpadkov. Problem divjih odlagališč je občuten domala v vseh krajih goriške pokrajine, v kraških občinah, kot je Doberdob, pa je še posebno pereč, saj so odmaknjeni gozdiči, pešpoti in gmajne dokaj varno zavetišče za ljudi, ki jim je neokrnjena narava deveta briga. »Zaradi divjih odlagališč vsako leto porabimo kar nekaj javnega denarja, saj mora stroške za odvoz in sanacijo kriti občina sama. V času, ko je deželnih in državnih prenosov vse manj, je še bolj nesprejemljivo, da moramo dav-koplačevalski denar trošiti zaradi teh neciviliziranih ljudi,« je povedal doberdob-ski župan Fabio Vizintin, po katerem so se v zadnjih tednih v doberdobski občini pojavila kar tri nova odlagališča. »Prvo so pred poldrugim tednom odkrili na Poljanah. Nekdo je sredi gmajne nedaleč od križišča med cestami, ki povezujejo Doberdob z Zagrajem, Polačem in Poljanami, ponovno odvrgel različne kose pohištva. Drugo je blizu Lokvice pred enim tednom odkrila gozdna straža: v bližini mejnega prehoda so neznanci odvrgli razne vrste odpadkov, med katerimi so tudi ostanki azbestnega materiala. O tretjem odlagališču pa nas je v torek zjutraj obvestil občan: ob t.i. "ovinku smrti" v Jamljah so se ponovno znašli divani, fotelj in drugo pohištvo,« je povedal Vizin-tin, po katerem bo občina v kratkem poskrbela za sanacijo. »Divjih odlagališč smo naveličani, zato bomo skušali poostriti nadzor, čeprav to ni enostavno. Ob tem, da je območje občine obširno, je tudi namestitev nadzornih kamer nemogoča, saj ni potrebne infrastrukture. Kljub temu jemljemo v po-štev različne druge možnosti in predvsem vabimo občane, naj bodo pozorni in naj nas takoj obvestijo, če opazijo kaj sumljivega,« je povedal doberdobski župan in spomnil, da so ravno po zaslugi posnetkov zasebnika decembra lani izsledili moškega iz Laškega, ki je odvrgel svojo staro domačo kuhinjo sredi gmajne pri Poljanah. Moškega so oglobili na podlagi 255. člena zakonskega odloka št. 152 iz leta 2006, ki za odlaganje odpadkov v naravi predvideva od 300 do 3000 evrov denarne kazni. »Za odlaganje nevarnih odpadkov, med katere sodi azbest, so kazni seveda hujše,« je pristavil župan Fabio Vizintin. Divani in fotelji pri Jamljah fotoo.d. skocjan Prehitri vozniki, pozor na radar! Namestili ga bodo v Ulici Aquileia Škocjanska občinska uprava bo nabavila stacionarni merilnik hitrosti, kot je sicer že napovedala med lanskim letom. Največ težav zaradi prehitrih voznikov imajo na državni cesti št 14 v Pierisu in na raznih pokrajinskih cestah, ki so speljane po škocjanski občini. Na cesti, ki povezuje Škocjan s Štaranca-nom, so že oglobili več avtomobilistov, ki so celo sredi naselja dirkali več kot sto kilometrov na uro. Leta 2013 so škocjanski mestni redarji skupno naložili 408 glob, od katerih jih je bilo kar 122 zaradi prehitre vožnje. Občinska uprava se je zaradi tega odločila, da bo približno polovico dohodkov od glob namenila nakupu stacionarnega merilnika hitrosti, ki stane okrog 26.000 evrov. Županja Silvia Caruso je napovedala, da bo merilnik hitrosti namestila v Ulici Aquileia, to se pravi na pokrajinski cesti št. 2, ki povezuje Škoc-jan s Pierisem. Pet tisoč evrov od dohodkov od glob pa bo škocjanska občina namenila nakupu cestnih znakov in materialu za tečaje prometne vzgoje. 3900 evrov bo šlo za vzdrževanje občinskih cest, 1600 evrov pa k povečanju nadzora nad prometom. Škocjanska občina je sicer pred časom odstopila od skupne redarske službe z občinama Foljan-Redipulja in San Pier, ki sta se zatem povezali z Ron-kami in Turjakom. Leta 2010 sta se jim pridružila še Zagraj in Doberdob. EKOLOŠKI DAN ^ Očistili bodo Števerjan Jutri, 28. marca, bo v Števerjanu ekološki dan. Zamisel se je porodila lovskima družinama iz Števerjana in Jazbin, pristopili sta občinska uprava in vaška civilna zaščita pa še kulturni društvi F.B. Sedej in Briški grič ter osnovna šola Alojz Gradnik. Vsak udeleženec naj s sabo prinese vedro za pobiranje stekla, naj si preskrbi rokavice, udobno obutev in primerna oblačila, preventivno naj se zaščiti proti klopom. Akcija se bo začela ob 9. uri. Udeleženci se bodo zbrali pred občinsko stavbo v Števerjanu, od koder se bodo odpravili na temeljito čiščenje naravnega okolja. Po zaključku okrog 13. ure bo družabnost na sedežu lovske družine v Kulturnem domu na Bukovju; udeležence vabijo, naj prispevajo k družabnosti pijačo, hrano ali slaščice. gorica - Čistilna akcija Gume pod univerzo Našteli so jih štirideset - Poleg njih so odpeljali še cel kup železnine in drugih odpadkov Štirideset pnevmatik tovornih vozil, petnajst velikih vreč polnih pločevink, steklenice, plastenke, dve pečici, en pralni stroj in cel kup železnine; v nedeljo je na pobočju pod nekdanjim Malim semeniščem v Ulici Alviano v Gorici potekala čistilna akcija, ob zaključku katere so se njeni udeleženci čudili, koliko odpadkov je bilo skritih med grmičevjem in drevjem. Okrog petdeset prostovoljcev se je na čiščenje odpravilo na povabilo zveze Legambiente in Tržaške univerze; med udeleženci so bili skavtje, alpinci ter člani Rotaracta, študentskih združenj in društva za krajevne običaje iz Podturna. Med grmičevjem so odkrili tudi kar nekaj gradbenega materiala: mreže, cevi, električne kable ... Zato so se udeleženci upravičeno spraševali, ali so odpadke odvrgli po pobočju pod Malim semeniščem med gradnjo konferenčnega centra, namesto da bi jih odpeljali v odlagališče. Iz zveze Legambiente še opozarjajo, da so z odpadnim materialom posejani tudi Kalvarija, soški bregovi in razni obrobni kraji, kamor Goričani že leta nezakonito odmetavajo svoje odpadke. gorica - Ob Drevoredu Oriani Plastenke, pločevinke in palme Odpadki so posejani tudi po soškem bregu pod ulicama Cordaioli in Isonzo Argentina ter ob robu Štandreža Divjih odlagališč ne manjka niti v Gorici. Konec januarja smo poročali, da so kupi odpadkov posejani ob cesti za t.i.Kazer-metami, kjer se je znašla tudi nevarna azbestna kritina. Najrazličnejše smeti Goričani že leta odmetavajo z visokega soškega brega v ulicah Cordaioli in Isonzo Argentina, »priljubljeno« divje odlagališče je tudi ob Drevoredu Oriani. S pločnika, ki vodi s tamkajšnjega parkirišča proti središču mesta, objestneži mečejo v dolino Korna (na tem območju je struga prekrita s cementnim oklepom) pločevinke, plastenke, vrečke in še marsikaj. K degradiranemu videzu pobočja prispeva tudi zaraščajoče rastlinje; drevje ovija bršljan, polomljeni hlodi trohnijo sredi grmičevja. Na tem območju - in še zlasti ob sosednjih uli- cah Nievo in Guado - bodo botaniki našteli tudi cel kup neavtohtonih rastlin, ki so se očitno razrasle iz parkov vil Coronini Cronberg in Louise. Največ je palm, nekatere so zrast-le v višino tudi nekaj metrov; najdejo se tudi rožičeva drevesa (v ital. carrubo). Podobno je tudi ob robu Štandreža, še zlasti ob cesti nad visokim soškim bregom. V zadnjih časih je bilo na spletnih omrežjih mogoče naleteti na kar nekaj kritik prebežnikom, češ da puščajo odpadke na soškem bregu. Danes to zlasti velja za Gradišče, v preteklih mesecih je veljalo za območje pod sejemskim razstaviščem Expomego. Domačini niso nič boljši: število divjih odlagališč ob robu Gorice to potrjuje, da ne govorimo o smeteh in cigaretnih ogorkih, katerih so polne ulice. Odpadki ob Drevoredu Oriani foto dr Pod Malim semeniščem so iz grmov potegnili 40 pnevmatik, grič je bil posejan tudi z drugimi odpadki legambente / GORIŠKI PROSTOR Petek, 27. marca 2015 13 krmin - Pred sto leti Padec trdnjavskega mesta Przemysl kot ga še nismo videli Padec oziroma predaja trdnjavskega mesta Przemysl pred sto leti (22. marca 1915) je doživela izredno medijsko pozornost, ki so jo v propagandne namene izrabile predvsem države antante. Rusom se je, po več kakor štirimesečnem obleganju, vdalo okrog 117.000 vojakov, 2500 oficirjev, 93 polkovnikov in devet generalov. Ujetnike so poslali v taborišča v osrednji Aziji. Veliko so jih namestili v taborišču Trojici v okolici Taškenta. V tej množici je bilo tudi veliko vojakov s Primorskega. Padcu trdnjave Przemysl je posvečena najnovejša dokumentarna razstava, ki so jo prejšnji petek odprli v Krminu, v prostorih društva Societa cormonese Austria, v Mat-teottijevi ulici. To je že sedma pobuda iz niza o prvi svetovni vojni in in s ciljem odstiranja spomina na v vojni umrle Krminčane, ki so svojo državljansko dolžnost izpolnili v cesarskih uniformah. Tokratna razstava je še posebej zanimiva, ker je prvič na ogled fotografsko gradivo, ki je bilo doslej neznano. O spopadih v Galiciji in o ruskem zavzetju mesta je bilo precej pisanja, malo pa je bilo poznano (vsaj v tukajšnjih krogih) fotografsko in drugo gradivo. Okrog 80 odstotkov fotografij na razstavi je prvič predstavljenih. Mesto se nahaja na Poljskem in je bilo pred prvo svetovno vojno na meji s tedanjo Rusijo (danes ob meji z Ukrajino); štelo je okrog 60 tisoč prebivalcev. Bilo je močno utrjeno mesto (četrto po velikosti v tedanji Evropi). Utrdbe so začeli postavljati že pred dvesto leti, kmalu po Napoleonovih vojnah, in sistem so dograjevali postopoma, ob upoštevanju takratnega (že zastarelega) koncepta obrambe. Proti koncu 19. stoletja so opustili dotedanji obrambni sistem in zgradili najsodobnejšo mrežo betonskih trdnjav in bunkerjev, opremljenih s sodobnim topništvom. V mestu je bilo ob začetku vojne 40 vojašnic in okrog 130 tisoč vojakov. Ob koncu 19. stoletja so dobršen del mesta, ki je pomembno vlogo pridobilo že v srednjem veku (prva omemba je iz leta 1250), temeljito prenovili. V krogu okrog 15 kilometrov od mesta so zgradili sistem 27 večjih trdnjav in sistem manjših utrdb. Obrambni sistem je bil dolg nekaj nad 40 kilometrov. Ob neuspehu vojaških operacij proti Rusiji in umiku avstro-ogrskih čet je trdnjava Przemysl ostala kot enklava sredi velike- ga območja, ki so ga zasedle ruske čete. Mesto ob reki San so Rusi prvič skušali zavzeti že v začetku oktobra 1914. Poskus je propadel, izgubili pa so okrog 40 tisoč vojakov. Mesec zatem se je začelo večmesečno obleganje, ki se je končalo s predajo 22. marca 1915. Pred tem so Avstrijci razstrelili večino trdnjav in sodobnega orožja, pobili okrog 5000 konj in uničili zadnje rezerve in dokumente ter uspeli umakniti zadnja letala z dveh letališč znotraj trdnjavskega območja. Avstrijci so obkoljeno trdnjavo skušali rešiti, vendar brez uspeha. Brez uspeha je bil tudi zadnji poskus obleganih, da bi se sami prebili iz Vitrina z eksponati na sedežu krminskega združenja (desno), posledice bombardiranja trdnjavskega mesta Przemysl (spodaj) Barbara Lah Priznanje za športnika, ki je ime Gorice popeljal v svet, bo letos prejela prvakinja v troskoku Barbara Lah, dobitnica bronaste kolajne na univerzi-jadi v Fukuoki leta 1995 in evropskem prvenstvu leta 2000 ter še enajstih državnih naslovov. Župan ji bo priznanje izročil jutri ob 17. uri v dvorani UGG v Ulici Rismondo. Barbara Lah se je rodila v Gorici leta 1972, zatem je živela v Buttriu, pred tremi