< > h m Q D ■4 (O < u O Ne posmehu] se človeku, ki bi se ti moral smiliti. Hrvaški pregovor m Številka 45 Letnik 54 Cena 1,15 evra e 180,-SIT 15. novembra 2002 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Zahteva po dvojezičnem napisu za Libuče je več ko upravičena in ga niti ne osporava KHD. mestni svetnik Jurij Mandl Vabnja vas: politika naj pusti šolo pri miru Stran 6 Foto: Eaaenherner Nad 1000 Žalnih gostov, med njimi 30 duhovnikov, je preteklo soboto, 9. novembra, pospremilo dv. svet. dr. Valentina lr|2ka na njegovi zadnji zemeljski poti na sveško pokopališče. Mašo zadušnico je daroval podpredsednik Avstrijske škofovske kon-ference dr. Egon Kapellari, pevsko pa je svečanost olepšal domači cerkveni zbor pod vodstvom dr. Antona Feiniga. Strani 4/5 POLITIKA l-ibuška prizadevanja Ali se bo vprašanje dvojezič-nega napisa za Libuče pra-vočasno rešilo doma? Strani 2/3 IZ NAŠIH OBČIN „Imam drugačen pristop" Novi boroveljski župan Ingo Appe bo šel v narodnostnem vprašanju po novi poti. Stran 5 SPORT Zimska krona Selanom Na zadnji jesenski tekmi so si nogometaši iz Sel zagotovili naslov zimskega prvaka. Stran 14 SPORT Nepričakovani razplet Zmaga v soboto proti moštvu iz Gradca zadostuje Dobljanom za 6. mesto. Stran 15 2 Politika Politika 3 Janko Kulmesch__ Komentar Našega tednika Zlorabljeni mir ^ Q"70 Začetek oktobra 1*7/ ämmmpred 30-imi leti so na Koroškem podirali dvojezične napise. Mlajši, še posebej pa tisti, ki so se rodili po letu 1972, si v resnici sploh ne morejo predstavljati ozračja, ki je takrat vladalo v deželi ob Zilji in Dravi. Nahujskane množice, mnogi od njih pijani ne samo od sovraštva do slovenske narodne skupnosti, so izvajale pravi pogrom, pogrom, ki je veljal nasilni odstranitvi dvojezičnih tabel - hkrati pa naj bi predvsem ustrahoval in smrtno zadel Slovenke in Slovence v njihovi zvestobi do rodu ter v prizadevanju za narodno enakopravnost. Pri tem tudi ni manjkalo fizičnih groženj in žrtev. Tako je medtem že pokojni Mulle iz Sinče vasi v varnosti temne noči tako brutalno napadel živi-nozdravnika dr. Marka Dumpel-nika iz Male vasi pri Globasnici, da je nekaj časa obstajala zanj nevarnost trajne poškodbe. Po lovu na dvojezične napise v Rožu pa so se nekateri, potem ko so opravili s tablami, resno hoteli peljati v Bilčovs z namenom, da zažgejo gostilničarju Hanziju Ogrisu - Miklavžu hišo. Posledice zloglasnega orts-tafelšturma so bolj ali manj znane: deželni glavar Sima je moral odstopiti, sledilo je ugotavljanje manjšine, nato pa zakon o narodnih skupnostih s 25-odstotno klavzulo. Vse svoje protimanjšinske ukrepe je koroška in dunajska politika sprejela v imenu „potrebnega miru v deželi”. Temu nasprotno je leta 1973 koroška Cerkev sprejela sinodalne sklepe, ki so, kot je bilo ob smrti dr. Valentina Inzka večkrat poudarjeno, dejansko izraz enakopravnega sožitja in želje po resničnem miru. V javnosti se je obletnica ortstafelšturma, ki pomeni dokaj bridki mejnik v zgodovini koroških Slovencev, bolj ali manj zamolčala. To velja tudi za slovensko javnost, in šele konec tega meseca (sobota, 30. novembra; prireditev napovedujemo na 13. strani) bodo dogodki pred 30-imi leti predmet posebnega simpozija. Težko je razumeti, zakaj ta javna zamolčanost obletnice ortstafelšturma. Tema in čas simpozija sta več ko aktualna -najkasneje, odkar je Rudi Vouk uspel s svojo pritožbo pri ustavnem sodišču in se bo morala avstrijska vlada, hote ali nehote, tudi v prihodnje ukvarjati z nerešenim vprašanjem dvojezičnih napisov. Nič manj aktualno pa je prav tako vprašanje, kako avstrijska politika reagira na te izzive -namreč ignorantsko. V tem ima tudi „dobre” izkušnje, še posebej, kar zadeva njeno ignoranco do 7. člena avstrijske državne pogodbe. Pridružila se ji je le še želja avstrijske vlade, da se požvižga na jasno odločitev ustavnega sodišča. Nenazadnje pa niso novi tudi poizkusi, da se prepreči dosledna uresničitev 7. člena in še posebej dvojezične topografije v smislu razsodbe ustavnega sodišča pod znanim geslom: Treba je ohraniti mir v deželi. V imenu „miru v deželi” je koroška plebiscitna in poplebiscitna ikona Arthur Lemisch že v monarhiji hotel docela asimilirati koroške Slovence, ker so mu bili v napoto na pohodu nemštva proti Jadranu. Njegovi nasledniki v 2. republiki pa Lemischa slej ko prej častijo kot „rešitelja Koroške” in se v njegovem duhu prilagajajo potrebam aktualne deželne politke. Da ne bo nesporazuma: vsi si želimo miru - resničnega miru. Miru, ki sloni na trdnih temeljih pravne države, demokratičnega dialoga in enakopravnega sožitja. Miru, ki ne upošteva teh temeljev, je lahko samo zlorabljeni mir - kot takšen pa nikakor ne v interesu niti dežele Koroške niti narodne skupnosti. Libuška odločnarizadevanja za dvojezični napis Enotna lista Pliberk bo vložila nujnost-ni predlog, da se vprašanje dvojezičnega napisa za Libuče pravočasno reši doma, sicer pa bi morali vložiti pritožbo pri ustavnem sodišču. s »občini Pli-\ / berk imajo V kraji, ki so spadali pod nekdanjo občino Blato, dvojezične krajevne napise. Tudi v sosednji občini Bistrica so krajevni napisi dvojezični, tako npr. na Ponikli, v sosednji vasi Libuč. Z razliko do njih odredba k zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1977 za kraje v nekdanji libuški občini ne predvideva dvojezičnih napisov. Tako tudi ne za Libuče same, pa čeprav so pri vseh ljudskih štetjih uradno zabeležili daleč nad 25 odstotkov Slovencev. Tako je npr. pri ljudskem štetju 1971 navedlo slovenščino kot občevalni jezik 46 % Libuča-nov, LŠ 1991 - 40 %, pri zadnjem LŠ pa 37 %. Z drugimi besedami: avstrijske oblasti niso upoštevale niti 25-odstotne klavzule, ki so jo določile. v zakonu oz. uredbi 1976/77 in ki jo je po zaslugi Voukove pri- vilo ustavno sodišče. Vsekakor so zakonska določila in razsodba sama zelo jasni. Ustavno sodišče je med drugim jasno določilo, da je treba razsodbo uresničiti do 31. decembra tega leta. Zato bi moralo biti v interesu vseh, da se zadeva čimprej uredi tako, kakor to velevajo pravna določila. Ne-nazdnje gre tudi za spoštovanje načel pravne države, ki je hkrati najboljše jamstvo za živeto in enakoprav-. no mirno sožitje. Tega se zaveda tudi tistih 44 Libučank in Li-bučanov, ki hočejo po odvetniku Rudiju Vouku v primeru, da Libuče ne bi dobile v smislu razsodbe dvojezičnega napisa, vložiti pri ustavnem sodišču pritožbo. Mestni svetnik Jurij Mandl v pogovoru za NAŠ TED- Prepri-čan sem, da velika večina Libučank in Li-bučanov nima kaj proti temu, da piše na krajevni tabli poleg Loibach tudi Libuče. JURIJ MANDL, mestni svetnik Zadeva mora biti jasna do 31. decembra 2002. Če se bo izkazalo, da obstaja resna volja, ne bo treba vložiti pritožbe. RUDI VOUK, odvetnik tožbe 13. decembra lani razvelja- NIK: „Naša zahteva po dvojezič- REAKCIJI Kaj pravita pliberški župan Raimund Grilc (OVP) in podžupan Stefan Visotschnig (SPÖ)? predlagal bom razgovor med V frakcijami in podpisniki pritožbe. Dajem pa v premislek: če se bo nujnostni predlog vložil pred občinskimi volitvami, bo rešitev težko mogoča. Načelno pa seveda menim, da je boljši dialog kakor pritožba. ŽUPAN GRILC ~ynujnostnim predlogom EL ni-/L.mam problemov, ker bo ital< prišlo do dvojezičnega napisa za Libuče. To je že razvidno iz predloga Schüsslove konference konsenza. Vsekakor pa mi je ljubše, da najdemo v miru rešitev doma, kot smo pač to v Pliberku navajeni. PODŽUPAN VISOTSCHNIG wiviv.ffraene.at Avstrija sedaj potrebuje politiko raznolikosti/' Kot pripadnica narodne skupnosti sem lahko pri Zelenih