leti se je preselila v Vicenzo. Udeležila se je tudi olimpijskih iger v Atlanti leta 1996. obroča. Zatem je padla odločitev o predaji. Poleg avstro-ogrskih vojakov in oficirjev (celoten korpus) so Rusi zajeli še več tisoč izstradanih ujetnikov in okrog 20 tisoč civilistov. Nekaj mesecev zatem (2. junija 1915) so združene avstro-ogrske in nemške sile Przemysl ponovno zavzele. Med vojaki, ki so umrli v Przemyslu in so bili tam pokopani, je tudi pet Krminča-nov, je povedal predsednik združenja Societa cormonese Austria Giovanni Panzera. Njihova imena z osnovnimi podatki so bila že objavljena in tudi na razstavi je razgrnjen seznam. En Krminčan, zajet v Przemyslu, je umrl v ruskem ujetništvu. Ni pa natančnih podatkov, koliko rojakov je bilo v s strani Rusov zajetem korpusu. Udeležence petkove krajše slovesnosti ob odprtju razstave je poleg Panzere pozdravil tudi krminski župan Luciano Patat. (vk) gorica - Občina namenila 23.000 evrov združenju eStoria Prispevek za festival Deset tisoč evrov pa bo šlo za urbani multimedijski festival, ki ga v začetku junija prireja združenje Quarantasettezeroquattro slovensko stalno gledališče ABONMA ZA GORICO Slovensko mladinsko gledališče, SNG Nova Gorica, Schauspielhaus Graz, Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine Neda R. Brie NORA GREGOR-SKRITI KONTINENTSPOMINA režiserka Neda R.Bric 27. marca, ob 20.45 - Gledališče Verdi, Gorica Večjezična predstava z nadnapisi. Urniki in postaje brezplačnega avtobusnega prevoza: Doberdob-na trgu sv. Martina ob 19.35, Tržič-ul. San Polo pri bolnici ob 19.45, Štivan - pri križišču na avtobusni postaji ob 19.50, Jamlje- na avtobusni postaji ob 20.00, Gabrje -na autobusni postaji ob 20.10, Sovodnje- pri lekarni ob 20.15 Blagajna gledališča bo odprta uro pred začetkom predstave Za enajsti zgodovinski festival eStoria 23.000 evrov, za prvi urbani multimedijski festival združenja Quarantasettezeroquattro pa deset tisoč evrov. Goriški občinski odbor je včeraj sprejel sklep, s katerim je podprl dve kulturni prireditvi, ki bosta v prihodnjih mesecih poživili Gorico. Letošnji zgodovinski festival bo trajal štiri dni, posvečen bo mladim. Začel se bo v četrtek, 21. maja, in se zaključil v nedeljo, 24. maja; kot v prejšnjih letih bo prizorišče dogajanja ljudski vrt na Korzu Verdi. Z občine pojasnjujejo, da so pohiteli z dodelitvijo prispevka, saj lahko tako združenje eStoria nadaljuje z organizacijo festivala, ki je v zadnjih letih vseh bolj uspešen. Letošnjo novost pa predstavlja urbani multimedijski festival, ki ga združenje Quarantasettezeroquat-tro prireja med 3. in 7. junijem. Udeležili se ga bodo umetniki iz cele Evrope, ki bodo s svojimi digitalnimi in interaktivnimi stvaritvami poživili Travnik, Korzo Verdi, predor Bombi, Trg Sv. Antona, Raštel, ljudski vrt in Transalpino. NOVA GORICA Gimnazijo poplavilo Na novogoriški gimnaziji je včeraj zaradi poplavljenih prostorov odpadel pouk. Vzrok za močo je bil udor vode z gradbišča, ob gimnazijski stavbi se z namenom širitve objekta namreč gradi prizidek. Voda je curljala iz električnih instalacij. V nočnem ali jutranjem času, ko je padal močan dež, je veter namreč premaknil cev z začasnega objekta. Deževnica se je nato začela zlivati na staro stavbo in po razpokah do električne napeljave v prvem nadstropju. Po prvih informacijah večja gmotna škoda ni nastala, saj je bil hodnik prazen, voda pa še ni tekla v učilnice. Včeraj v jutranjem času so odpravili napako, zaradi katere je prišlo do poplavljanja, in nato pohiteli s sanacijo, zato da bi danes pouk zopet nemoteno stekel. (km) sovodnje - Glasbena matica V komornih skupinah si krepijo samozavest Na sovodenjskem Srečanju komornih skupin bumbaca Z glasbo so učenci vseh sedežev Glasbene matice iz dežele uvedli v pomladansko razpoloženje na vsakoletnem, že 8. Srečanju komornih skupin, ki je po tradiciji potekal v Sovodnjah. Srečanje je bilo drugi del projekta Glasbena štafeta, ki se je pričel s koncertom docentov in se je »štafetno« nadaljeval z nastopi učencev. Komorna igra je prav posebno področje v šolskem programu mladih glasbenikov, saj predstavlja dragoceno sredstvo za krepitev samozavesti in za vsestransko, tehnično in umetniško rast, je uvodoma dejal podpredsednik upravnega odbora Glasbene matice Davide Clodig. Številna publika je spremljala revijo z velikim zadovoljstvom, saj je lahko prisluhnila zelo raznolikemu zaporedju zasedb in glasbil. Kot vsako leto je bila revija tudi žanrsko pestra, od Šostakoviča in Brahmsa do ragtimeja Scotta Joplina ali opusa mojstra argentinskega tanga Astorja Piazzolle, hitov Beatlesov ali novih skladb Andrejke Možina. Učenci so igrali na klavir štiri in osemročno, v kvartetu kitar, v duu za violino in klavir, v triu s klavirj em in harmonikama, v duu tolkal, v raznih kombinaci- jah godal, pihal in tolkal. Klavirski oddelek je bil najbolj številčno zastopan: Ivan Pahor, Mi-ja Primožič, Alice Mary Tomasini, Pija Kotar, Giada Fantoma, Gaja Salvi, Gašpar Možina, Vesna Lakovič, Florijan Devetak Legiša, Vesna De-vetak, Ana Košuta, Majda Ceresatto, Pietro Cromaz, Petra Godnič, Martina Gergolet, Alja Furlan, Tia Jurinčič, Helena Lupinc in Vida Gallo. Kitaristi so bili Jaša Primožič, Maria Yamuna Lukman, Patrick Verbicaro, Danijel Merlo. Na violino so igrali Lea Skočaj, Ema Vitez, Giu-lia Terrana, Vanja Zuliani in Dejan Bacicchi. Violončelisti so bili Tina Jarc, Fanika Coren, Agnese Poci, Arianna Trusgnach, Nicoletta Pel-izzo, Mariano Bulligan. Oddelek za tolkala so zastopali Nicolo Sibau, Cristiano Balutto in Nicolo Trusgnach. S flavto so nastopili Janina Ma-rušič, Jasna Brecelj Maja Devetak, Alexa Gher-bassi, Jan Loredan, harmonikarji pa so bili Sara Del Pino, Rebeka Štokelj Hlede, Johana Ra-dojevic, Andrej Bachi in Mitja Tull. Koncert v Kulturnem domu Jožef Češčut je sklenil mladinski zbor Neokortex. Srečanje je podprla Fundacija Goriške hranilnice, za logistiko pa je poskrbelo Kulturno društvo Sovodnje. (rop) 14 Četrtek, 26. marca 2015 GORIŠKI PROSTOR / goriška - Neizkoriščen turistični potencial jadralnega padalstva »Nismo še destinacija« Polna dvorana gradu Ozeljan je v sredo zvečer potrdila, kako pomembna športno-turistična panoga za Goriško je jadralno padalstvo. Na okrogli mizi, ki so jo organizirale Primorske novice, je bilo govora o nadaljnjem razvoju jadralnega padalstva na Goriškem s poudarkom na vzletišču Lijak in pristajališču v Šmihelu. Mnogi navdušenci nad tem športom so mnenja, da je vzletišče Lijak nekaj posebnega. Je eno redkih v Evropi, kjer je vzle-tanje omogočeno praktično vse dni v letu. »Kar se tiče lokacije, ponudbe in klime, je to najboljša lokacija za aktivni turizem v Evropi,« je prepričan Aleksander Mladovan, lastnik Kampa Lijak. Glede na te naravne danosti bi torej turizem na tem območju moral cveteti, a ni tako. Mlado-van pravi, da je težava v prvi vrsti s pomanjkanjem gostov. »V petnajstih letih delovanja Kampa Lijak se vseskozi srečujem s problemom, da ponudniki, ki smo na območju, delujemo individualno in se ne znamo povezati. Srž problema je pomanjkanje gostov - jadralnih padalcev. Če bi stopili skupaj in znali narediti paket oziroma prodati informacijo, da so tukaj celo leto pogoji za letenje, da je infrastruktura urejena ..., potem bodo tudi tujci prišli,« je prepričan Mladovan, ki meni, da Slovenija ni dovolj prepoznavna kot padalska destinacija. Pa tudi urejanje vse infrastrukture je bilo doslej prepuščeno klubom, ti pa lahko naredijo le to, kar zmorejo v lastnih okvirjih. »Za nadaljnji razvoj je pomembno, da se vzletišče registrira kot športni objekt, tako bi se lahko prijavljali na ustrezne evropske razpise,« poudarja Damjan Pregelj, predsednik Društva jadralnih padalcev Polet Nova Gorica in podpredsednik Zveze za prosto letenje Slovenije. Tujci sicer vzletišče Lijak že poznajo, v minulih letih so tja zahajali predvsem Poljaki in Čehi, ponudniki tovrstnih storitev pa bi radi pritegnili tudi jadralne padalce iz zahodne Evrope. »V zadnjih petih letih beležimo po- tržič - Karabinjerji Nad Lijakom foto vas rast Angležev in Nemcev, ki so zahtevnejši gostje, a tudi več porabijo,« dodaja Pregelj. Da bi jadralnemu padalstvu na Goriškem kazalo posvetiti več pozornosti ter da gre za obetavno turistično panogo, se strinja tudi Dejana Baša, sekretarka Turistične zveze Nova Gorica in vodja TlC-a Nova Gorica. Tudi ona poudarja pomen združevanja ponudnikov različnih turističnih storitev na Goriškem in na oblikovanje skupne ponudbe, kar bi pripomoglo k boljši promociji panoge, ki je za Nad tatove in goljufe tudi z nasveti in videi Narašča število klicev, ki jih karabinjerji prejemajo na interventno številko 112, hkrati narašča tudi število obiskovalcev na srečanjih, ki jih karabinjerji prirejajo, da ljudem pojasnijo, kako naj se zavarujejo pred goljufi in tatovi. V zadnjih tednih so karabinjerji izpeljali osem informativnih srečanj na Tržiškem, za katera je bilo veliko zanimanje. Domačinom sta spregovorila Alessandra Bolletti iz pokrajinskega urada za socialo in poveljnik tržiških karabinjeqev Sante Picchi, predvajali pa so tudi poučne videe, ki so jih izdelali v sodelovanju z dijaki višješolskega zavoda Galilei iz Gorice. Med udeleženci srečanj so delili tudi trijezične knjižnice s koristnimi nasveti. Karabinjeqi sicer poudajjo, da je treba vedno zaklepati vhodna vrata in skrbno zapirati okna. Obenem moramo biti vedno ■J3ÍLM previdni in nezaupljivi do neznancev, ki skušajo vstopiti v stanovanje. Denar in dragocene predmete je treba skrivati v nenavadnih krajih, velikih vsot ne smemo imeti doma. Ključev ni dobro puščati v avtomobilu, pametno je namestiti hišni alarm, neprebojna vrata in videokamere. Karabinjerji pozivajo ljudi, naj jih takoj kličejo, ko opazijo sumljive avtomobile ali ljudi. V zadnjih časih se je poleg tatov treba paziti tudi goljufov; teh je vedno več. Eni ponujajo domnevne popuste pri plačevanju računov za elektriko, drugi prepričajo svoje žrtve, da so jim razbile vzvratno ogledalce, spet tretji ponujajo naprave za preprečevanje uhajanja plina. Knjižnica z besedili v italijanščini, slovenščini in furlanšči-no, ki jo delijo na informativnih srečanjih, je sicer na razpolago na spletni strani www.wel-fare.it, videi pa so objavljeni na spletni strani www.conciliatempo.it. i filia ir/Kí lit litopijflinra rínet MvHiLlt Linjcw^fj'ij 1 ll^x pic^l L-.oc.-Tiiít^D ípKfíIsInc^lMííiri KjWi^fi'EÍÜÍÍ-L-l bi-IkOTUTÜ-idtlir.