nad deset let v parlamentu delovala za interese Slovencev. Skupaj s slovenskimi organizacijami in številnimi angažiranimi Slovenkami in Slovenci na Koroškem, Štajerskem in na Dunaju sem veliko dosegla. Za to bi se vam rada prisrčno zahvalila. Sedaj je priložnost, da Zeleni prevzamejo še večjo odgovornost. Z vašo podporo pri volitvah želim slovenskemu jeziku in slovenski kulturi dati tisto mesto, ki si ga zaslužita - in tako zagotoviti tudi nadaljnji razvoj manjšinskih pravic. mag’ Terezija Stoisits, za Slovence v parlamentu Avstrija sedaj potrebuje Zelene. OIE GRÜNEN Plačan oglas nem napisu je več ko upravičena- Na Schiisslovi konferenci konsenza niti t.i. domovinske organizacije niso osporavale, da Gbučanom naj ne bi pristajal dvojezični napis.” Mandl prav tako poudarja, da z dvojezičnim Hapisom „nočemo nikomur česa vzeti” in da „hočemo ohraniti dobro ozračje na vasi. Prepričan sem> da velika večina Libučank 'n Libučanov nima kaj proti temu, da piše na krajevni tabli poleg Loibach tudi Libuče.” V tem smislu si podpisni kl Pritožbe želijo, da bi se zadeva O'mprej rešila v občini sami. Zato bo EL, tako Mandl, vložila ustre-Zen nujnostni predlog. „Vsi upa-rn°, da bo mogoče pravočasno najti pozitivno rešitev doma in da ne bo treba ubrati poti na ustav-n° sodišče. Šele v primeru, da to ne bi bilo mogoče, bomo vložili Pritožbo." ■ "t-aueva mora o m jasna oo decembra 2002. Če se bo i; Za!°, da vlada resna volja, de resi to vprašanje, ne bo tr v ožiti pritožbe. V nasprotnem njeru jo bomo takoj po 1. janu db3. Razsodba ustavnega . Isša je nesporna, prav tako Je nesporno, da jo je treba v pi n' državi spoštovati.” Janko Kulmesch DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE Jasne besede o razsodbi ustavnega sodišča in Radiu 2 Van der Bellen v pogovoru za NAŠ TEDNIK: V primeru, da bi Zeleni prišli v vlado, bi seveda vztrajali pri tem, da se uresniči razsodba ustavnega sodišča.” » »pogovoru za NAŠ TEDNIK \ / je bil glavni kandidat Zelenih V zelo jasen: „Zame je samoumevno, da je treba razsodbo ustavnega sodišča glede dvojezične topografije uresničiti. Punktum. Pri tem bi vztrajali tudi v primeru, da bi Zeleni prišli v novo zvezno vlado. Zame so izjave politikov, da jih razsodba ustavnega sodišča ne zanima, absolutno nesprejemljive,” tako Van der Bellen. Zelo konkreten je bil tudi glede vprašanja Radia dva/Agora. Iz njegovih izjav je bilo jasno razvidno, da daje prednost rešitvi, ki bi zagotovila sedanjo ureditev, torej kooperacijo privatnih radijskih postaj Radio dva/Agora z ORF. „S strani vodstva ORF slišim, da so trenutni problemi izključno finančne narave, ker mora ORF štediti. Zato bi se v vladi zavzel za to, da se za ORF sprostijo finančna sredstva. Obstajata dve možnosti: prva - vlada nadomesti znesek, ki ga ORF izgubi zaradi tistih, ki so oproščeni pristojbine, v obliki posebne podpore. Druga možnost pa je, da se ORF dovolijo višji dohodki iz reklame.” Seveda pa je tudi Van der Belinu jasno, da je udeležba Zelenih v novi vladi dokaj odprto vprašanje. „S tem bi se za Zelene ne podrl svet, čeprav priznam, da bi bilo mikavneje dajati predloge -npr. glede zaščite narave in manjšin - z vladne klopi kakor z opozicijske.” Janko Kulmesch ŠOLSTVO_______________ Haiderjeva čudna politika Te dni so ravnateljstva ljudskih šol na Koroškem od deželnega glavarja dr. Haiderja, ki je hkrati deželni referent za šolstvo in kulturo, prejela pošiljko s knjigami za glasbeni pouk. Ta poteza bi bila sicer v redu, če ne bi bila povezana z nekaterimi nesprejemljivimi dejstvi, je komentiral to akcijo osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig. Pošiljka je vsebovala izključno knjige z notnim materialom za glasbeni pouk samo ene celovške založbe, kar pomeni trošenje denarja davkoplačevalcev v prid izbrani založbi. Poleg tega po mnenju prejemnikov poslano gradivo ni preveč uporabljivo. Pomanjkljivost pa je, tako Wedenig, predvsem tudi v tem, da pošiljka deželnega glavarja za dvojezične šole ni vsebovala nobenega gradiva s slovenskimi pesmimi za dvojezični pouk glasbe -s tem pa ignorirala potrebe dvojezičnih ljudskih šol. NARODNI SVET__________ Seja ZNP bo 26. novembra Na zadnji seji je Zbor narodnih predstavnikov NSKS sklenil, da naj bi bila naslednja seja ZNP na temo medijska hiša/skupni časopis in Radio dva/Agora v torek, 12. novembra. Osrednji tajnik NSKS Wedenig v stališču za NAŠ TEDNIK: „Zaradi nepredvidljivih obveznosti, ki jih je imel predsednik Sadovnik, in zaradi zasedenosti Tischlerjeve dvorane smo morali termin preložiti na torek, 26. novembra.” OGLAS Odvetniška pisarna v Beljaku išče pripravnico(ka). Ob znanju nemškega jezika je zaželeno tudi znanje slovenščine ter eventualno italijanščine in hrvaščine. Oglasite se pri gospe Sima -telefon 04242/23667-12. memonam Pred pogrebom je bila žalna seja NSKS, KKZ, Mohorjeve družbe, Slovenskega pastoralnega odbora in Slovenske gimnazije, katere sta se -poleg sina pokojnega dr. Zdravka Inzka - udeležila tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Iztok Simoniti in generalni konzul Jure Žmauc. Seja je zelo nazorno pokazala vsestransko udejstvovanje dr. Valentina Inzka v korist narodni skupnosti. Uk in delovanje pokojnega so predstavili predsednik NSKS Bernard Sadovnik, predsednik Mohorjeve Jože Kopeinig, ravnatelj DPU dr. Jože Marketz, ravnatelj Slovenske gimnazije mag. Anton Malle in šolski nadzornik dr. Teodor Do-mej. Pevsko se je od pokojnega poslovil Kvartet bratov Smrtnik. Zadnje slovo od Valentina Inzka Fara Sveče v občini Bistrica v Rožu je preteklo soboto, 9. novembra, bila priča slovesni pogrebni svečanosti, kakršne še verjetno ni doživela. ■ PRIPRAVIL JANKO KULMESCH ^■vgromna množica žalnih I 1 gostov - po oceni bi-striške žandarmerije jih je bilo nad tisoč - je s svojo udeležbo pri pogrebni svečanosti prepričljivo dokazala, kako velik ugled in globoko spoštovanje je užival dv. svet. dr. Valentin Inz-ko v narodni skupnosti, Cerkvi, domači občini, pri številnih pripadnikih večinskega naroda ter najvišjih predstavnikih zvezne in deželne politike. Prišel je podpredsednik Avstrijske škofijske konference dr. Egon Kapellari, ki je ob asistenci 30-ih sobratov daroval mašo-za-dušnico, prišel je Inzkov dolgoletni sotrudnik za „Skupno Koroško” dr. Ernst Waldstein, svečanosti se je udeležilo mnogo učiteljev iz Roža, Podjune, Zilje, še posebej tistih, ki so bili Inzkovi študentje na učiteljišču ali so z njim službeno sodelovali, ko je bil nadzornik in vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu, na njegovi zadnji zemeljski poti so ga pospremili njegovi nekdanji politični sotrud-niki, med njimi bivši predsedniki NSKS dr. Reginald Vospernik, dr. Matevž Grilc in Nanti Olip ter tajnik KKZ Nužej Tolmajer, zadnje zemeljsko slovo mu je izreklo sedanje predstavništvo na- Škof Egon Kapellari, podpredsednik Avstrijske škofovske konference, je za Valentina Inzka daroval mašo zadušnico, sveški župnik pater Roman (levo) pa je vodi! pogrebni obred. sliki: Gotthardt rodne skupnosti s predsednikoma NSKS/ZSO Bernardom Sadovnikom in dr. Marjanom Sturmom na čelu - nenazadnje pa so se od njega, na čelu z bistriškim županom Hubertom Gradeneggerjem in predsednikom sveškega župnijskega sveta dr. Tomijem Partlom, poslovili tudi sveški sovaščani oz. bistriški občani, društveniki „Kočne” in cerkveni pevci, s katerimi je prepeval celih 40 let. Pogrebne svečanosti so se udeležili tudi deželni svetnik Georg Wurmit-zer, njegov strankarski kolega Robert Lutschounig in deželni glavar Jörg Haider, ki se je pridružil