-íi UjmjA IjKíiifiq Eitlem ¡Si i qiJj jh^Luvilu 1 Tzlifl ztü'ísJí" ñ;l'o Krfftfs&Vi regijo zelo obetavna. Samo v Posočju se na ta račun uresniči 20.000 nočitev letno, na Goriškem in Ajdovskem pa 12.000. Kaj pa bi kazalo na Lijaku še urediti, da bi zadovoljili potrebe jadralnih padalcev? »Ti potrebujejo transport od pri-stajališča do vzletišča. Start je sorazmerno dobro urejen, negovan in vzdrževan. Vedno pa jim mora biti na voljo informacija o trenutnih pogojih letenja tako na startu kot na pristanku ter urejene prenočitvene kapacitete. Vse to šepa,« opozarja Mladovan. »Več pomembnih korakov v razvoju padalstva je bilo že narejenih,« poudarja novogoriški župan Matej Arčon. Novo-goriška občina je z namenom legalizacije vzletov in pristajanja že sprejela ustrezen prostorski akt. V preteklosti so se že večkrat pojavili predlogi po ureditvi parkirišča ob vzletišču, a temu nasprotujejo predvsem naravovarstveniki. »Imamo tudi alternative, da se določena infrastruktura ne postavi neposredno na vzletišču ampak nekoliko stran, kjer bomo v prihodnosti uredili parkirišče,« napoveduje Arčon. Mladovan v razmislek ponuja drugačno rešitev: po njegovem mnenju bi na pristajališču kazalo urediti bazno postajo, od koder bi se izvajal organiziran prevoz na vzletišče. Na ta način bi se zmanjšale emisije toplogrednih plinov, obenem pa bi odpadla še težava s parkirišči v bližini vzletišča. Kot lastnik kampa, se Mla-dovan sooča še s problemom kampiranja na črno, ki ga trenutno nihče ne more niti sankcionirati: »Težava je v tem, da pristojni zakon dovoljuje lokalni skupnosti, da znotraj svojih meja sama ureja pravila igre glede kampiranja. Mestna občina Nova Gorica pa glede tega nima nič urejenega. Kljub mojim večkratnim naporom, se doslej ni premaknilo nič.« Toda tudi če bi se, bi kmalu naleteli na novo težavo: redarska služba, ki bi bila pristojna za sankcioniranje kršiteljev, dela samo med tednom, in to od 8. do 16. ure. »Divje kampiranje pa se dogaja ponoči ali pa med vikendi in prazniki. Takrat javna uprava ne dela,« je odločen Aleksander Mladovan. Katja Munih Liga z novim vodstvom Severna liga je obnovila svoje pokrajinsko vodstvo. Na tajniškem mestu je bil še za tri leta potrjen Walter Sepu-ca. Njegov namestnik je Stefano Mat-tiussi, nova podtajnika pa sta Fabio Ver-zegnassi in Paolo Bearzi. V pokrajinsko vodstvo stranke so bili imenovani še Leida Giorgini, Claudio Tomani, Sergio Pacor, Franco Zotti, Roberta Paulin, Alberto Puntel, Marianna Zotti, Stefano Manfredi, Romedio Frittita, Ti-ziana Maioretto, Marianna Zotti, Andrea Alberti, Massimo Asquini, Man-fredi Gimona, Francesco Dapas in Federico Razzini. Tekači potrdili predsednika Člani tekaškega društva Marciatori Go-rizia so se pred dnevi zbrali na občnem zboru, ob zaključku katerega je bil na predsedniškem mestu potrjen Adriano Feleppa. V upravni odbor so bili izvoljeni še Andrea Saito, Marina Poia-na, Lamberto Bregant, Fabio Borghes, Antonio Fornataro in Paolo Interbar-tolo. Na občnem zboru so napovedali, da bo 31. maja v Koprivnem tekaška in pohodniška prireditev Bis-marcia, medtem ko 27. junija prirejajo tekmo, ki bo speljana mimo 32 spominskih plošč iz prve svetovne vojne med Vrhom, Martinščino in Zagrajem. tržič - Delavci mlina De Franceschi Kličejo na pomoč Upajo na posredovanje dežele in zahtevajo pojasnila glede težav obrata Protestna mobilizacija delavcev tržiškega mlina De Franceschi se nadaljuje; zaposleni ne nameravajo zapustiti ploščadi pred proizvodnim obratom, ki so jo zasedli v torek, saj so prepričani, da bi se ob njihovem odhodu vrata obrata za vedno zaprla. Včeraj sta delavce - skupno jih je 57 - obiskala tržiška županja Silvia Altran in štarancanski župan Riccar-do Marchesan, ki sta izrazila solidarnost zaposlenim v imenu tudi ostalih županov iz Laškega. »Država in dežela sta namenili več pozornosti drugim proizvodnim obratom, nedvomno večjim, zato smo prepričani, da mora biti deležen iste pozornosti tudi naš mlin,« je poudarila trži-ška županja Silvia Altran in pozvala delavce, naj nadaljujejo s svojo mobilizacijo, saj bodo edino tako deležni medijske pozornosti, ki bi jim lahko pomagala do pozitivnega razpleta. Podobne misli je izrazil štarancanski župan Riccardo Marc-hesan, ki je opozoril na nedavno zaprtje ronške tovarne Detroit in na stisko številnih drugih tovarn, zaradi česar trpi celo tržiško mestno okrožje. Delavce je nagovoril tudi pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Liva, ki je prepričan, da mora dežela priskočiti na pomoč, kot je svoj-čas veljalo za tovarno Electrolux in tržaško železarno. »Če bi mlin zaprli, bi za Delavci pred vhodom v mlin njim ostala le še betonska pošast, ki bi ničemur ne služila in ki bi je nikakor mogli sanirati,« je še poudaril Liva, ki skupaj s člani enotnega sindikalnega predstavništva zahteva pojasnila glede dejanskega stanja podjetja De Franceschi. V zadnjih petih letih naj bi podjetje poslovalo v rdečih številkah, nabralo naj bi se 5,7 milijona dolgov. Zaradi tega naj bi se podjetje De Franceschi dogovarjalo za bonaventura prodajo mlina, pri čemer naj bi se zanj zanimala družba Casillo, ki največjo razvojno priložnost vidi v privezih v neposredni bližini proizvodnih hal. Včeraj je pokrajinska odbornica za delo Ilaria Cecot vložila zahtevo po sklicu omizja, da bi se o prihodnosti trži-škega mlina pogovorili skupaj s predstavniki dežele, tržiške občine in zveze industrijalcev. tržič - Karabinjerji obravnavali več kaznivih dejanj Vinjena mladeniča trčila z ukradenim avtomobilom Trijezični napovednik poučnih videov Dva romunska državljana, stara 20 in 18 let, sta konec februarja pri Tržiču doživela prometno nesrečo. Peljala sta se z avtomobilom z avstrijsko registrsko tablico, ko je voznik naenkrat zapeljal v obcestni jarek. Oba mladeniča sta se poškodovala, zato so ju odpeljali na zdravljenje v tržiško bolnišnico. Reševalci so takoj opazili, da sta mladeniča pregloboko pogledala v kozarec, zato so klicali na pomoč tržiške karabinjerje. Mladeniča sta napihala 1,65 oz. 3,40 gramov alkohola na liter izdihanega zraku, kmalu zatem sta fizično napadla karabinjerje in skušala zbežati. Karabinjerji so ju pridržali in ugotovili, da sta nesrečo doživela z avtomobilom, ki so ga neznanci ukradli nekaj dni prej. V prtljažniku so karabinjerji našli še nemško registrsko ta- blico, ki je bila ravno tako ukradena. Kara-binjerji so naposled ovadili mladeniča zaradi posedovanja ukradenega blaga, vožnje pod vplivom alkohola, nasilnega vedenja in upiranja javni osebi; poleg tega so zasegli avtomobil, saj je bil brez zavarovanja. V zadnjih dveh mesecih so tržiški in ronški karabinjerji obravnavali še nekaj kaznivih dejanj. Prvega februarja so ovadili 34-letnega moškega iz Škocjana, ki je ob treh ponoči v Ronkah povzročil prometno nesrečo, potem ko je za volan sedel z zapadlim vozniškim dovoljenjem in pod vplivom alkohola. 7. februarja so karabinjerji ovadili dva 19-letnika, ki sta se ob 4. uri ponoči peljala z avtomobilom, v katerem je bilo nekaj rokavic, svetilk in vlomilskega orodja. 19. februarja so karabinjerji izvedli nalog za priprtje 36-letnega romunskega državljana, ki so ga v njegovi domovini obsodili na 4-letno zaporno kazen. Presedel jo bo v Gorici. Zaradi kraje v nakupovalnem središču so 5. marca karabinjerji ovadili priletnega Tržičana; ukradel je nekaj blaga brez večje vrednosti. 12. marca so gradeški karabinjerji ovadili zaradi goljufije 29-letnico iz Lombardije, 24-letnico iz Toskane in 41-letnega Nigerija z bivališčem v Milanu, ki so s kartico Post pay 41-letne Gradežanke opravili več nakupov v skupni vrednosti 1200 evrov. 19. marca so tržiški karabinjerji obravnavali prepir med 20-letnikom iz Ronk in mladoletnikom iz Tržiča, ki sta se stepla v mestnem središču. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 27. marca 2015 15 Šiškovič v sezoni Lipizer V okviru sezone kulturnega združenja Lipizer bo nocoj ob 20.45 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert priznanega tržaškega violinista Črto-mirja Šiškoviča, bi bo imel ob sebi na odru harfistko Simono Malozzi. Na programu bodo skladbe Paganinija, Tartinija, Rossinija, Saint-Saensa in Gounoda; vstopnice so na prodaj v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 (tel. 0481-30212) Športniki v Doberdobu Po doberdobski občini bo v nedeljo, 29. marca, speljana gorsko-kolesarska in tekaška tekma, ki jo prirejata združenji Se-miperdo Orienteering iz Maniaga in Gorizia Triathlon. Okrog dvesto tekmovalcev bo prvi del trase prekolesa-rilo, drugega pa preteklo. »Lani smo gostili državni finale dijaškega tekmovanja v orientacijskem teku, zato smo toliko bolj zadovoljni, da se ta šport vrača k nam,« pravi doberdobski župan Fa-bio Vizintin. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pri telovadnici v Doberdobu; kdor bi se rad preizkusil na netek-movalni trasi, se lahko vpiše do 10. ure. Likovni sprehodi Danes ob 18. uri bo v kavarni HiC ob pevmskem mostu odprtje nove razstave. Pripravile so jo članice združenja ANDOS, v katerem se zbirajo ženske, ki so prestale težko preizkušnjo obolenja za rakom na prsih in operacijo. Na razstavi z naslovom »Sprehod po okolici« bodo prikazana dela s krajinsko motiviko iz Goriške. Predstavila jih bo Serenella Ferrari. Združenje Amici dell'arte felice, ki je pobudnik razstave, bo ob koncu predstavitve pripravilo družabno srečanje. (vip) Ruski filmski ciklus Ob letošnji 70. obletnici konca druge svetovne vojne pripravljata Ruski center znanosti in kulture ter društvo Slo-venija-Rusija v Mladinskem centru Vrtojba filmski ciklus »Nihče ni pozabljen, nič ni pozabljeno«. Začel se bo danes ob 18. uri. Prvi iz niza bo na sporedu film ruskega režiserja Mihaila Romma »Navadni fašizem«; opremljen je s slovenskimi podnapisi, vstop je prost. Prihodnji petek ob 19. uri bodo predvajali film »Stalingrajska bitka«, 24. aprila ob 19. uri bo na vrsti projekcija filma »Kurska bitka«, 15. maja, ravno tako ob 19. uri pa »Esej k dnevu zmage«. Vsi filmi imajo slovenske podnapise. (km) Vrača se dvorna glasba Na goriškem gradu se jutri, 28. marca, ob 21. uri z nastopom zbora Vincenzo Ruffo in skupine Dramsam začenja niz štirinajstih koncertov dvorne glasbe. Prvi večer bo posvečen glasbi Oglejskega patriarhata. Vila Diamantina V dvorani Incontro v goriškem Pod-turnu bodo danes ob 17.30 predstavili marčno številko revije Borc San Roc, ki je v celoti posvečena zgodovini vile Diamantina v Ulici Alviano. Delavnica z vesoljčki V tržiškem Kinemaxu bo jutri, 28. marca, med 15. in 18. uro ustvarjalna delavnica na temo vesoljčkov, ki jo v sodelovanju z združenjem Zum Pam Pam prirejajo ob filmu za otroke Home. Udeležba je brezplačna. Gledališče v Štarancanu V gledališču Pio X v Štarancanu bodo drevi ob 20.30 obeležili svetovni dan gledališča. Prebrali bodo priložnostno poslanico, nakar bo skupina La Baracca uprizorila igro »Don Rodrigo, don Ab-bondio, don ...