žalnim gostom proti koncu pogreba. Iz Gradca pa je prišel znameniti nogometni trener Ivica Osim, ki je hkrati častni podžupan mesta Sarajevo. Z družino Inzko je po zaslugi sina Zdravka, prvega avstrijskega veleposlanika v Sarajevu, že pred več leti navezal osebne stike. Bivši krški in sedanji štajerski škof dr. Kapellari se je v pridigi zahvalil dr. Valentinu Inzku za njegova prizadevanja v korist Cerkvi, narodni skupnosti in sožitju tako v imenu Avstrijske škofovske konference in krškega škofa dr. Alojzija Schwarza, ki je bil službeno zadržan, kakor v lastnem imenu. Dr. Kapellari je desetletja tesno povezan z družino pokojnega, že v času, ko sta se sin Zdravko in hči Zala kot študenta vključila v graško Katoliško visokošolsko skupnost, ki jo je vodil dr. Kapellari, preden je bil imenovan za krškega škofa. Kot takšen je dr. Valentina Inzka še posebej dobro poznal, temu primerne pa so bile tudi njegove besede slovesa in zahvale: „Dr. Valentin Inzko je bil mož družine, mož šole, mož Cerkve. Dr. Valentin Inzko pa je bil tudi prepričan demokrat, lojalen avstrijski državi in zvest sin slovenske narodne skupnosti. Njegovo življenje je bilo v znamenju veselja, bilo pa je tudi v znamenju razočaranja in boleči; ne. Naj mu Bog sedaj podari krono življenja.” -- ^ TO -k, Petek, 02 j5. novembra 2002 „Znal je človeka nagovoriti in mu prisluhniti” Poslovilne besede ob zadnjem slovesu dr. Valentina Inzka, ki so hkrati izraz velikega spoštovanja do Pionirja sprave in sporazumevanja med obema narodnima skupnostima. J PVp Inzko je bil zvest Slo-I—'I .venec, dober kristjan, velik mož. Imel je dve sposobnosti: gradil je mostove in bil hkrati mostišče. Kot takšen se ie v nemško-slovenskem koordinacijskem odboru Krške škofije odločno zavzemal za interese slovenske narodne skupnosti. Prav tako pa si je brezpogojno prizadeval za miroljubnost in spravo. Vedno je dajal prednost rešitvam konfliktov po mirni poti. Kot njegov dolgoletni sopotnik se poslavljam od njega s čudovitima slovenskima besedama, ki iu pozna slovenski jezik: Lahko noč - naj ti bo noč lahka! DR. ERNST WALDSTEIN 11 \/imenu Slovenske škofovske V konference in celotne Cerk-Ve na Slovenskem izražam g Vam, spoštovana gospa Marinka, vsem Vašim dragim ter vsem slovenskim kulturnim organizaci-1 [am na Koroškem najglobje so-P čutje ob smrti dr. Valentina Inzka. Slovensko verno občestvo se klanja spominu tega izrednega kristjana, ki mu je bila zvestoba B0gu, Cerkvi in narodu haj-višja vrednota, pokončnost in Pogum pa naravna drža rojenega aristokrata. NADŠKOF DR. FRANC RODE -al -dl ot 0' 13 ll, di h- )il )Ž a- v :i- iri [j Valentin Inzko je s svojim *-‘'1 .delom in karizmo veliko Pripomogel k ohranjevanju slovenstva na Koroškem. Dvigal je nacionalno zavest in samozavest med Slovenci, pridobival pa Je tudi razumevanje za bogato Multikulturnost družbe med nemško govorečimi Korošci. MILAN KUČAN Walentin Inzko je dejansko bil * pionir sporazumevanja med Orodnima skupnostima, zavzet Predstavnik koroških Slovencev, zgodovinar, avtor in pedagog, ki Je> živeč krščanstvo, desetletja vlagal svojo energijo v službo skupnosti. DR. WOLFGANG SCHÜSSEL ^il je velik sin naše dežele. GEORG WURMITZER r~>il je častni občan tržne obči-Dne Bistrica v Rožu, Sveče in naša občina pa sta po zaslugi dr. Valentina Inzka postala zavetišče sprave. HUBERT GRADENEGGER IXo sem osebno prevzel funk-Ivcijo predsednika Narodnega sveta, mi je bila srčna zadeva, da se Tischlerjeva nagrada podeli prav dr. Valentinu Inzku, ker mi je bil in mi je zgled -predvsem zaradi politike dialoga, ki nam je hkrati njegova pomembna oporoka. Žal dr. Inzku ni bilo dano, da bi na politični ravni doživel enak uspeh kakor na cerkvenem področju, kjer je pokojni prav po sprejetju znanih sinodalnih sklepov pred 30-imi leti skupaj z enako mislečimi na večinski strani skozi desetletja uspešno uveljavljal enakopravno sožitje nemško in slovensko govorečih vernikov v koroški Cerkvi. Da je Inzkovo delovanje v narodnostnem oziru, na družbenem in cerkvenem področju bilo plodno in sprejeto z velikim odobravanjem, priča vrsta nagrad, ki jih je prejel od raznih strani: (1988) Einspielerjeva nagrada NSKS in KKZ, (1989) Veliko častno odlikovanje za zasluge za Republiko Avstrijo, (1992) Zlata Hemina medalja za izredne zasluge za Krško škofijo, (1994 oz. 2000) Zlato in Srebrno odličje dežele Koroške, (1994) Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2002 Tischlerjeva nagrada NSKS in KKZ. Dr. Inzko je nadalje prejel papeško odlikovanje Red sv. Silvestra in Častni znak domače bistriške občine. Besede in dejanja dr. Valentina Inzka, velikega moža naše narodne skupnosti, nam bodo naprej ne samo v zgled, marveč v močno oporo in podporo pri delovanju za narodno skupnost. Zlasti bomo pokojnega ohranili v spominu kot zglednega očeta in sočloveka, ki je znal človeka s srcem nagovoriti in mu prisluhniti. BERNARD SADOVNIK |-\ragi Folti, še slišim tvoj LJzvonki in odločni glas v moji skočidolski ljudski šoli tik po vojni, ko si nam prepeval „Slovenec sem, tako je mati djala” in tako nepreklicno začrtal vodilo sebi in nam. Tedaj sta se prvič križali najini poti. Kmalu potem, ko si leta 1960 prevzel predsedstvo v NSKS, sta se najini poti ponovno križali. Nepozabni mi ostajajo v spominu krajevni sestanki na podeželju, stik z ljudmi, ki si jih tako cenil. Ko si postal nadzornik, ko so obiskovali tvoji otroci Zdravko, Marija, Zala in Alenka Slovensko gimnazijo, sva se tudi na tej ravni srečavala. Do članov učiteljskega zbora si bil kolegialen, odprt in prisrčen, nikdar žaljiv, vselej izravnavajoč in konstruktiven. Dragi Folti, če je padla kdaj kaka bežna senca na najine dolge in raznolike skupne poti, potem se ta senca gotovo razblini v neskončni svetlobi, ki si je deležen zdaj. Tvoji svojci, žena Marinka, otroci Zdravko, Zala in Alenka in vnuki ter sestra Mija so sicer izgubili, kar je umrljivega na tebi, ohranili pa si bodo neizbrisne spomine na enega največjih v naši povojni koroški zgodovini. Srečavali se bodo s tabo v kulturi, v knjigarnah, v šolstvu, v obsežnem projektu o Skupni Koroški, v sodobnikih, ki bodo obujali blage spomine. Lepo je bilo hoditi s tabo košček koroške zemlje. Bog lo-naj! DR. REGINALD VOSPERNIK ■^avedal se je, da ohranjati ^.preizkušeno tradicijo naših prednikov ne pomeni raztresati pepel, temveč vedno znova podžigati ogenj navdušenja. Spoštoval je mnenje drugega, a živel je po svojih preizkušenih verskih in narodnostnih načelih. Znal je tako pozorno prisluhniti, da so sogovorniki - včasih tudi idejni in siceršnji nasprotniki -začeli dobro misliti in spoštljivo govoriti. Govoril je takrat, ko je imel kaj povedati, in ko je potem govoril, so tudi najglasnejši prisluhnili. Nikdar ni zlorabljal svojih be- sed kot orožje, temveč vedno kot most za srečanje in skupno pot. REKTOR JOŽE KOPEINIG pokončno in odločno je, tudi v I Cerkvi, uveljavljal svoja jasna stališča. Spomnim samo na njegov boj za uporabo materinščine pri verouku nasproti škofijskemu ordinariatu. Kljub temu je ves čas ostal tesno povezan z vsemi, ki so Cerkev vodili. Dr. Inzko je znal združevati tisto, kar za marsikoga ni bilo združljivo, pri njem je vedno obveljalo eno in drugo, iskal je mostove med mnenji, nazori, ustanovami in seveda med ljudmi. Dialog je tista čarobna beseda, ki je tako tesno povezana z rajnim, kakor da bi jo bil on sam iznašel. DR. JOŽE MARKETZ ■^ahvaljujem se mu za pre-Z-udarno držo znotraj narodne skupnosti. DR. MARJAN STURM /^bžalujem izgubo očetovske-VVga prijatelja, ki mi je tolikokrat vlival pogum ter me spodbujal k vzajemnosti in spoštovanju znotraj narodne skupnosti in zlasti še k dejavnim prizadevanjem pri gradnji prijateljskega zaupanja v sožitju nemško in slovensko govorečih prebivalcev skupne domovine. TOMAŽ OGRIS pmrt dr. Valentina Inzka je Ogloboko odjeknila tudi pri Slovencih v Italiji. DR. DRAGO ŠTOKA IXot prvi predsednik sveškega iVžupnijskega sveta si hitro spoznal: skupnost lahko le živi, če se ljudje spoštujejo in si sežejo v roke. DR. TOMI PARTL let si si bil navdušen pevec pri cerkvenem in moškem zboru, bil si dolgoletni predsednik SRD Kočna in do zadnjega njen odbornik. Po končanem študiju si ostal v Svečah, s svojim delom si obogatil našo vas. DR. TATJANA FEINIG Vabnja vas: Bo politika pustila šolo delati v miru? NSKS in Enotna lista odločno zavračata Haiderjeve poizkuse ustrahovanja, da bi se starši Ibounig odpovedali v zakonu zagotovljeni pravici do dvojezičnega pouka. v 24. NOVEMBRA Nove orgle bodo že kmalu zadonele Pliberk. Nove pnevmatske orgle v farni cerkvi v Pliberku bodo prvič zadonele v nedeljo, 24. novembra, ob 9.30 na slavnostnem bogoslužju, ko bo orgle blagoslovil mestni župnik Ivan Olip. Ža dan prej, 23. novembra, pa bo ob 18. uri v farni cerkvi benefični koncert za nove orgle. Nastopil bo Bernhard Luksch. Od 16. ure naprej pa bo v župnišču prodajna razstava slik umetnikov treh dežel, ki so letos poleti bili v Pliberku na povabilo Li-onsovega kluba. Dobiček gre prav tako za orgle. NA ŠOU V ŽVABEKU „Odpirali so okna“ Tradicionalni __ medkulturni projekt na LŠ Žvabek je bil letos pod geslom „Okna v življenje“ in ga je z učitelji in društveniki sooblikoval umetnik Karl Micheu. Učiteljica Regina Nachbar je z otroki izdelovala glasbila. ■^ie pred nekaj tedni (NT f 35) smo ekskluzivno «L™poročali, da je družina Silvije in Wolfganga Ibouniga iz Vabnje vasi (Wabelsdorf; občina Pokrče) na tamkajšnji ljudski šoli prijavila svojega otroka k dvojezičnemu pouku - in bila zato, čeprav je bila po veljavnem manjšinskem šolskem zakonu upravičena do prijave, izpostavljena hudi gonji s strani t.i. domovinskih krogov. V posebnem letaku so trdili, da naj bi bil s to prijavo „ogrožen socialni mir“ v vasi in da naj bi ostali otroci v razredu utrpeli veliko škodo, če slišijo slovensko besedo in pesem. Sledilo je zborovanje združenja staršev, na katerem so starši Ibounig bili pripravljeni, da se najde posebna rešitev - seveda samo pod pogojem, da bi učinek učenja slovenščine bil enak učinku regularnega dvojezičnega pouka. To pomeni, da bi morali biti dani vsi okvirni pogoji, tudi taki, da otrok nima občutka, da je zapostavljen, in da bi morali biti dani tudi mehanizmi, na osnovi katerih se da preveriti, da poteka poučevanje slovenščine dejansko uspešno in učinkovito za otroka. Očitno pa politika nima interesa, da bi se zadeva rešila stvarno, pravično in v interesu enakopravnega sožitja. Nasprotno: deželni glavar Haider skuša za- devo politično izkoristiti v znane protimanjšinske namene. Po medijih je naznanil, da je treba upoštevati pravico staršev. Mislil je s tem seveda tiste starše v Vabnji vasi, ki nasprotujejo prijavi k dvojezičnemu pouku, in ne staršev, ki imajo do prijave po zakonu zagotovljeno pravico. Zato naj bi starši Ibounig, tako deželni glavar, ki je hkrati deželni šolski referent, odjavili svojega otroka od dvojezičnega pouka. Namesto tega naj bi se otrok po regularnem pouku učil tri ure slovensko. Za mater Silvijo Ibounig to nikakor ne pride v poštev. „To ni enakovredna ponudba dvojezičnega pouka in pomeni za mojega otroka kazen,“ poudarja v pogovoru za NAŠ TEDNIK. „Sprašujem se, zakaj mora politika delati tako zgago. Sedaj vztrajam pri tem, da moj otrok naprej dobiva dvojezični pouk, kot mu pripada po zakonu.“ Narodni svet in Enotna lista odločno podpirata starše Ibounig v njihovih prizadevanjih, da uveljavijo pravico do dvojezičnega pouka. Osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig je označil Haiderjevo postopanje kot „poizkus ustrahovanja," predsednik EL Andrej Wakounig pa deželnega glavarja poziva, da naj ne podžiga manj-šinskopolitičnih problemov zgolj iz volilnotaktičnih razlogov.“ Tako NSKS kakor EL poudarjata, da so pristojne šolske oblasti s šolskim referentom Haiderjem na čelu zavezane, da izpolnjujejo zakone. Tudi župan pristojne občin® Pokrče Arnold Marbek ne more odobravati Haiderjevega postopanja. „S tem da je šel v medije, ne da bi se prej posvetoval 5 prizadeto družino, je deželni glavar preprečil konstruktivno rešitev,“ tako Marbek v izjavi za NAS TEDNIK. Sploh pa je župan mnenja: „Šolska politika naj se ne zlorablja v strankarskopolitičn® namene. V ospredju mora biti blagor otrok.“ V šoli sami se trenutno upošteva to načelo. Sin družine Ibounig lahko nemoteno obiskuje dvojezični pouk, kot ga določa manjšinski šolski zakon. V njegovem razredu ni problemov, ozračje je pozitivno. Tudi na prireditvi združenja staršev pretekli teden ni bilo slišati nobenih zahtev p° spremembi sedanje prakse dvojezičnega pouka. In tako preostane le še vpraša; nje: bo politika dovolila, da v šoli naprej lahko delajo v miru in v smislu veljavnih zakonskih določil, ali pa bo zavestno delala zgago - na račun otrok in prihodnosti v evropskem duhu? Janko Kulmesch 132 županov so že izvolili, 61 jih bodo 1. decembra Preteklo nedeljo so v Sloveniji vzporedno k predsedniškim volitvam izvedli tudi volitve županov. 132 županov je bilo izvoljenih v prvem volilnem krogu, v 61-ih občinah, kjer noben kandidat ni dobil absolutne večine, pa bodo 1. decembra še enkrat šli na volišča. Največ izvoljenih županov je neodvisnih (41), na drugem mestu je ljudska stranka (32). V slovenskem glavnem mestu Ljubljana se je za župansko mesto potegovalo nad 20 kandidatov. V drugem krogu bodo Ljubljančni izbirali med dvema ženskama, med Viktorijo Potočnik (LDS, 35,31 %) in Danico Simič (ZLSD, 23,90%). V drugem največjem mestu v Mariboru bodo morali občani še enkrat na volišča in izbirati med Borisom Sovičem (ZSLD, 46,20 %) in Milanom Petkom (19 %). Obmejne občine. Do deloma presenetljivih rezultatov je prišlo tudi v obmejnih občinah, ki imajo redne stike z našimi občinami. V Črni je dobil doslejšnji župan Franc Stakne (ZSLD) le 35 %, njegov konkurent Janez Švab (LDS) pa 48 %. Tudi v Mežici doslejšjni župan Janez Praper (SLS, 43 %) ni bil v prvem krogu izvoljen in bo moral v dvoboj z Jožetom Pratnekarjem (LDS, 40 %). Na Prevaljah bo moral doslejšnji župan Matic Tasič (neodv. 36,27 %) v dvoboj z Ivanom Sušnikom (LDS, 26,07%). Na Ravnah pa se je odlično odrezal nekdanji župan Maks Večko (ZLSD, 46,51 %), ki ima precej naskoka pred Milanom Satinškom (SDS, 23,34 %). V Dravogradu se bosta še enkrat pomerila župan Rado Krpač (LDS, 35,98 %) in Mariana Ci-gala (SLS, 29,23 %). V Slovenj Gradcu je presenetljivo v prvem krogu bil izvoljen Matjaž Zanoškar (neodv., 68,40 %), ki je s tem nasledil uspešnega Janeza Komljanca. V Tržiču je zmagal Pavel Rupar (SDS, 59,76 %), v Ljubnem Anka RakUfl (neodv. 90,64 %), v GornjeH1 Gradu Anton Rifelj (SDS, 83,58 %), v Škofji Loki Igor Praksi^ (SLS, 63,50 %), v Lučah QiŠl Rose fneodv. 55,20 %), na Jezerskem Milan Kocian (neodv.. 65,40 %) in v Kranju Mohor Bg aatai (neodv. 68,32 %). V pobrateni občini Bistrice/Šmihel v Metliki so dobili s Slavkom DraaovalL om (SLS, 55,93 %) prav tako novega župana. Silvo Kumer piše Silvo Kumer ■ Kandidat Enotne liste bo prevzel vodstvo bistriške SPÖ ■ 22 % šmihelske mladine še neodločene ■ Presenečenje v Borovljah? 