«. gorica - V središču Lenassi Nasveti za starše in delavnice za otroke Goriška občina prireja v središču Lenassi v Ulici Vittorio Veneto štiri informativna srečanja, ki so namenjena staršem otrok do osmega leta starosti. Prvo srečanje bo v torek, 31. marca, med 17. uro in 18.30. Uslužbenka občinskih lekarn Loredana Franchini bo spregovorila o negi otrok do tretjega leta; posebno pozornost bo namenila kremam in detergentom. Sočasno s predavanjem bo za otroke od drugega do tretjega leta ustvarjalna delavnica. V torek, 14. aprila, med 16.30 in 18. uro bosta starše otrok do šestega leta starosti nagovorili zdravnica Marina Sessanta in dietistka Paola Bassi; delili bosta nasvete o novih receptih za je- [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. Gledališče »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: 28. marca ob 20.30 »Ed e sempre va-rieta da Petrolini ai De Rege, da Toto a Viviani«, nastopa gledališka skupina La Trappola iz Vicenze; predpro-daja v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). V KULTURNEM DOMU V GORICI: 1. aprila ob 20.30 bo komedija »Jezik ne jezi se« z Andrejem Rozmanom; predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma (tel. 0481-33288), info@kulturnidom.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 27. marca, ob 20. uri celovečerni stand-up šov Boštjana Gorenca - Pižame z naslovom »Petdeset odtenkov njive«; predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditve (tel. 003865-3354016, bla-gajna@kulturnidom-ng.si). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v soboto, 28. marca, ob 20.30 in v nedeljo, 28. marca, ob 17.30 »Sug-gestioni - Vivi la danza!«; rezervacije in informacije po tel. 0481-532317 ali na info@artistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 27. marca, ob 18. uri »Modro pišče« (Maja Aduša Vidmar). 28. marca ob 10.30 in 16. uri »Modro pišče« (Maja Aduša Vidmar); ob 20. uri koncert Bossa de Novo; informacije na bla-gajna.sng@siol.net ali po tel. 0038653352247. 4 Koncerti di, ki bodo otrokom všeč. Sočasno bo delavnica za otroke od tretjega do šestega leta starosti, ki jo bo vodil Leo Lionni. V torek, 28. aprila, med 17. in 19. uro bodo spregovorili o pomenu branja; srečanje prirejajo v okviru pobude Nati per leggere (Rojeni za branje). V ludoteki centra Lenassi bodo prebirali odlomke iz raznih knjig - tudi v slovenščini, kar bo primerno za otroke od drugega leta navzgor. Zadnje srečanje bo v torek, 12. maja, med 17. uro in 18.30; predaval bo Amilcare Acerbi, direktor združenja Giona, pri katere si prizadevajo za udejanjanje mednarodne konvencije iz leta 1989 o pravicah otrok. Umetniške gimnazije Koper. 28. marca ob 20. uri v gradu Dobrovo »Koncert žirantov godal« (Nadežda Toka-reva, violina; Hendrik Blumenroth, violončelo; Iztok Hrastnik, kontrabas; Luca Ferrini, klavir). 29. marca ob 20. uri v cerkvi svetega Križa v Kojskem »Večer Akademije NOVA«, Pihalni in godalni kvarteti, gostja mezzosopran Martina Kocina. Več na www.upol.si. V NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo 28. marca ob 20.15 koncert skupine Rudi Bučar & Istrabend; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagajna@kul-turnidom-ng.si). 46. MEDNARODNA REVIJA PRIMORSKA POJE: 29. marca ob 18.30 v KD Jožef Češčut v Sovodnjah (VS Grlica, MoPZ Vesna, ŽePZ Večerni-ca, Oktet pr'farci, MoPZ Anton Klan-čič Miren); 18. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu v Šempasu (MoPZ Dragotin Kette Ilirska Bistrica, ŽePS Kalina, Lovski oktet Javorniki, ŽePZ Sanje Nova Gorica, MoPZ Jezero Doberdob, ŽePZ Korte, KD MePZ Stanko Premrl Podnanos). Prireditev je letos posvečena 110. obletnici rojstva Ubalda Vrabca in 70. obletnici konca 2. svetovne vojne; več na www.zpzp.si. V KRMINU: v vili Locatelli, na sedežu vinske kleti Angoris, bo v sklopu niza »EnoArmonie 2015« v nedeljo, 29. marca, ob 18. uri nastopila pianistka Natacha Kudritskaja. U Kino KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici vabi na ogled baleta »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani 24. aprila ob 18. uri. Odhod iz Kulturnega centra Lojze Bratuž ob 16. uri; rezervacije po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 ali na info@centerbra-tuz.org; več na www.centerbratuz.org. SVIREL: 7. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival solistov in komornih skupin do 12. aprila: danes, 27. marca, ob 20. uri v cerkvi v Medani »Glasba z obale«, koncert komornih skupin DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 »Home - A casa«; 20.00 »Cenerento-la«; 22.00 »The divergent series - Insurgent«. Dvorana 2: 16.00 »Cenerentola«; 18.00 - 20.10 - 22.15 »L'ultimo lupo«. Dvorana 3: 16.15 »Dancing with Maria«; 17.45 - 20.00 - 22.00 »La fami-glia Belier«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.20 -20.00 »Home - A casa«; 22.15 »The Divergent Series - Insurgent«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »L'ul-timo lupo«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »La famiglia Belier«. Dvorana 4: 17.10 - 19.45 »Cenerentola«; 22.00 »Latin lover«. Dvorana 5: 16.45 - 20.15 - 22.00 »Ho ucciso Napoleone«; 18.20 »Latin lover«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Bacek Jon Film« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Fantovska leta« (Filmsko gledališče). M Izleti jutri pohod Po stopinjah Valentina Staniča Pohod po stopinjah Valentina Staniča, 22. po vrsti, bo jutri; start bo s parkirišča pri mostu v Solkanu od 6. do 9 ure. Glavni pohod (Solkan-Sabotin-Vrhovlje-Korada-Kanal) je dolg približno 30 km za 8 ur zmerne hoje brez postankov; za krajši južni del pohoda (Sol-kan-Sabotin-Vrhovlje-greben Sabotina) so 4 ure zmerne hoje, ravno toliko tudi za krajši severni del pohoda z začetkom na Vrhovljah od 8. do 10. ure (Vrhovlje-Korada-Kanal-sleme Kanalskega Kolovrata). Zaključna prireditev bo od 15.30 dalje na Koradi. Topel obrok bo pričakal pohodnike, ki bodo na cilj prispeli med 12. in 17. uro. in tel. 0481-20678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI tudi letos prireja večdnevni izlet. Od 26. junija do 3. julija bodo obiskali nekaj vrhov v Romuniji ter kulturne in naravne znamenitosti v tej deželi. Prevoz bo z avtobusom. Informacije in predprijave: Vlado. SPDG prireja v nedeljo, 29. marca, izlet na hrib Festa (1055 m). Predvidene so štiri ure hoje. Zbirališče ob 7.15 na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici, odhod ob 7.30; možnost prevoza s kombijem. Informacije po tel. 3383550948 (Mitja). NA SEDEŽU SPDG, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici bodo danes, 27. marca, ob 20. uri predstavili program štiridnevnega pohoda iz Rezije v Trst. Pohod bo potekal od 16. do 20. septembra, ob priložnosti 2. prireditve Slofest. SPDG prireja v nedeljo, 29. marca, 1. kolesarski izlet MTB sezone 2015 v okolico Gorice, skozi Panovec in po bilj-skih gričih; zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši ob 8.30; prijave po tel. 3288292397 (Robert), obvezna je čelada. Ü3 Obvestila PD ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Makedonijo od 21. do 26. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 347-9748704 (Vanja Bastiani) ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu v petek, 10. aprila 2015, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem sklicu v soboto, 11. aprila 2015, ob 10. uri v Kulturnem domu Jožefa Češčuta - KD Sovodnje, Prvomajska ul. 73, Sovodnje. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 28. marca, ob 16. uri na svojem sedežu ob robu Sovodenj salamijado. Pokušini salam bosta sledila nagrajevanje in družabno srečanje. V nedeljo, 29. marca, se začenja nova ribolovna sezona; ribiči se bodo po 10. uri zbrali na svojem sedežu, kjer bo prijateljsko druženje. Čistilna akcija na bregovih Soče in Vipave, ki je odpadla zaradi slabega vremena, bo v nedeljo, 19. aprila. DRUSTVO TRŽIČ vabi člane in prijatelje na nordijsko hojo po Marini Juliji; informativni sestanek bo v ponedeljek, 30. marca, ob 17.30 na sedežu društva v Ul. Valentinis 84, tel. 0481-474191. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje Pokrajinski svet včlanjenih društev na Goriškem, ki bo v ponedeljek, 30. marca, ob 7.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu, v Tumovi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51, v Gorici. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta, da bo seja v torek, 31. marca, ob 19.30 na sedežu društva Kre-menjak v Jamljah (Prvomajska ul. 20). V GORICI: v telovadnici AŠZ Olympia bo v četrtek, 2. aprila, ob 17. uri velikonočni prikaz dela »Olympia in classic«. Nastopajo skupine Rhythm & Dance, Gymplay, Artistic Gym, Show dance in glasbena šola Emil Komel. SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE bo v sklopu proslave 70-letnice osvoboditve in v sodelovanju s sekcijo iz Doberdoba in občinsko upravo organizirala odprtje partizanske knjižnice 15. aprila na sedežu sekcije v Jamljah. Za čim bogatejšo knjižnico sekcija namerava ustanoviti solidarno knjižnico, kjer naj bi sekcija le registrirala, katalogirala in skrbela za posojila knjig, medtem ko bi lastnik knjige ostala ustanova ali posameznik, ki bi jih dal na razpolago; informacije pri odbornikih ali po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič) ali 338-8399452 (Patrik Zulian) ali v društvenem baru v Jamljah. IS Prireditve V KRMINU prirejajo v sodelovanju z organizacijo WWF srečanja ob svetovni pobudi »Earth Hour - Ura za Zemljo«, ko bodo v soboto, 28. marca, med 20.30 in 21.30 po celem svetu simbolično ugasnili luči. Danes, 27. marca, ob 18.30 bo v občinski dvorani srečanje o kontroli kvalitete zraku in prometu, sodelovali bodo predstavniki agencije ARPA Ettore Salvagni, Marco Visintin in Fulvio Stel; v soboto, 28. marca, organizirajo sprehod v temi s startom ob 20.30 izpred bivše kasarne Amadio do Trga XXIV maggio, kjer bo prireditev v organizaciji krminske večstopenjske šole in skupine Musica d'Insieme. Ob slabem vremenu bo prireditev pod župnijskim šotorom. TERAPEVTSKA SKUPNOST LA TEMPESTA prireja ob 30. obletnici delovanja srečanje s psihiatrom in psihanali-stom Antonellom Correalejem na temo zdravljenja zasvojenosti danes, 27. marca, med 16.30 in 19. uro v palači At-tems na Kornu v Gorici; vstop prost. UČENCI IN UČITELJI OŠ PETRA BU-TKOVIČA-DOMNA vabijo na šolsko prireditev danes, 27. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. PD ŠTANDREŽ prireja avtobusni prevoz za ogled »Škofjeloškega pasijona«, ki ga je leta 1721 napisal kapucin Lovrenc Marušič iz Štandreža. Odhod iz Štandreža bo v soboto, 11. aprila, ob 16.30, vrnitev ob 24. uri, predstava se začne ob 20. uri. Prijave po tel. 3479748704 (Vanja Bastiani) in tel. 048120678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure) najkasneje do 28. marca. INFODAY #COSEDAUOMINI ZDRUŽENJA SOS ROSA bo v goriškem Kinemaxu na Travniku v ponedeljek, 30. marca, ob 16. uri. Sodelovali bodo Anna Maria Zucca in Imma Tromba združenja Di.Re - Donne in Rete contro la violenza, režiser Matteo Oleotto, ustanovitelj združenja Inter Pares, psihiater in psihoterapevt Calogero Anzallo, Gian Andrea Franchi združenja Maschile Plurale; ob 17.45 projekcija filma »Il matrimonio che vorrei«. V GORICI: v Kulturnem domu bo v četrtek, 2. aprila, ob 18. uri predstavitev dvojezične pesniške antologije »La ra-gazza dal fiore pervinca - Dekle z modrikastim cvetom« slovenskega pesnika in dramaturga Miroslava Košute. VELIKONOČNA DELAVNICA IN PREDSTAVA bosta v četrtek, 2. aprila, potekali na sedežu KD Briški grič v Števerjanu. Na programu od 15.30 do 18. ure barvanje pirhov in oblikovanje velikonočnih okraskov, ob 18. uri gledališka uprizoritev pravljice »Brundo ne more spati« v izvedbi Sanje Vogrič in Karin Vižintin; informacije po tel. 347-0162172 (Tamara), briskigric@gmail.com. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Anna Gruso-vin na glavnem pokopališču; 11.50, Il-da Di Bernardo vd. Marchi iz goriške splošne bolnišnice v cerkev na Placu-ti in na pokopališče v Ločniku. DANES V DOBERDOBU: 11.30, Leda Cumini Jarc, žarni obred na pokopališču. DANES V RONKAH: 9.50, Aldo Mini-gutti s pokopališča v cerkev Sv. Štefana v Romjanu, sledila bo upepelitev. DANES V TURJAKU: 11.30, Luigi Lauto (iz tržiške bolnišnice ob 11.15) v cerkvi in na pokopališču. 16 Torek, 24. marca 2015 APrimorski r dnevnik Dragic v pravi luči BOSTON - Goran Dragic je v košarkarski ligi prikazal eno boljših predstav, odkar se je iz Phoenixa preselil k Miami Heat. Slovenski organizator igre je odlično zapolnil vrzel ob odsotnosti Dwyana Wada. Dragic je v 37 minutah dosegel 22 točk, sedem podaj in pet skokov za zmago s 93:86 pri neposrednem tekmecu za končnico Boston Celtics. Ljubljančana je pohvalil tudi trener vročice Erik Spoelstra: «Vsem drugim je dajal zgled in ritem igre, njegov zgled je bil odločilen, saj se je nepretrgoma zaganjal in lovil žogo.« Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Alonso zanikal trditve SEPANG - »Nisem se prebudil v letu 1995, nisem govoril italijansko. Nesreče se spominjam in spominjam se celotnega naslednjega dne,» je Fernando Alonso zanikal govorice o posledicah nesreče na februarskem treningu v formuli ena. Španec bo v nedeljo v Sepangu nastopil na 2. dirki za SP formule ena. Medtem pa vzrok nesreče McLarna še vedno ni pojasnjen, je pa Alonso priznal, da to ni bil veter, tni-ti električni šok, temveč nepojasnjena okvara volana. motociklizem - V razredu MotoGP Mark Marquez za tretjo zaporedno zmago Z večjo konkurenco nogomet Katanec svari pred San Marinom BRDO PRI KRANJU - Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je na Brdu pri Kranju obelodanil še zadnja razmišljanja pred današnjo kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo 2016 proti San Marinu, ki se bo začela ob 20.45. »Smo pripravljeni, želimo si tri točke pred naslednjima dvema obračunoma. Nič pa ni samoumevno. Pogledali smo si posnetek tekme, na kateri je San Marino vzel točko Estoncem. Sicer pa vsak dan fante opozarjam na to, da ne gre ničesar jemati zlahka. Predvsem zaradi tega, ker sem se sam opekel že kot igralec in kot trener,« je pred tekmo povedal Katanec. Na treningih je bila najbolj izpostavljena postava, v kateri so Samir Handanovic, Mišo Brečko, Andraž Struna, Boštjan Cesar, Branko Ilic, Jasmin Kurtic, Kevin Kampl, Andraž IKrm, Valter Bir-sa, Josip Iličic in Milivoje Novakovic. Katanec je sicer še enkrat poudaril, da San Marina ni tako lahko streti, kot se zdi. «Tudi Angleži so jim v prvem polčasu prvi gol zabili po neumnosti vratarja, drugega pa z bele točke. Dokler so fizično sposobni, se igralci San Marina znajo bra-niti,» pravi Katanec in dodaja recept za preboj sanmarinskega bunkerja. V skupini E po štirih tekmah z 12 točkami vodi Anglija, Slovenija, Švica in Litva jih imajo po šest, Estonija štiri, San Marino pa eno točko. Skomina za Italijo FIRENCE - Italija bo v Sofiji proti Bolgariji igrala šele jutri, pravico na tekmi pa bo delil Koprčan Damir Skomina. Italija v skupini H deli prvo mesto s Hrvaško (10 točk), pred Bolgarijo (4 točke) je še Norveška (9 točk), sledita pa skromna Malta (19 in Azerbajdžan (0). Selektor Antonio Conte je dvignil veliko prahu s povabilom v reprezentanco »tujcev« Ederja (Sampdoria) in Vazqueza (Palermo), a ju bo, vsaj na začetku, pustil na klopi. Postava je praktično znana. Ob Buffonu (147 tekem za Italijo) bo tudi obramba Juventusova (Barzagli, Bonucci in Chiellini), na sredini bo poškodovanega Pirla nadomestil Verrati, ob njem bodo igrali Dar-mian, Candreva, Marchisio in Pasqual ali Antonelli, napadalca bosta Zaza in Immobile, ki mu sicer v Dortmundo ne gre najbolje. Tekma se bo začela ob 20.45. DOHA - Potem ko junaki najhitrejših dirkalnikov na štirih kolesih ob svojem uvodu niso ogreli navijačev po svetu, saj se je v formuli 1 potrdila prevlada Merce-desa iz prejšnje sezone, so ta teden pričakovanja močno povečali še ljubitelji strojev z dvema kolesoma. Motociklisti v elitnem razredu motoGP začenjajo sezono v Katarju. Do nedelje in večerne dirke pod žarometi v razredu motoGP (ob 17. uri) se bo dogajanje preselilo tudi na stezo v tej bogati zalivski državi. Marc Marquez bo skušal tudi v sezoni 2015 ostati tam, ker je bil v zadnjih dveh: na vrhu, želi priti do trojčka naslovov, že včerajšnji prvi uradni trening je pokazal, da je še vedno najhitrejši. V najmočnejšem razredu se obeta nekaj več konkurence, ostajajo vsi stari znanci in tekmeci, vključno z Marquezovim rojakom Jorge-jem Lorenzom in neuničljivim italijanskim veteranom Valentinom Rossijem. Seveda pa ne gre pozabiti, da bo imel Marquez močno konkurenco kar v svoji ekipi Honde, saj je tudi Dani Pedrosa željan dokazovanja, da je lahko več kot le številke dve. Letos bo na startu v motoGP 25 motorjev. Vračata se dve tovarniški ekipi Apri-lia (z Marcom Melandrijem in Alvarom Bautisto) ter Suzuki (Aleix Espargaro, Maverick Vinales), tako da bo na startu 12 dirkačev s 15 svetovnimi naslovi. Na drugi strani pa so štirje novinci, ob Vinalesu še Eugene Laverty, Loris Baz in mladi Jack Miller, obetavni up iz razreda moto3. Na testiranjih pred sezono je presenetil Ducati z Andreo Doviziosom in An-dreo Iannonejem. A prvemu možu Hon-de Marquezu je jasno, da prava nevarnost spet preti tam kot vselej v zadnjih letih -s strani Honde in Yamahe. «Jasno je, da bodo Dani in oba Yamahina dirkača največji tekmeci,» pravi 22-letni branilec naslo- va. «Čaka nas razburljiva sezona. Bolj zanimivo se bo boriti z več tekmeci kot samo z enim, do dirk v Evropi pa se bo že videlo, kdo je v igri za naslov,» je Španec, ki ima v lasti tudi lanski rekord 13 zmag, na predstavitvi v Katarju dejal o prihajajoči sezoni. Valentino Rossi ima pri 36 letih še vedno dovolj motiva in želje po dokazovanju. «Počutim se, kot da sem spet prvi dan v šoli,» je pred začetkom v Katarju, kjer je imel že nekaj tesnih bitk s tekmeci, dejal Italijan. Jorge Lorenzo se je pohvalil, da je pred novo sezono pripravljen kot še nikoli, pa še vitkejši za pet kilogramov, kar naj bi mu pomagalo predvsem na ravninskih delih stez. Do-vizioso pa je izrazil upanje, da bo njegov Ducati tako hiter tudi na dirki, ne le na testiranjih. V šibkejših razredih bo veliko zanimanja deležen mlajši brat svetovnega prvaka; 18-le-tni Alex Marquez bo letos kot prvak razreda moto3 vozil eno kategorijo višje, prav v razredu moto2 pa bodo imeli prvič, odkar ta razred obstaja, branilca naslova: doslej so se vsi prvaki naslednje leto preselili v motoGP, Esteve Rabat je prvi, ki bo skušal podvojiti lovoriko. Razred moto3 pa bo tudi letos predvsem valilnica mladih talentov; le Marc Marquez pred treningom v Dohi ansa štirje so starejši od 21 let, Fabio Quarta-raro pa bo imel kot najmlajši doslej ob prvem startu na uradni dirki le 15 let in 343 dni. Čim višje pa bosta skušali priti tudi dve dekleti, Maria Herrera in Ana Carrasco. Na koledarju 2015 je 18 dirk, prva evropska bo 3. maja v Španiji v Jerezu, sezona pa se bo tudi iztekla v Španiji, v Va-lencii 8. novembra. naš pogovor - Mario Korečič, klub Ducati-Gorizia »Prepričan sem, da se Ducati vrača v sam vrh dogajanja« Nova sezona v razredu Moto GP obeta vrnitev italijanske motoristične hiše Ducati v boj za najboljša mesta. Nov model s siglo GP15 je pozitivno presenetil na testiranjih pred začetkom prvenstva. Zaupanja sta vredna tudi italijanska pilota Iannone in Dovizioso, veliko možnosti pa jim pripisujejo tudi motoristični navdušenci. Med njimi dolgoletni goriški »ducatist« Mario Korečič, ustanovitelj in predsednik goriškega moto-kluba Ducati Gorizia-Desmo owners club. Kako se v svojem klubu pripravljate na začetek nove sezone? V nedeljo bomo odšli na prvo skupno vožnjo. Odpravili se bomo proti Kobaridu, zvečer pa si bomo ogledali dirko na sedežu. Sicer nas je 140 članov, pristop naših skupinskih voženj pa je družinski in zelo sproščen. Bo to leto preporoda Ducatija? Bil sem v Borgu Panigale na uradni predstavitvi novega motorja, kjer je vladalo precejšnje navdušenje. Motor je popolnoma drugače osnovan, je lažji in gibčnejši. Vse kaže, da so inženirji odpravili težave, ki so jih imeli pred leti pri izpeljavi ovinka. Iannone in Dovizioso sta hkrati dobra kombinacija, prvi je zelo borben, drugi pa nekoliko mirnejši po slogu vožnje. Po vseh teh dobrih obetih sem prepričan, da bomo letos dočakali vrnitev v sam vrh dogajanja, kar smo pogrešali že preveč časa. Rossi je bil pred leti glavni Ducatijev adut, nato se je vrnil k Yamahi. Lani je spet dokazal, da se lahko bori za prvenstvo. Bo lahko 37-letni Doktor resno konkuriral z mladim in talentiranim Marquezom? Čeprav na testiranjih se ni izkazal, je kljub vsemu on vedno na vrhu in se bo tudi letos po vsej verjetnosti boril za prva mesta na posameznih dirkah. Če mu bo uspelo zdržati ritem Marqueza, bo lahko ciljal tudi na prvenstvo, je pa stari maček, ki se znajde v vseh položajih. Kaj pa ostala dva Španca Pedrosa in Lorenzo? Pedrosa mora upati, da ga je zapustila smola, saj mu je v bistvu usojeno 2. mestuo vendar z Marquezom nima kaj opraviti. Lorenzo pa bo lahko konkurenčen le, če bo dobro fizično pripravljen, kar pošteno vpliva na psiho pilota. Ima pa še vedno izreden potencial. Sezona je izredno zahtevna. Pilote čaka 18 nastopov praktično na vseh celinah. Ni mogoče to preveč obremenjujoče? Vsaka nova sezona je zahtevnejša. Razloge pa gre iskati v razvoju svetovnega tržišča motorjev. Evropske dirke žal propadajo, v ZDA pa je recimo povpraševanje izredno visoko. Čez lužo izvažajo največ Ducatijev, marke-tinško gledano pa je za vse motoristične hiše to okolje zelo rentabilno. kolesarstvo Iz Italije v Ljubljano za Giro Rosa LJUBLJANA - Slovenijo je obiskala delegacija kolesarskega Gira Rosa, ženske različice slovite dirke po Italiji. Italijanski gostje so si ogledali traso, kjer bosta 3. in 4. julija potekala prolog in prva etapa. To bo prvič, da se ženski Giro odvija zunaj italijanskih meja. Delegacija si je ogledala in posnela traso prve etape Gira Rosa, ki se bo s startom v Kamniku po 102,5 km zaključila v največjem nakupovalnem, poslovnem, turističnem, kulturno-zabaviščnem in športnem središču BTC City Ljubljana. Prolog 10-dnevnega rožnatega gira pa se bo pričel v središču slovenske prestolnice v večernih urah na petek, 3. julija, in se nadaljeval s prvo etapo dirke naslednji dan, v nasproti smeri po trasi Malega Maratona Franja. Prologu in prvi etapi po