1 Vladimir Smrtnik (lem) je povpraša! za mnenje mladino v svoji občini. Janko Pajank (sredina) je bii 30 let v občinski politiki. Za SPÖ bo marca 2003 kandidiral Reinhard Pukei (desno). ■ Pukei kandidira. Pretekli ponedeljek so se v bistriški SPÖ odločili za glavnega kandidata. Za SPÖ bo na prihodnjih občinskih volitvah za mesto župana kandidiral 41-letni Reinhard Pukei, doma iz Dvora pri Šmihelu. Po poklicu je bančni uslužbenec na Zvezi-Bank v Celovcu in je tudi predsednik nogometne sekcije ASKÖ Šmihel. Leta 1997 je Pukei kandidiral na 35. mestu za Enotno listo Bistrica in se je zdaj odločil, da bo zamenjal „fronto“. Drugi „primer Grasser“? „Ne“, pravi Pukei, „jaz sem kandidiral pri EL zadaj in zgolj iz simpatije, brez ambicij za občinski svet.“ V zadnjih letih pa je Pukei spoznal veliko prijateljev v ASKÖ in v SPÖ, kar naj bi bil mdr. glavni motiv za kandidaturo v SPO, ki se po njegovem mnenju ne razlikuje bistveno od EL. Bistriška SPÖ je iskala kandidata, ki bi lahko nagovoril obe narodni skupnosti in zato mora seveda biti dvojezičen. Edini resni Puklov protikandidat je.bil doslejšnji podžupan Peter Winkl, ki pa ni dvojezičen in si je v občinskem svetu z dvomljivimi izjavami naložil kar celo vrsto "k-o. kriterijev". Zanimivo pa je, da sta ravno Pukl in Winkl zelo dobra prijatelja in se bosta v 14-ih dneh skupno podala na goro Accongaguo v Južno Ameriko. Doslejšnji bistriški župan Janko Pajank na odločilni seji sam ni bil prisoten in je dejal, da si je po 30-ih letih zaslužil, da gre v pokoj. Pajank je bil od leta 1972 v občinski politiki, od tega 14 let kot župan, prej v skupni občini Pliberk/Bistrica, kasneje v samostojni občini Bistrica. ■ Smrtnik povprašal mladino. Glavni urednik občinskega časopisa „Bistričan - Der Feistritzer“ mag. Vladimir Smrtnik je pred kratkim povprašal vse nove volilce (od 15. leta naprej). 33 % (od 88 mladincev) je vprašalno polo vrnilo (od tega 80 % deklet in 20 % fantov). Izsledek povpraševanja je, da si mladina pričakuje od občinskih politikov več odkritosti sensibilnosti in verodostojnosti. Le 30 % pa jih je pripravljenih aktivno sodelovati v Povpraševanje Bistričana med 15-, 16-, in 17- letnimi bistriškimi občani Koga boste volili? 19% 16% 16% 22% LFA SPÖ JUL neodl občinski politiki. Zanimiv je tudi podatek, da je 85 % mladih izpolnilo vprašalno polo v nemščini in 15 % v slovenščini. EL Bistrica bo svojega glavnega kandidata in svoj program predstavila na občnem zboru 28. novembra. Menda so mogoča tudi presenečenja. ■ Borovljani decembra. Volilna skupnost Borovlje (VS) je v tej mandatni dobi imela v občinskem svetu dva sedeža in si je s stvarno politiko pridobila veliko simpatij. O timu za volitve 2003 bo odločala decembra ali mogoče celo šele januarja. Frakcijski vodja dv. svet. mag. Peter Waldhauser bo verjetno ponovno glavni kandidat, izključena pa niso presenečenja, že nekaj časa pa se govori o mogočih presenečenjih na kandidatni listi. H Galicija. Do presenečenj v gališki EL gotovo ne bo prišlo, šef Milan Blažej bo „EL-družino“ sklical na sestanek, kjer bodo skupno določili, kako bodo šli v volitve. NOVI BOROVELJSKI ZUPAN INGO APPE V narodnostnem vprašanju bom šel drugo pot ■ Pretekli petek je občinski svet v Borovljah po predčasnem odstopu Helmuta Krainerja izvolil novega župana. Ingo Appe (SPÖ) je dobil 17 glasov, Harald Pinscher (FPÖ) 7 glasov, Wilhelm Hafner 1 glas, dva odborni-pa sta glasovala neveljavno, (razdelitev v občinskem svetu: sp0-15, FPÖ - 6, ÖVP-3, VS-2, G FA - 1). S tem je dobil novi župan, ki bo v tej fukciji vsaj do Prihodnjih občinskih volitev 9. marca, več glasov kot jih ima nje-9°va frakcija. 2 novim županom smo se po izvolitvi pogovarjali: Pretekli petek ste bili izvoljeni za župana. Kako boste koristili čas do občinskih volitev. AH je mogoče v tem kratkem času ustvariti nove smernice? APPE: Čas"je sicer kratek, toda skušal ga bom koristiti za dve težišči, za gospodarstvo in delovna mesta ter za mladino in družine. Najprej bomo uvedli mladin- Novi boroveljski župan ingo Appe ski občinski svet, ki naj bi bila nadstrankarska platforma, kjer lahko mladina artikulira svoje predstave in želje. V čem se razlikuje novi župan Appe od doslejšnjega Helmuta Krainerja? APPE: Bistvena razlika je, da sodim v mlajšo generacijo in da na marsikaj v politiki drugače gledam ... ... tudi na odnos do slovenske narodne skupnosti v občini? APPE: Moj odnos do slovenske narodne skupnosti je odprt, prav tako bo moj pristop do slovenske narodne skupnosti drugačen, kar sem po mojem že dokazal na odprtju dvojezičnega otroškega vrtca. Sicer govorim poleg nemščine dobro le italijanščino, angleščino in francoščino, osebno pa se ne bom bal v javnosti spregovoriti tudi v slovenščini. To je na prvi pogled bistvena razlika do politike starega župana? APPE: V času, ko se odpira Evropa, je po mojem čas, da marsikaj vidimo drugače, predvsem pa, da jeziki odpirajo nove možnosti in he obratno. Leta 2004 bo Slovenija prišla v EU, kar na primer naši občini odpira nove dodatne možnosti, ki jih moramo pravočasno izkoristiti. Silvo Kumer TUDI PRI NAS? Industrializacija kmetijstva? Kmetijstvo je pri velikih površinah dostikrat že industrializirano, tudi pri nas je vedno več velikih „farm“. Kam se bo razvil trend in kako naj reagirajo naši kmetje? O teh in podobnih vprašanjih bo v torek, 19. novembra, ob 19.30 v Pliberku predaval dipl. inž. Hanzi Miki. Predavanje bo v farni dvorani. Hanzi Miki ODPRTJE & BLAGOSLOVITEV Šolo so obnovili Ljudsko šolo v Srednji vasi pri Rudi (ravnateljica Vida Logar) so lani in letos popolnoma obnovili in jo bodo to soboto, 16. novembra, ob 13. uri slavnostno odprli. Pionirsko delo na področju pravne literature Dr. Michael Knaus, absolvent Slovenske gimnazije, je avtor monografije „Pravo gospodarskih družb/Slovvenisches Gesellschaftsrecht“. Skoraj dve leti so v Sloveniji, v projektni skupini PHARE - ob sodelovanju avstrijskih strokovnjakov dunajske ekonomske univerze - pripravljali novelo slovenskega zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki usklajuje ZGD z direktivami Evropske unije. Plod tega dela je tudi monografija Pravo gospodarskih družb/Slovvenisches Gesellschaftsrecht, ki je nedavno obogatila knjižne police ne le slovenskih, ampak tudi avstrijskih pravnikov. Avtor monografije je absolvent Slovenske gimnazije dr. Michael Knaus, ki je bil strokovni sodelavec projektne skupine. Vzporedno sta jo izdali dve založbi - dunajska WUV Universitätsverlag ter ljubljanski Uradni list RS. Že na prvi pogled opazna posebnost monografije je nizanje vsebine v dveh jezikih. Besedilo je namreč .pisano vzporedno, tako da slovenskemu besedilu na eni strani sledi enako (vsebinsko identično) besedilo na drugi strani, pisano v nemškem dr. Michael Knaus jeziku. Avtor, ki se je sicer v slovenski strokovni javnosti že uveljavil kot pisec prispevkov predvsem s področja davčnega prava, v knjigi podrobno, sistemsko in dosledno s pomočjo primerjalnopravne metode analizira slovensko ureditev prava gospodarskih družb. Knjiga je razdeljena na pet zaokroženih delov in obravnava evropskopravne vidike prava družb, značilnosti gospodarskih družb, računovodstvo, pravnoorganizacijske oblike (podjetnika posameznika, družbo z neomejeno odgovornostjo, koman-ditno družbo, družbo z omejeno odgovornostjo in delniško družbo) ter tudi statusna preoblikovanja, to je delitev in združitev kapitalskih družb. Monografijo sklene obsežen seznam uporabljene literature in stvarno kazalo. Knjiga dr. Michaela Knausa je prva celovitejša sistemska študija sodobnejšega prava gospodarskih družb po noveli ZGD. V slovenski strokovni reviji Pravna praksa lahko beremo v recenziji o knjigi: knjiga „predstavlja brez dvoma pomemben prispevek k obogatitvi slovenske pravne misli“ ter da je „je prva celovitejša sistemska študija sodobnejšega prava gospodarskih družb.“ Michael Knaus - Slowenisches Gesellschaftsrecht Pravo gospodarskih družb WUV/Universitätsverlag Uradni List 100 let čine Šmarjeta v Rožu Kraj Šmarjeta v Rožv listini sicer prvič imenovan že leta 1364, šele od leta 1902 pa je tudi občina poimenovana senom. Preteklo nedeljo so Šmarječani praznovali god. Šmarjeta v R. Preteklo nedeljo je občina Šmarjeta praznovala svoj 100. god. Slavnost je bila po maši v ljudski šoli, kjer je po slavnostnih nagovorih bivši vodja deželnega arhiva univ. doc. Alfred Ogris predaval o zgodovini kraja. Leta 1902 so ime občine spremenili od Doljne vasi v Šmar-jeto. Vzroki za to so po vsej verjetnosti v tem, da se je Šmarjeta bolj razvijala in da so v Šmarjeti sezidali občinski urad. Za |Dopol-no razsvetlitev zgodovine Šmar-jete pa manjka še pomemben dokument iz tega časa. 13. novembra 1902 je tedanja cesarsko-kraljevska uprava dovolila spremembo imena občine. Ime Šmarjeta pa je bilo prvič omenjeno že leta 1364, ko so blagoslovili cerkev v čast sveti Margareti. Leta 1849 pa je nastala tedanja občina Doljna vas, ki so jo pozneje preimenovali v Šmarjeto. Na slavnosti, preteklo nedeljo, so bili prisotni tudi številni častni gostje, ki niso prišli praznih rok. Namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy in deželni svetnik Georg Wurmitzer sta predala županu vsak po 10.000 evrov. Leta 1902je iz občine Doljna vas nastala občina Šmarjeta. Ta jubilej so praznovali preteklo nedeljo. v »Simunova hiša“ že 100 let oskrbuje cerkev in pokopališče v Nonči vasi Obirski društveniki so si ogledali lepote v Bregenzu Jesenski izlet so člani SRD Valentin Polanšek namenili spoznavanju najzahodnejše zvezne dežele. Zaradi precejšnje razdalje je letošnji jesenski izlet obirskih društ-venikov bil dvodneven. Cilj potovanja je bilo glavno mesto Predarlske Bregenz, ki živi predvsem od turizma. Po prijetni vožnji skozi znane kraje kot St. Anton, ZGrs ali Lech smo društveniki pripotovali v Bregenz. Po ogledu starega in novega dela mesta v spremstvu vodkinje Astrid, smo se podali z gondolo, tretjo najstarejšo avstrijsko žičnico na goro Pfänder, kjer se je izletnikom odprl čudovit razgled na Bodensko jezero, ki ima 530 km obale in se po njem vozi 42.000 motornih čolnov. Kar brez daljnogledov se je odprl pogled v Švico, Nemčijo in v Liechtenstein. Spoznali smo tudi zgodovino poletnih iger „Bregenzer Festspiele“. Na višini 1.064 metrov smo obiskali še živalski vrt z mufloni, jeleni in kozorogi, nato pa smo si za večerjo privoščili sirove specialitete in testenine. Utrujeni so se nekateri odpravili v hotelske sobe, del skupine pa je nastopil „nočno službo“, o kateri ni in ni mogoče izvedeti nikakršnih podrobnosti. Drugi dan smo domov grede v rojstnem kraju Tonija Innauerja izvedeli, kako izdelujejo razne vrste sira. Komaj smo nato utegnili napisati nekaj razglednic, že smo se s šoferjem Jožetom Ju- wanom ustavili! na Silvrettskem umetnem jezeru na 2.300 metrov nadmorske višine, kjer hranijo 36,6 mio. m3 vode, elektrarna pa proizvaja 132 mio. kWh električnega toka. Med potjo domov smo ~ *_e 1 od Jozija Hribarja, ki mu je Nonča vas. Na vernih duš dan, največ vernikov na pokopa-'sču in v cerkvi v Nonči vasi, je dekan Ivan Olip izročil mežnarici ___j_______________________ ^art' Riedl, pd. Šimunovi mami, pot zaradi službe znana, izvedeli ^ ^ dolg°!f"0 še marsikaj drugega. V poznih Jeh-meZnarSke-9a,ndnea- rah pa smo se zado- o2™va h!sa nam/ec ze 190 let občutkom zadoščenja Pokopališče m cerkev v J 'Nonn, vas|; od tega Simunova večernih urah pa smo se zadovoljni in vrnili iz prelepeg; nazaj domov na domače Obir-sko. Obirčani so bili na prelepem Bodenskem jezeru in so seveda narediti tudi spominsko sliko. Foto: Hribar v Simonova hiša je praktično 9re najprej k Šimunu. Šimunova ^arria ve za vse grobove, za vse , ^a®e in tudi za zgodovino mi-°nške cerkve, predvsem še za Ovejšo. V cerkev pa ne prihajajo 6 domačini, vedno več je tudi tu-'st°v, ki si želijo ogledati freske Gnanega umetnika. Marta ledl je stara 73 let in je kljub te-pu še zelo dejavna in podjetna. n oskrbi pokopališča pa ji zdaj Pomaga tudi farni svetnik Felix ochwald, ki jo, tako kot vsi dru-9'’ zelo ceni, saj si poleg dela vz-,1716 tudi čas za pogovor z obis-0valci, ki se vedno razveselijo pnl3zno minonške mežnarice. \ Silvo Kumer Marta Riedl in dekan Ivan Otip pred farno cerkvijo v Nonči vasi. VIJA VAJA, BUČIJAJA.. Nova otroška slikanica in CD V slikanici Vija vaja buči-jaja je bila kot avtorica navedena Bučibica. Spraševali smo se, kdo se skriva za tem imenom. Pretekli teden pa smo spoznali to Bučibico na predstavitvi v zasebnem otroškem vrtcu Naš otrok v Mohorjevi. Marija Makarovič, na Koroškem znana etnologinja in popisovalka življenj koroških Šlovencev, se je domislila, da bi zapisala nekaj preprostih pesmic za otroke. Na knjižnem trgu namreč ne obstaja dosti slikanic s preprostimi besedili, ki bi bila primerna za otroke v starosti od 2 do 4 let. Vsebina je dostikrat prezahtevna, tako da jih otroci večinoma ne razumejo. Slikanica Vija vaja bučijaja vsebuje 30 štirivrstičnih pesmic z ilustracijami akademske slikarke Jane Dolenc. Kot babica si je Marija Makarovič nabrala dovolj gradiva, njen sin Gore Makarovič pa je pesmi posnel na zgoščenko. 13 pesmic je recitiranih, 17 pa zapetih. Instrumentalna glasba je preprosta s ponavljajočimi se ritmi. Na predstavitvi slikanice in zgoščenke je avtorica predstavila svoje delo. Nekaj pesmic je recitirala otrokom in kaj kmalu so začeli za njo ponavljati besedila. Sprva so ponovili kakšno besedo, počasi pa znali vso pesmico na pamet. V ritmu so ploskali, zapeli in celo zaplesali. Ta teden je Marija Makarovič predstavila svoje delo v dvojezičnih vrtcih od Ledine pa do Pliberka. Slikanica in zgoščenka staneta skupaj 20 evrov, dobite pa ju na Krščanski kulturni zvezi in v Mohorjevi knjigarni. 10 Rož - Podjuna - Žila Prav na današnji dan, 15. novembra, obhaja 68. rojstni dan Šimej Wrulich iz Grabalje vasi, za kar mu prisrčno čestitamo. Želimo obilo božjega Že 25 let vodi blagoslova in ČESTITAMO Šimej Wruiich zdravja Cestit- škocjanski kam NT se pri-cerkveni zbor. družujejo škocjanski cerkveni pevci in pevke, Kulturno društvo Škocjan, SRD Vinko Poljanec ter prijatelji in znanci. Ob tej priložnosti se mu še posebej zahvaljujejo za delo, ki ga že 25 let vlaga v vodstvo škocjanskega cerkvenega zbora - v upanju, da si bo še dolgo prizadeval za korist domačemu cerkvenemu petju. Prav danes obhaja rojstni dan občinski odbornik EL Globasnica Hanzej Bricman iz Strpne vasi. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje EL. V Beli pri Železni Kapli bo prihodnji torek, 19. novembra, obhajal 92-letnico Klemen Kor-deš. Slavljencu za ta visoki življenjski praznik iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NT se pridružujejo dobri znanci in prijatelji ter NSKS. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mariji Sienčnik iz Dobrle vasi, Alojzu Raschunu iz Mlinč, Amaliji Gregom iz Dul pri Miklavčevem in Janezu Zeppitzu iz Žamanj. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje NT. Jutri bo v Nonči vasi pri Pliberku obhajal rojstni dan priljubljeni občinski odbornik EL Suha Lenart Katz. Prisrčno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružuje EL. Rojstni dan je praznovala Čili Partl z Bistrice v Rožu. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam znancev in SPD Kočna se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno Nani Jug iz Medborovnice pri Borovljah, ki je prelistala 80. list življenjske knjige. Slavljenki za ta lepi jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Jutri bo v Goričah pri Miklavčevem obhajal rojstni dan Karl Hren. Občinskemu odborniku EL Žitara vas od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. Minuli ponedeljek, 11. novembra, sta na Djekšah oz. v Celovcu obhajali 40. pomlad dvojčki Cecilija Voitischek in Franc Kassl. Slavljencema iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo sorodniki. Pri društvu upokojencev Sele obhajajo osebna slavja Marija Lipuš, Justa Doujak in Urši Mak. Vsi v društvu slavljencem prisrčno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. čestitamo in želimo mnogo družinske in osebne sreče tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Reziki Lederer iz Šentjakoba in Albertu Simi iz Pulpač pri Šentilju. Vsi ostali člani slavljencema prisrčno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in sreče. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno Jošku Wrulichu iz Žitare vasi, ki je minulo soboto obhajal rojstni dan. Ob tej priložnosti mu cerkveni pevci iz Železne Kaple iskreno čestitajo in mu kličejo na mnoga leta. Čestitkam kapelških pevk in pevcev se pridružujeta goriški oktet in uredništvo NT. V Železni Kapli je prelistala 70. list življenjske knjige Hilda Apner. Slavljenki za ta lepi življenjski. jubilej prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Na sončnih Radišah je pred kratkim slavila 65-letnico Marija Wrulich. Slavljenki za pol-okrogli jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta. Jutri bo v Celovcu praznoval rojstni dan novinarski kolega Jurij Perč. Iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. To nedeljo, 17. novembra, bo v Rinkolah obhajal rojstni dan dipl. inž. Stefan Domej. Zborničnemu svetniku SJK in občinskemu odborniku EL Pliberk iskreno Na Cepičah pri Globasnici obhaja rojstni dan Marija Sm-rečnik, za kar ji prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Ana Kveder iz Podhuma pri Rožeku je obhajala rojstni dan. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Pretekli petek, 8. novembra, sta si v Feldkirchu na Pred-arlskem obljubila večno zvestobo Boris Mlinar iz Škocjana in Renata Lazarevič. Želimo obilo skupne sreče in lepih trenutkov v medsebojni ljubezni in zadovoljstvu. Čestitkam NT se pridružujejo starši, znanci in prijatelji iz Podjune. Na Djekšah bo ta ponedeljek, 18. novembra, slavil 40. pomlad Franc Kassl. Slavljencu od srca čestitamo_ in kličemo na mnoga leta. Čestitkam NT se pridružujeta EL in SJK. 30. pomlad je v Bilčovsu praznovala Olga Matitz. Čestitamo in želimo mnogo uspeha in sreče tudi naprej. Osebni praznik je v Železni Kapli obhajala Mili Jelič. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojirn članom: Janezu Petjaku iz Šteb-na pri Globasnici, Mariji Vodiv-nik iz Vogrč, Mariji Jernej iz Črgovič pri Šmihelu, Katarini Kordež iz Male vasi pri Globasnici, Katarini Borovčnik in Katarini Jelen iz Libuč ter Mariji David iz Vogrč. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Pred nedavnim je obhajal 42. pomlad Karl Ladinig iz Kršne vasi. Slavljencu prisrčno čestitamo in želimo obilo veselja in sreče pri kmetovanju in lovu tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo sorodniki, znanci in prijatelji. ČESTITKA TEDNA Beseda skromne zahvale |k | avadno je tako, da so l\ I posebne pozornosti de-I Al ležni tisti, ki so najbolj prepoznavni, s tem da delujejo v javnosti. So pa tudi ljudje, ki tega ne delajo, ki delujejo v ozadju - vendar je njihovo delo neprecenljivega pomena. Brez njih naša kulturna društva in druge ustanove gotovo ne bi mogli uspešno razvijati svoje dejavnosti. Eden izmed njih je tudi Andrej Borotschnig iz Zgornjih Libuč. Že vrsto let prepeva pri MoPZ Kralj Matjaž, velja kot eden najbolj vestnih pevcev, zelo rad pa pomaga tudi pri organizaciji Ü8E - S«»: ■Tk*. Äfj Andrej Borotschnig slavi 40. pomlad. društvenih prireditev. Kadar gre za to, kdo bo pljunil v roke in se vpregel v nehvaležno podrobno organizacijsko delo - na Andrejevo pomoč lahko mat-jaževci vsakič računajo. Prav na današnji dan, 15. novembra, praznuje Andrej Borotschnig svoj 40. rojstni dan, za kar mu iskreno čestitamo ter želimo obilo sreče in osebnega zadovoljstva. Predvsem pa mu izrekamo tudi skromno zahvalo za ves njegov trud v korist matjaževcev - v korist domače skupnosti. Bog Te živi! -Kuj- O-W Rož - Podjuna - Žila 11 SINČA VAS Dobremu zdravniku v slovo Dr. Jožef Sturm je pred nedavnim umrl v 89. letu starosti. Zgledni zdravnik dr. Jožef Sturm (levo) v krogu svojih sorodnikov, ko je z njimi obhaja! svoj 80. rojstni dan. il je zdravnik z dušo in tele-r^som: ko je leta 1949 v Sinči ■■w vasi odprl svojo ordinacijo, je bil v okolici Škocjana in Galici-ie edini, h kateremu so se lahko zatekli bolniki. V prvih dveh letih n' imel avtomobila, temveč je obiskoval bolnike s kolesom. Ni se oziral na vreme, pa naj je bilo še tako grdo in mučno - zanj je bilo edinole pomembno, da je lahko svojim pacientom nudil zdravniško pomoč. Zanje je bil vedno dosegljiv, bodisi da jih je noral obiskati v dolini, bodisi na hribovitih območjih tja do okolice Rozalije. V prvih 20-ih letih svojega zdravniškega delovanja tudi ni Poznal dopusta, kajti pomemb-nejša je bila zanj zanesljiva bolniška oskrba kakor negotovost, da bi bolnik ostal brez potrebne zdravniške pomoči. Sicer pa jim Je bil v aktivno pomoč in oporo celih 34 let. Sam je bil čil in zdrav in to do visoke starosti. Toda, kakor za vsakega, je tudi zanj prišel trenu-tek trajnega slovesa od zemelj-skega bivanja: v torek, 29. oktob-se je dr. Jožefu Sturmu iz Sinče vasi iztekla življenjska ura. Dosegel je častitljivo starost -nmrl je v 89. življenjskem letu. Pokojni je izhajal iz Vrečjakove r°dbine v Mokrijah. Luč sveta je Nagledal 9. februarja 1914. Vse zivljenje se je zavedal svojega siovenskega porekla. Slovenska bsseda in pesem sta mu bili dragocen biser, ki ga je skrbno čuval 'n negoval. Zelo rad je obiskoval domače prireditve, še posebej koncerte. Bil pa je tudi velik prijatelj NAŠEGA TEDNIKA, ki ga je prebiral, odkar prihaja v naše domove, pa do izteka svojega dolgega in plodnega življenja. Pogrebna svečanost za dr. Jožefa Sturma je bila v četrtek, 13. oktobra. Vodil jo je sinčevaški župnik dr. Janez Skuk. Pevsko jo je olepšal Mešani pevski zbor „Danica” iz Šentprimoža. Poleg župnika dr. Skuka so spregovorili besede slovesa in zahvale predstavnik koroške zdravniške zbornice dr. Molderings, dobrolski žu- pan Josef Pfeifer ter član občinskega predstojništva in predstavnik EL Dobrla vas mag. Rudi Vouk. Ta je še posebej poudaril, da pokojni ni bil samo vesten obiskovalec slovenskih prireditev ter velik ljubitelj slovenske besede in kulture, temveč je tudi vsestransko podpiral prizadevanja slovenskih ustanov za ohranitev in krepitev narodne skupnosti. Dr. Jožefa Sturma bomo ohranili v častnem spominu. Vsem žalujočim izrekamo naše iskreno sožalje. Janko Kulmesch ŽITARA VAS/CELOVEC Premieri Ta teden se na naših °drih spet vrstijo gledališke premiere. V nedeljo °b 19. uri bo v Žitari vrsti stopila pred občinstvo domača gledališka sku-Pina z igro Pet pepelk. V četrtek pa se bosta v Celovcu predstavili kar dve lutkovni skupini Pika in Miška z igricama Od kozlička do volička in