Sloveniji sledi še osem etap po Italiji. PO KATALONIJI - Ameriški kolesar Tejay Van Garderen je dobil prvo gorsko preizkušnjo dirke po Kataloniji. V peti etapi, dolgi 188,4 km med Tono in La Molino, je član ekipe BMC dobil obračun med favoriti za končno zmago in na koncu premagal Avstralca Ric-hieja Porta (Sky) za tri sekunde in Španca Alberta Contadorja (Tin-koff-Saxo) za osem sekund. Novi vodilni na dirki po Kataloniji je Belgijec Bart de Clercq (Lotto Soudal). DRUGI - Grega Bole je v prvi etapi kolesarske dirke Coppi&Bar-tali v Italiji osvojil drugo mesto. Član poljske ekipe CCC Sprandi Polkowice je v sprintu moral priznati premoč Italijanu Manuelu Belletiju. PADEC - Najboljšemu slovenskemu telovadcu zadnjih sezon Sašo Bertonclju se finalni nastop na svetovnem pokalu v Dohi ni izšel po načrtih. Na konju z ročaji je ob padcu z orodja osvojil šesto mesto. Zmagal je Armenec Harutium Merdinjan. Na zmagovalnem odru je znova stala Teja Belak, ki je na preskoku osvojila tretje mesto. Mario Korečič z Andreo Doviziosom Bi si drznili napoved končni vrstni red razreda Moto GP v Katarju? Po srcu bom rekel Dovizioso prvi, za njim še Marquez in Lorenzo. To željo pa lahko podkrepi tudi tehnični vidik: Ducati je dokazal, da ob nižjih temperaturah porabi manj pnevmatike kot tekmeci, kar bi lahko prišlo do izraza tudi tokrat, saj se bo dirka v Katarju odvijala v večernih urah. Korečič se bo v avgustu odpravil na ogled Velike nagrade v Brnu, mogoče pa si bo do poletja privoščil tudi ogled dirk razreda superbike. Z ostalimi člani kluba Ducati Gorizia in društva Gas iz Vrtojbe, pa 5. in 6. septembra načrtuje nov Ducatifest, ki je leta 2013 zbral približno 1300 motoristov. (mar) / ŠPORT Četrtek, 26. marca 2015 17 planinstvo - Angelu Kermecu (SPDT) zlati častni znak Planinske zveze Slovenije Od iskric do sodelovanja Prejemnik priznanja je leta 1982 obudil alpinistični odsek - Še danes pleza, največkrat v Glinščici, še lani pa je plezal v dolini Belega potoka »Priznanja res nisem pričakoval, in to do take mere, da sem na občnem zboru preslišal, da sem bil med nagrajenci. Šele Vojko Slavec, ki je sedel ob meni, me je opozoril, da bom prejel priznanje.« Angelo Kermec, dolgoletni član Slovenskega planinskega društva Trst (SPDT), je tako doživljal trenutke pred podelitvijo zlatega častnega znaka Planinske zveze Slovenije na nedavnem občnem zboru društva. Nagrada ga je res prijetno presenetila. »»Seveda sem zelo zadovoljen, predvsem pa me veseli, da se alpinistični odsek pri SPDT še naprej razvija, da imamo nove sile in nove generacije, ki se udeležujejo tečajev,« se veseli Kermec, ki je letos dopolnil 76 let. V planinsko društvo se je včlanil leta 1969. Takrat ga je prijatelj Claudio Posega navdušil za planinstvo. Po Nanosu in bližnjih vrhovih pa je Angelo kmalu spoznal še plezanje in alpinizem, ki sta postala spremljevalca njegovega življenja. »To je bilo okrog leta 1975. Začel sem z Robertom Nardinijem, s katerim sem kolesaril. Prve smeri v hribih sem preplezal v dolini Bele vode, nato pa je bilo teh čedalje več,« se danes spominja Angelo. Plezal je v Juljicih, Dolomitih, Karnijskih in Kamniških Alpah, v skupini Civetta, preplezal pa je tudi visoko steno Watzmanna. Do danes je zbral več kot 200 vzponov, nekajkrat pa je plezal tudi pozimi. Angelo je pisal tudi zgodovino alpinističnega odseka SPDT. Leta 1982 je bil pobudnik, nato pa duša nanovo ustanovljenega Alpinističnega odseka (AO). »Ideja, da obudimo alpinistični odsek ni bila naključna. Ko sem večkrat plezal na Napoleonski cesti, sem vsakič imel vtis, da me plezalci italijanskega društva Cai gledajo postrani. In to me je pošteno motilo. Spraševal sem se, zakaj tudi mi Slovenci nimamo svojega odseka.« In Angelo ni čakal križem rok. S pomočjo dobrega organizatorja Petra Suhodolca sta Člani Alpinističnega odseka SPDT z Angelom Kermecem (tretji z leve) ponovno ustanovila odsek in razpisala prvi tečaj. »Spominjam se, da se je na njem zbralo kar 33 tečajnikov. In to je bil le prvi izmed naših podvigov,« je ponosen Kermec. »V nekaj letih smo se po številu plezalnih uspehov zavihteli na prvo mesto v deželi.« Že leto po ustanovitvi sta se Igor Škamperle in Lucijan Cergol udeležila jugoslovanske odprave na Anapurno, AO SPDT je organiziral nato odpravo na Južno Anapurno, naslednjega leta še v Dolino Ao-ste, leta 1986 je Dušan Jelinčič kot prvi alpinist v deželi osvojil osemtisočak Broad Peak, leta 1990 pa je planinsko društvo organiziralo mednarodno himalajsko odpravo Alpe Adria Sagarmatha na Everest in Lotze. »»To je bila odprava, v kateri sta z nami prvič sodelovala tudi člana italijanskega planinskega društva Marco Sterni in Mauro Pe-tronio. In po vseh teh uspehih, ko je na čelo SPDT stopil Lojze Abram, se je začelo plodno sodelovanje z italijanskim pla- ninskim društvom, kar je bilo še nekaj let pred tem povsem nemogoče. Še nekaj desetletji prej so oni vihrali fašistične zastave. Okrog leta 1990 pa je zavladalo povsem drugačno vzdušje in na to sem res ponosen.« Angelo seveda plezanja ni nikoli opustil. Med tednom se še vedno najraje zateče v dolino Glinščice (tam je odprl več kot 20 alpinističnih smeri!), še vedno pa ima rad hribe: »Nazadnje sem lani s svojim dolgoletnim soplezalcem Ma-riom Schimarjem preplezal prvo ponovitev južne smeri na Trbiški Krniški špici (400 metrov, težavnost 5/6). Nikoli pa nisem iskal ekstremnih sten ali težavnosti. Iščem predvsem lepoto, stena je lahko tudi krajša, pomembno je, da je lepa in da je dobra skala,« razlaga Angelo, bivši pleskar, ki zdaj v planinstvu vse bolj išče tudi samoto. Dolgo je bila njegova sopotnica tudi žena Mira, s katero je spoznal vse zahtevne zavarovane poti v Dolomitih in Julijskih Alpah. (vs) odbojka - Zalet Sloga in Sloga Tabor Izziva v Repnu Olympia v Padovi, Zalet Kontovel v ženski D-ligi spet doma Konec tedna ponuja odbojkarski spored nekaj zanimivih tekem. Reflektorji bodo kar dvakrat usmerjeni v repensko dvorano. Že jutri bodo igralke Zaleta Sloge tam gostile tretje uvrščeni Pordenone, ki se odlikuje po močnem napadu. Ta je za njih najbrž nedosegljiv (ima namreč kar deset točk prednosti), vendar ne gre dvomiti, da bodo naša dekleta tokrat dala vse od sebe, da ga premagajo. Razloga sta vsaj dva. Prvič, letos jim kljub 16 zmagam v 23 nastopih še ni uspelo »zablesteti«, manjka jim odmeven rezultat, kakršen je bil lani zmaga proti vodilnemu Libertasu TS, dobra popotnica pa je pri tem zmaga proti Pordenončankam v tekmi za 3. mesto na deželnem pokalnem finalu. Drugič, z zmago bi na 4. mestu obdržale prednost pred zasledovalkami, četrto mesto pa bi ob koncu rednega dela pomenila najboljša uvrstitev združene ekipe v tej ligi vse od njenega nastanka. Dan kasneje bodo v Repnu igrali od-bojkarji Sloge Tabor Televita, pomerili pa se bodo z vodilno Valsugano. Ta je že od vsega začetka veljala za najresnejšega kandidata za napredovanje. Napovedi zdaj tudi uresničuje, čeprav ima enako število zmag kot drugo uvrščena Villafranca, a je v zadnjih sedmih krogih vsakič zmagala s 3:0! Toda slogaši igrajo doma zelo uspešno (žal to ne velja za gostovanja), tako da lahko pričakujemo, da bodo nasprotniku nudili močan odpor in gledalce osrečili s privlačnim nastopom. Ko bi tudi zmagali (res nimajo kaj izgubiti in lahko igrajo povsem sproščeno, bi bilo veselje še toliko večje. Olympia bo v isti ligi že danes igrala v Padovi proti mladinski ekipi tamkajšnjega prvoligaša. Padova je z eno nogo že v nižji ligi, a se s tem očitno še ni sprijaznila, če vemo, da je prejšnji teden zmagala v Bassanu. Ekipe z dna lestvice so pospešile svoj korak, zato je morda današnja tekma nekoliko težja, kot se zdi, a mladi igralci iz Venete vseeno ne bi smeli presenetiti Goričanov. Po zmagi proti Latisani bodo od-bojkarice Zaleta Kontovel v D ligi, v skupini za napredovanje, vnovič igrale na domačih tleh. Tokrat bo njihov nasprotnik Roveredo, ki je na lestvici drugi, naše igralke pa so ga v rednem delu v gosteh pre- magale s 3:1. Kot kaže zaradi poškodbe kolena tudi tokrat ne bo podajalke Anto-gnollijeve (a počasi že trenira), ki pa jo je že zadnjič odlično zamenjala Petra Sossi, ki je pokazala velik napredek v primerjavi z začetkom sezone. V moški D-ligi bo danes nastopila samo Olympia, njen gost v dvorani Mirka Špacapana bo tržaški CUS, za katerega se je prvenstvo bolj ali manj že končalo, saj ima le še teoretske možnosti, da se spet vključi v boj za play-off. To je za varovance trenerja Kuštrina morda priložnost, da sz zmago utrdijo svoj majav položaj v boju za obstanek. Odbojkarski vikend se bo podaljšal v prihodnjo sredo, ko bo na Opčinah pomemben derbi za uvrstitev v končnico moške D-lige med Slogo Tabor in Sočo. V ORGANIZACIJI ŠZ SOČA Nedelja za najmlajše ŠZ Soča iz Sovodenj je že več kot 30 let dejavno na področju »odbojkarske vzgoje« najmlajših. V nedeljo, 29. marca, bo priredila tudi odbojkarski turnir za najmlajše v domači telovadnici v So-vodnjah. Nedeljsko odbojkarsko popoldne spada v sklop pokrajinskih turnirjev mikro in miniodbojke. Pokrovitelji turnirja so Fundacija goriške hranilnice, Zadružna kreditna banka Doberdob - Sovodnje in ZSŠDI, ki je tudi soorga-nizator turnirja. Od 14.30 do 16.00 se bodo na parketu pomerili mikroodbojkar-ji (otroci, rojeni med 2007 in 2009), od 16.00 do 17.30 pa bodo pod mrežo stopili nekoliko starejši vrstniki, rojeni med letoma 2003 in 2007. Gostitelj, ŠZ Soča, se bo predstavil z več ekipami: 15 najmlajših odbojkarjev in odbojkaric redno trenira dvakrat tedensko že celo sezono pod strokovnim vodstvom trenerja Roka Černeta. Organizatorji pričakujejo skupno udeležbo približno 80 otrok. (ač) zsšdi - Jutri 65 prijavljenih na seminarju ZSŠDI v Trstu Jutri bo v prostorih tržaškega dijaškega doma stekel prvi letošnji študijski seminar, ki ga ZSŠDI namenja odbornikom svojih društev. V letošnji program je organizator uvrstil štiri teme in sicer o fiskali, o odnosu društva do medijev, marketinško področje in temo, ki obravnava pojem komunikacije. Predavatelji so izvedenci na posameznih področjih in sicer Adriano Kovačič, Veronika Sossa, Ladi Vodo-pivec in Aleksander Škraban . Na seminar se je prijavilo preko 70 naših odbornikov. Zelo razveseljiv je tudi podatek, da se bo seminarja za mlade, ki bo 2. in 3. aprila na Ptuju, udeležilo kar 65 odbornikov. namizni tenis - Primorska liga Sklepno dejanje je bilo v Zgoniku S sklepnim turnirjem v Zgoniku se je letos končala Primorska liga pod okriljem namiznoteniške zveze Slovenije. Letos se je lige prvič udeležil tudi ŠK Kras, namenjena pa je registriranim veteranom in rekreativnim pingpongašem. Naziv naj ne vara. To je prava celoletna liga z 12 moštvi in 11. prvenstvenimi krogi, dvoboji v Zgoniku so potrdili tudi kakovost tekmovanja. Zmagovalec lige je ekipa Gorica 1, ŠK Kras, ki se je po rednem delu uvrstil v skupino šestih najboljših ekip, pa je pristal na 5. mestu. Ekipo zgoniškega društva (na sliki slosport desno udeleženci nedeljskega turnirja) so zastopali med letom v različnih sestavah zastopali Edi Bole, Sonja Milič, Sonja Doljak, Damjana Sed-mak, Livio Tagliapietra, Isabella Tor-renti, Robert Milič in Paolo Fabris. Edi Bole (na sliki slosport zgoraj) je bil v Zgoniku tudi zmagovalec sklepnega turnirja posameznikov. Pri ŠK Kras je turnir, ki ga je organiziral namiznoteniški navdušenec Denis Černilogar iz Ajdovščine, navdušil (vsaki tekmi med letom je sledila pogostitev in družabnost) in se ga bodo zagotovo še udeležili. invalidski šport Danes turnir VZS Mitja Čuk Zmagajmo vsi V telovadnici pri Briščikih bo danes vse živo. V jutranjih urah bo na vrsti bo že 12. mednarodni turnir Zmagajmo vsi v organizaciji VZS Mitja Čuk. Letos se je povabilu odzvalo osem ekip iz Trsta, Ljubljane, Červi-njana, Codroipa in Medee. Prireditev se bo začela ob 9. ure, okrog 12. ure pa bo priljubljeno nagrajevanje, na katerem bodo sodelovali tudi gostje. Organizatorji so letos povabili trenerja in člane prvoligaške ekipe Pallacane-stro Trieste, ki so že potrdili prisotnost. Sledilo bo še skupno kosilo, na katerem bodo vse ekipe nazdravile, saj bodo nenazadnje zmagovalci prav vsi! košarka Kontovel lahko preseneti, za Bor imperativ zmaga Predvelikonočni košarkarski vikend se bo začel že danes, ko bosta Kontovel in Sokol začela boje v končnici prvenstva. Kontovel bo v osmini finala igral v Vidmu proti Geattiju basket time (ob 21.00). Varovanci trenerja Marka Švaba bodo na gostovanju nastopili brez nosilca Petra Lisjaka, po vsej verjetnosti pa bo igral Gregor Regent: »BrezLisjaka smo že igrali, zato nikakor ne bomo vrgli puške v koruzo. Znamo, da so dobra ekipa, nosilci Puto, Anto-gnolli in Sandri so beki, ki zelo dobro mečejo na koš. Vendar, če igramo, kot znamo, jih lahko tudi presenetimo,« pravi Švab. Druga tekma bo šele 11. aprila. V končnici za obstanek pa bo Sokol v popolni postavi igral v Nabrežini (ob 20.45) proti Albi, ki je v tržaško-goriški skupini zasedla predzadnje mesto. Sokol jih je letos v rednem delu že dvakrat premagal. »Čim prej želimo osvojiti dovolj zmag in si zagotoviti obstanek v ligi. Imamo ugoden razpored: v prvem delu play-outa bomo kar trikrat igrali doma,« je pojasnil trener Zoran Lazarevski. V deželni C-ligi bosta Bor Radenska in Breg igrala jutri. Pred domačimi gledalci bodo ta konec tedna igrali samo Svetoivančani (ob 18.30), ki bodo gostili zadnjeuvrščeni Ronchi. Imperativ je zmaga, saj bi se z novima dvema točkama približali varni razdalji. Matematični obstanek kljub zmagi ne bo zagotovljen, zmaga pa je zagotovo zelo dobrodošla, saj čaka Bor v zadnjih štirih krogih kar zahteven razpored. »Čeprav jeRonchi zadnji na lestvici, so je zelo dobro upiral Bregu. Skratka, ne smemo jih podcenjevati. Igrajo hitro, boljši pa smo pod košem,« je še zaključil trener Dean Oberdan. Po tednu premora odhaja Breg na gostovanje v Tarcento k vodilnemu. Tudi brez Marca Grimaldija želijo varovanci trenerja Toma Krašovca vsekakor zapustiti pečat: »»Podobni smo jih pofizičnih značilnostih in izkušnjah, odločale bodo torej malenkosti. Paziti moramo na njihovo agresivnost in ohraniti mirno kri,« je previden trener Krašovec, ki je vsekakor prepričan, da je ekipa pripravljena na veliki met. »Nasprotnikov se ne bojimo. Dobro smo trenirali in odigrali tudi prijateljsko tekmo proti Ronchiju,« je še dodal dolinski strateg. ce ontecchi Petek, 27. marca 2015 Št. 12 (4) Šepetajo: Barbara, Daniel, Denis, Luka, Martina, Mateja, Nika, Tjaša in Vesna. sum@primorski.eu Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Zamejske pesnike bi lahko izvažali, vsega drugega pa nam primanjkuje!« (Komentar ob dnevu poezije...) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna mirt mz M irn _ Debu ptč Pr kamnolomh je živu en debu ptč, usk dan je hodu pu kruh, nabasu se je, in se vrnu dmu. Prepevu je ceu dan, soji ljubici je prnesu rože; ma uona je že jmla druge, Marec, mesec poezije in pomladi, nas je umetniško navdihnil. Tokrat smo se navdušili nad ljubljanskimi grafiti. V Ljubljani je kar 13 površin, kjer se lahko prosto in legalno ustvarja grafite. Kljub temu pa grafite najdemo povsod, in sicer tako na fasadah mestnih hiš, na fasadah na blokih, mostovih, prehodih, na vlakih ... Združili smo tako to vrsto umetnosti - če ji lahko tako rečemo -s poezijo, in nastal je ... šum! Grafitira-nje se je sicer razvilo v poznih šestdesetih letih v Philadelphii na vlakih, nato je zajelo New York, dokler se v osemdesetih letih ni vedno bolj razširilo po svetu. Šumovci smo se tokrat potepali po Ljubljani in podrobno analizirali vsak obstoječi grafit, v luči še najbolj na- suhi so bli, ma tku suhi, d nanka štekin. In kaj je nrdu ta debu ptč? Pujeu je še t druge ptče, nmazu si jh je n kruh, šou nzaj k ljubici in ji reku: „Glej, zdej samo jst sm še ukruh" predne literarne kritike. Grafiti, ki vam jih danes ponujamo, so prave pesmi, ki so jih cestni pesniki napisali na svojem prav posebnem papirju - zidu. Večkrat so bile pesmi tako globoke in nedostopne, da smo si dovolili dodati poetično razlago ob grafitu, da bi ta postal še bolj dostopen našim bralcem. Iskali pa smo tudi razpršene fragmente pesmi, ki jih je avtor skrival po celi Ljubljani, in jih zbrali v originalno obliko. P.S. Šum razpisuje natečaj za slike najlepših oziroma najbolj filozofskih grafitov. Dragi bralci, vzemite v roke svoj fotografski aparat in pošljite nam slike, tudi po naši Facebook strani. Najlepše bomo nagradili! Kd rtt3fTtO VS& Vecit-V J-...' i\ ■■ 2 j d, sir) J JT) Čd^i/^j ^ smo se no«;i/í lll/'j] » ■ * m • - h « * 1 ■■ ,'i'l. V," i * • Greva na kavo? Lepe oči imaš, zaljubil sem se v tvoj nasmeh. Ko se pod lipo sprehajaš, me spominjaš na najepše dneve pomladi, ko se narava prebuja, sadovi se rojevajo, ptički žvrgolijo. Krasna si, tvoj pogled mami nas smrtne ljubimce. A bi šla na kavo?, te vprašam. In ti:„Sporočiloprebrano 27.3.2003". fate the wall mmmmmrnmmmmmjm mvummmmmmmmm rnmmmmmmmmmmm Sto in še sto Sto in še sto je potrebnih sestavin, da lahko človeka ustvarimo. Malo fantazije, ščepec zdrave pameti, nekaj humorja in, a ne preveč, zavisti. V peči človeštva se vsak dan rojevajo novi ljudje, ki so kot piškoti: nekateri so čokoladni, drugi imajo barvne sladkorčke, v drugih najdemo eksotične začimbe. Sto in še sto je različnih receptov, sestavine dobro premešamo: vsi smo iz istega testa. Kako se lahko drobtinica prelevi v zver in do tal, do kosti poruši in ubije kraljestvo, ki je bilo pred kratkim v varovani sobani sveta? Smo vsi iz istega testa? LEPE V Sarajevu Prva kafana v daljavi. Vonj jablane in vrelega čaja: ponovno sem tu, ljubavi moja! Po tvojih cestah sem kot doma. Šali plapolajo po ulicah: barve! Mesto je živo! Otroci se igrajo, v ozadju pa že slišiš imama, ki ljudi kliče k molitvi. Minareti po eni strani; zvoniki po drugi: magičen svet. Stari pevci prepevajo po ulicah: ritem njihovih pesmi se prepleta z vonjem turške kave. Zgleda, da se je tu čas ustavil. Dejansko se je: ko sem te prvič srečal, ljubavi moja! In zdaj, ko se sonce že skiva za tabo, ko se že prižigajo prve luči te vroče, neskončne noči, še zadnja misel se mi rojeva. Bogve, če bo še kaj mesta v kafani. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. marca 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ra-gione? La macchina della verita 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Film: Pretty Woman (rom., '90, i. R. Gere, J. Roberts) 23.30 Tv7 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.40 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Nad.: Il commissario Rex 22.55 Nad.: The Good Wife 23.55 Virus - Il contagio delle idee RAI3 RAI4 RAI PREMIUM 11.05 Nad.: Un posto al sole 12.0519.05 Rai Player 12.15 Nad.: Medicina Generale 13.10 19.15 Nad.: Terra Nostra 14.05 Serija: Medium 15.35 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.40 Nad.: Capri 16.40 Nad.: Legami 17.30 Novice 17.35 Nad.: Batticuore 18.20 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Un medico in famiglia 21.15 Nad.: Il coraggio di Angela 23.05 Fiction Magazine RETE4 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Scono-sciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 D-Day - I giorni decisivi 23.10 Sfide 11.30 Heroes 12.15 17.55 Robin Hood 13.05 18.45 Andromeda 13.55 19.25 Rai Player 14.05 20.20 Star Trek Enterprise 14.50 90210 15.30 Heartland 16.20 The Lost World 17.10 Novice 17.15 Streghe 19.35 Stargate Atlantis 21.15 Film: Solomon Kane (pust., '09) 23.00 Wonderland 2015 23.30 Film: Lovely Molly (horor, '11) _RAI5_ 14.20 La Terra vista dal cielo 15.15 Oceani 16.15 Gledališče: L'arte della commedia 18.25 Novice 18.30 Grandi giardini di Francia 19.40 Art of America 20.30 Rai Player 20.45 Memo - L'agenda culturale 21.15 Dok. film: Sul vulcano 22.45 Scara-mouche Scaramouche 23.25 David Letter-man Show RAI MOVIE 14.15 17.45 Rai Player 14.25 Film: Detective coi tacchi a spillo (akc., '91) 16.00 Film: Doc (vestern, '71) 17.40 Novice 17.55 Film: Il diavolo e Max (kom., '80) 19.35 Film: Fantozzi contro tutti (kom., It., '80, i. P. Villaggio 21.15 Film: A testa alta (akc., '04, i. D. Johnson) TELEQUATTRO 7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Il por-tolano 11.00 Aktualno: Musa Tv 11.15 21.00 Ring 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 18.55, 23.35, 0.00 Trieste in diretta 20.00 20.55, 23.30 Il bollettino della neve 20.05 Happy Hour LAEFFE 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e gi in Tv 12.5017.35 Chef Sara in Italia 14.30 18.30 Il cuoco vagabondo 15.30 Popoli in festa -Giappone 16.30 Popoli in festa - Messico 19.40 Novice 20.00 Racconti dalle mega-lopoli 21.00 Film: Bread and Roses (dram.) 23.00 Film: La sorgente dell'amore (dram.) CIELO 12.00 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.30 MasterChef Australia 16.30 18.15 Fratelli in affari 17.30 Buying & Selling 19.1519.45 Affari di famiglia 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Italia's Got Talent 23.00 Dok. film: Come rimorchiano i mormoni DMAX 16.00 Film: La storia di Ruth (zgod., '60) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Le tre rose di Eva 23.15 Grand Hotel Chiambretti _ITALIA1_ 6.55 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: The O.C. 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.45 Serija: Merlin 15.40 Serija: The Vampire Diaries 16.35 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 20.30 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Show: Colorado _IRS_ 12.20 Film: Il sole buio (dram., It., '89) 14.35 Film: L'importanza di chiamarsi Ernest (kom., '02, i. C. Firth) 16.30 Film: I miei piu cari amici (kom., It., '98) 18.45 Super-cinema 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 22.45 Film: Silkwood (biogr., '83, i. M. Streep, Cher) 21.00 Film: Terminator 2 - Il giorno del giudizio (zf, '91, i. A. Schwarzenegger) 23.40 Film: Attack Force - La morte negli occhi (akc., '06, i. S. Seagal) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.15 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menù di Benedetta 10.0519.00 Cuochi e fiamme 11.00 17.00 Cambio moglie 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 16.00 SOS Tata 18.55 Dnevnik 21.10 Serija: Josephine, ange gardien 12.30 Liquidator 13.20 18.35 Affare fatto! 14.10 19.30 Banco dei pugni 15.05 Catti-vissimi amici 15.55 Supercar: auto da so-gno 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 23.45 Airport Security 20.20 Rimozione forzata 21.10 Ultima fermata: Alaska 22.00 Oro de-gli abissi 22.55 Finding Bigfoot: cacciatori di mostri SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.2018.25 Kviz: Vem! 11.10 Ugriznimo znanost 12.05 Sveto in svet 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Risanke in otroške serije 16.15 Osmi dan 17.30 Dok. serija: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi 23.10 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 9.40 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.25 Infodrom 8.35 Moja soba 10.15 Dobro jutro 13.05 Točka 14.25 Slovenci v Italiji 14.55 Dok. portret: 400 let iskanja 15.45 Dok. odd.: Leonardo - Kako razmišlja genij 17.25 Avtomobilnost 17.55 Migaj raje z nami 18.25 Umetnostno drsanje: SP, plesni pari, pon. 20.15 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Slovenija - San Marino, prenos 23.30 Film: Čistilci čevljev (dram., '46, r. V. De Sica) _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Zvočno klasični 16.15 Folkest: Antonella Ruggero 17.05 Dogodki 17.20 Sredozemlje 18.00 Firbcologi 18.25 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Folkest v Kopru 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Dok.: Darovi narave 23.30 Avtomobilizem _POP TV_ 7.00 Risanke 8.15 9.00, 10.55, 12.10 Tv prodaja 8.30 Serija: Morske deklice 9.15 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 11.10 16.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 12.25 15.00 Nad.: Du-brovniška zora 13.25 Serija: Lepo je biti sosed 14.25 Serija: Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo 17.00 18.55, 22.30 Novice 20.00 Film: 007 - Umri kdaj drugič (akc., '02, i. P. Brosnan) 23.00 Nad.: Koma 23.15 Eurojackpot _KANAL A_ 7.0018.00, 19.50 Svet 7.5011.25 Nad.: Bud-va na morski peni 8.45 Risanke in otroške odd. 9.55 16.15 Serija: Goldbergovi 10.20 VREDNO OGLEDA v> HM Petek, 27. marca US] Rai 1,ob 21.15 Pretty woman ZDA 1990 Režija: Garry Marshall Igrajo: Julia Roberts, Richard Gere in Ralph Bellamy Pred par dnevi se je na spletu pojavila slika protagonistov tega filma, ki so se po petindvajsetih letih, spet srečali. Pravljica iz začetka devetdesetih let, ki je v družbi Julije Roberts in Richarda Gera pripovedovala o sanjah, ki se uresničijo, praznuje že četrt stoletja in še vedno deluje kot balzam za dobro počutje. Edward Lewis je očarjivi, zdolgočaseni milijarder, ki odloči, da bo docela spremenil življenje prikupni Vivian Ward. Rdečelasi lepotici življenje ni prizaneslo in jo naposled prisililo v prostitucijo. Njuno razmerje, ki je nastalo v obliki delovne pogodbe, pa je naposled klonilo neprizanesljivim zakonom ljubezni. Pepelka modernih dni je omogočila takrat samo triindvajsetletni, prikupni Juliji Roberts, da je nesporno zaslovela na svetovni filmski sceni. 12.30, 12.45 Tv prodaja 10.35 16.50 Serija: Odvetnik z ulice 13.00 18.55 Serija: Komisar Rex 14.00 Film: Predobra zame (kom.) 16.0017.45, 22.00 V živo iz hiše Big Brother 20.00 Big Brother 22.30 Film: Kot rit in srajca (kom.) PLANETTV 10.55 Tv prodaja 11.25 Nad.: Moja družina 12.10 18.00 Nan.: Castle 13.05 Nad.: Sulej-man Veličastni 14.10 Ellen 15.05 Nan.: Zasebna klinika 16.00 21.00 Bar 17.00 Nan.: Havaji 5.0.18.55 Danes 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 22.00 Nan.: Obveščevalec 22.55 Bar doma 23.25 Film: Srčna dama (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 11.15 Posameznik in družba - sodeluje psihologinja in psihotera-pevtka dr. Marina Flego; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Natalia Ginzburg: Družinski besednjak - 5. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40, 12.55, 18.25 SMS; 9.45 Taborišče Čiginj; 10.00 Evropa osebno; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 26. marca 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Ciklonsko območje nad Sredozemljem se počasi polni. Naši kraji so na obrobju tega ciklona. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje razmeroma topel in vlažen zrak. Dopoldne bo nebo oblačno z rahlimi ali zmernimi padavinami, popoldne bo začel pihati severovzhodnik in oblaki se bodo umaknili. Snežilo bo na 1000 m nadmorske višine. Zvečer se bo vreme izboljšalo. Oblačno bo z občasnimi padavinami, ki bodo popoldne slabele in zvečer ponehale. Čez dan bo zapihal severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Jutri bo jasno. Pihal bo zmerni severovzhodnik. Jutri bo precej jasno, ponekod bo pihal severni do severovzhodni veter. £ Sonce vzide ob 5.55 in zatone g ob 18.26 Dolžina dneva 12.31 Luna vzide ob 11.01 in zatone ob 2.03 Vremensko pogojene težave bodo pogoste, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Obremenitev bo prehodno nekoliko oslabela sredi dneva in zgodaj popoldne. Spanje občutljivih ljudi bo moteno. Danes: ob 0.43 najvišje 17 cm, ob 9.35 najnižje -21 cm, ob 18.00 najvišje 10 o cm, ob 22.12 najnižje 6 cm. ;! Jutri: ob 2.22 najvišje 7 cm, ob 11.32 najnižje ' -22 cm, ob 18.49 najvišje 19 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 10,7 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .235 Vogel ................105 Kranjska Gora.........40 Krvavec..............120 Cerkno ............... 110 Rogla ................145 Piancavallo......"......70 Forni di Sopra.........80 Zoncolan............110 Trbiž...................60 Osojščica..............60 Mokrine .............110 FILM - Na Hrvaškem pripravljajo novo verzijo enega od najbolj znanih partizanskih filmov Remake filma Valter brani Sarajevo Za produkcijo se zanimajo tudi Kitajci - Prvega Valterja si je na Kitajskem ogledala milijarda ljudi - Na Hrvaškem snemajo še več drugih filmov ZAGREB - Na Hrvaškem napovedujejo snemanje nove različice znanega jugoslovanskega partizanskega filma in nadaljevanke Valter brani Sarajevo, za katero so interes pokazali tudi producenti s Kitajske. Medtem nemška filmska družba Rat Pack pripravlja snemanje novih filmov o indijanskem poglavarju Vinetouju, ki bo potekalo tudi na Hrvaškem. Kot so potrdili iz družbe Jadran film, nameravajo do konca maja skleniti avdicijo za glavnega igralca v filmu Valter brani Sarajevo. V priljubljenem filmu režiserja Hajrudina Krvavca iz leta 1972 je z vlogo Valterja zaslovel beograjski igralec Velimir Bata Živojinovic. Celovečerec, ki je bil zelo priljubljen na Kitajskem, si je po nekaterih kazalcih ogledala več kot milijarda ljudi. Predsednik uprave Jadran filma Vinko Grubišic je napovedal, da bodo posneli dve novi različici filma in nadaljevanko o resničnem sarajevskem borcu proti fašistom med drugo svetovno vojno Vladimirju Pericu Valterju. Snemanja bodo potekala na avtentičnih lokacijah v prestolnici BiH in tudi v zagrebških filmskih studiih. Poleg partnerjev iz držav bivše Jugoslavije film o mitskem boju dobrega proti slabemu podpirajo tudi producenti iz Avstralije in Nemčije, je dejal Grubišic v pogovoru za hrvaško tiskovno agencijo Hina. Krvavčev film je doživel senzacionalen uspeh na Kitajskem in tudi kitajski producenti so zainteresirani za svojo različico filma. Med drugim na Kitajskem proizvajajo pivo Valter po podobi glavnega junaka iz jugoslovanskega filma. Nekateri dialogi iz filma Valter brani Sarajevo so postali del vsakdanjih pogovorov v državah bivše Jugoslavije, Originalno verzijo filma iz leta 1972 si je na Kitajskem ogledala milijarda ljudi, o tem kako popularen je tam lik Valterja pa priča tudi pivo, ki je dobilo njegovo ime (spodaj) arhiv na njih sta se na svojih ploščah sklicevali tudi sarajevski glasbeni skupini Za-branjeno pušenje in Dubioza kolektiv. Nemški producenti pa bodo v Liki, Gorskem Kotarju, ob Velebitu in hrvaški Istri znova oživili duh apaške-ga poglavarja Vinetouja iz romanov Karla Mayja. Prve filme o dobrohotnem Indijancu so posneli v 60. letih prejšnjega stoletja. Legendarni filmski vodja Apačev, ki ga je upodobil francoski igralec Pierre Brice, je v nekaterih nemških anketah tudi danes bolj znan kot večina nekdanjih svetovno vplivnih nemških politikov. Klub privržencev Vi-netouja v Nemčiji vsako leto organizira srečanja, obiskujejo pa tudi lokacije s snemanja filmov na Hrvaškem. Nemški vlagatelj Holm Lischewski je že vložil milijon evrov v tematski park Vine- tou nad kanjonom reke Zrmanje na Hrvaškem, so poročali hrvaški mediji. Snemanje novih dogodivščin naj bi začeli konec leta ali v začetku jeseni. Vrednost snemanja na Hrvaškem je ocenjena na sedem milijonov evrov. Svetovne producentske hiše so lani porabile več kot 83 milijonov kun (11 milijonov evrov) samo za storitve snemanja različnih filmskih projektov na Hrvaškem, je objavil hrvaški avdio-vi-zualni center (Havc), ki skrbi za filmsko produkcijo. Najbolj znana je nadaljevanka ameriške kabelske televizije HBO Igra prestolov, ki so jo lani že četrto zaporedno sezono snemali pri sosedih. Na Hrvaškem pa so lani snemali tudi druge nanizanke, med drugim ameriško Dig, francosko Borgio in britansko Jonathan Strange & Mr. Norrell. (STA) ANGLIJA V Leicestru pokopali kralja Riharda III. LEICESTER - V Leicestru so včeraj pokopali posmrtne ostanke angleškega kralja iz 15. stoletja Riharda III., zadnjega angleškega monarha, ki je padel v bitki. Pogreb v katedrali v tem angleškem mestu je vodil prvi mož Cerkve v Angliji Justin Welby, udeležili pa so se ga tudi nekateri člani britanske kraljeve družine. Kraljica Elizabeta II. je poslala posebno sporočilo, pogreba pa se je v njenem imenu udeležila njena snaha, grofica wesseška, Sophie. Prišel je tudi kraljičin bratranec princ Richard, vojvoda gloucestrski, zavetnik Družbe Riharda III. in krvni sorodnik ubitega kralja. Na pogrebu, ki ga je prenašala nacionalna televizija, je igralec Benedict Cumberbatch prebral pesem, ki jo je posebej za to priložnost napisala škotska pesnica Carol Ann Duffy. Nominiranec za oskarja, ki bo igral Richarda v televizijski seriji BBC Votla krona, je prav tako daljni sorodnik pokojnega monarha. Z obredom v katedrali so se končale več dni trajajoče pogrebne slovesnosti. Rihard III. je v starosti 32 let umrl v bitki pri Bosworthu leta 1485. Njegovo okostje so odkrili leta 2012 med arheološkim izkopavanjem pod avtomobilskim parkiriščem v Leicestru. Bitka pri Bosworthu je bila zadnja večja bitka v t. i. vojni vrtnic. Po Rihardovi smrti je šla angleška krona iz rok dinastije Plantagene-tov v roke Tudorjev. O Rihardu III. je zgodovinsko gledališko dramo napisal tudi največji angleški dramatik William Shakespeare.