Miške tako in drugače (ob 18. uri). Peti Sušnikov! dnevi 2002 ^■^bčina Prevalje in kulturno I J društvo Mohorjan letos pri- pravljata že 5. Sušnikove dneve, ki se začenjajo danes v petek, 15. novembra, in se bodo končali v nedeljo, 17. novembra. Letošnji dnevi so v znamenju sto-desetletnice rojstva skladatelja, glasbenega pedagoga in izdajatelja številnih pesmaric Luke Kramolca. O njegovem življenju in delu bodo v petek spregovorili Matjaž Barbo, Jasna Novak-Nemec (za KKZ) in Tatjana Mori. Po predavanjih sledi zborovski večer, na katerem bosta sodelovala MePZ Podjuna in MoPZ Trta iz Žitare vasi. KD Mohorjan je ob tem jubileju ponatisnilo njegov Zbornik koroških pesmi. Poleg tega se bodo v teh dneh spomnili tudi drugih prevaljskih skladateljev, ki so Ludovik Viternik, France Lampret, Metod Milač, Lojze Lebič in Albin Krajnc. V soboto bo v družbenem domu na Prevaljah igral skladbe domačih in tujih skladateljev Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Ob 400. obletnici posvetitve cerkve sv. Uršule na Uršlji gori bo na sporedu igra Marjana Pungartnika Urša, angeli se bodo s teboj ženili (v nedeljo). KAZAZE_______________ Srečanje dveh celin ■k a edelja, 27. oktober, je |\ I bila za župnijo Kazaze I Al z župnikom Florijanom Zergoijem na čelu posebej prazničen dan: ne samo, da se je domači župnik po več tednih bivanja v celovški bolnici spet vrnil med svoje žup-Ijane - obhajali so slovesno misijonsko mašo s škofom indijske škofije Punalur Ma-thiasom Kappilom, ki je vzljubil kazaške farane, ker so finančno omogočili duhovniški študij v Innsbrucku sobratu iz njegove škofije Royju B. Simsonu. Ta je januarja 2000 ponovil v Kazazah novo mašo -sedaj pa je pripeljal v Kazaze svojega škofa, da bi skupno z njim in s kazaškim župnikom slovesno daroval božjo službo, po njej pa v prijetni družbi podkrepil vesoljno prijateljstvo oz. povezanost med evropskim in azijskim kontinentom. Skratka: Kazaze so bile to nedeljo kraj, kjer se je neposredno čutilo, da je svet velik, in vendar so si lahko ljudje zelo blizu. Temu primerna je bila tudi slovesnost: božja služba je bila v slovenščini, nemščini in latinščini, škof Kappil pa je spregovoril tako v angleščini kakor svojem indijskem maternem jeziku. V njegovem nagovoru je prišlo jasno do izraza, kako srečen je ob dejstvu, da so kazaški župljani pripravljeni pomagati svojim indijskim sobratom pri reševanju nepopisljivih težav. Slovesnost so oblikovali tudi domači cerkveni zbor pod vodstvom Tončija Mucharja ter otroci ljudske šole Kazaze pod vodstvom Heidi Miklau. Po božji službi so se številni udeleženci zbrali ob agapi. Med njimi so bili davčni svetovalec Herman Klokar z ženo Sabino, podjetniški družini Kotnik in Broman, metlov-ški zgodovinar Vili Krajger in slikar Jože Štefan. -Kuj- T A T E D E N PETEK, 15. novembra 18.10-19.00 Utrip kulture SOBOTA, 16. novembra 18.00-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 17. nov. 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten/Duhovna misel; 18.00 -18.30 Glasbena PONED., 18. novembra 18.10 - 19.00 Kratki stik TOREK, 19. novembra 18.10-19.00 Otroški spored O R F SREDA, 20. novembra 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored ČETRTEK, 21. novembra 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Zilja NEDELJA, 17. novembra 2002 13.30 PON., 18. novembra 2002 ORF 2, 3.30_______________ TV SLOVENIJA 115.55_______ TV SLOVENIJA II 8.30 (torek, 19.11.) Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Državnozborske volitve 2002 • Šola in njeno okolje: projektni teden učencev Kugyjevega razreda in Osnovne šole Preska. Spoznavanje časopisnih besedilnih vrst • „dvatisočindve noči”: 9. Ma- turantski ples Dvojezične trgovske akademije • Filmski krožek: Mladinski dom Slovenskega šolskega društva že 20 let pospešuje kreativnost mladih Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at/kaernten RADIO/TV, PRIREDITVE 15. novembra 206 Radio dva od6.doi8.ure tel.: 0463/5953 53 Dnevni soored od ponedeljka do oetka: 6.00 - 9.00 Dobro jutro 9.00-12.00 Sol in poper 12.07-13.00 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 -15.00 Klub Radio dva 15.00-17.17 Lepa ura 17.17-17.30 Žurnal 17.30-18.00 Naša pesem Naša pesem na Radiu dva (17.30 -18.00) ponedeljek, 18. 11.: Iz bogate pevske skrinjice; torek, 19.11.: Iz naših vasic: Tam, kjer teče bistra Žila ...; sreda, 20. 11.: Ko zazveni iz mladih grl; četrtek, 21. 11.: Osrednji koncert SPZ; petek, 22. 11.: Melodije za prijeten konec tedna e Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini sobota. 16. novembra: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farani nedelja. 17. novembra: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 -12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. Zajtrk s profilom v nedeljo, 17. novembra 2002: • gost v studiu: Karel Smolle, bivši državnozborski poslanec Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure @0 ÜBT PS 1 I I Petek, 15. novembra LEDINCE Kreativna delavnica za otroke in mladino Vodijo: Krista Kircher, Snje-žana Rehak-Višnjič, Ketca Sticker, Marco Kargl Kraj: v Kulturnem domu Čas: od 16. do 18. ure Prireditelj: SKD Jepa - Baško jezero STRAJA VAS Predstavitev knjige projekta „Bei uns zuhause -Pri nas doma” Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 10. uri Vabi: Ljudska šola Straja vas BILČOVS Sv. maša za rajne Mohorjane (za dr. Pavla Zablatnika, dv. sv. dr. Valentina Inzka, župnika Rudija Safrana, prelata dr. Janka Hornbocka ter za bivše odbornike in ude Mohorjeve družbe) Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 18. uri Vabi: Mohorjeva Sobota, 16. novembra DOBRLA VAS kkz-classic Koncert: „Romantika v skladbah za glas, klarinet in klavir” Nastopajo: Pia Brodnik (sopran), Slavko Goričar (klarinet), Vladimir Mlinarič (klavir) Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30 Vabita: KKZ, SRD „Srce" ŠKOFIČE Glasbeni večer Nastopajo: Tamburaški ansambel Loče, Kvintet Smrt- nik, Dekliška skupina „Ascol-ti” iz Šentilja in Kvartet „Rož” Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 19.30 Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Edinost” Škofiče TINJE Predstavitev knjige Jožeta Jeraja „Preko Karavank” (dnevnik generalnega konzula R Slovenije v Celovcu 1992 - 2000) Kraj: v Domu prosvete Čas: ob 18. uri ŠMIHEL Martinovanje s pokušnjo vin iz Goriških Brd Zabavali bodo: Kraški ovčarji Vina bo predstavil: Robert Komjanc Kraj: v farni dvorani Čas: ob 20. uri Vabita: KPD Šmihel in EL CELOVEC Maturantski ples DTAK „2002 noči” Za ples igrata: Petz nbluat & California Kraj: v Domu sindikatov Vabi: Dvojezična Trgovska akademija LEDINCE Občni zbor in odprtje dvodnevne razstave domačih umetnikov Razstavljajo: Gabi Ambruš, Marija in Marco Kargl, Krista in Alfred Kircher, Franc Ra-singer, Snježana Rehak-Višnjič, Ketca Sticker, Zdravko Višnjič, Johannes Koschu Odprtje sooblikujeta: MoPZ Jepa - Baško jezero, Glasbena šola Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 18. uri oz. 19.30 Prireditelj: Slovensko kulturno društvo Jepa-Baško jezero Nedelja, 17. novembra PLIBERK Osrednji koncert SPZ Nastopata: Slovenski oktet in MePZ SPD Danica Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 15. uri Vabi: Slovenska prosvetna zveza ŽITARA VAS Premiera mladinske igre „Pet pepelk” (Žarko Petan) Nastopa: Mladinska skupina Slovenskega prosvetnega društva „Trta” Režija: Branka Bezeljak-Glazer Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19. uri Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Trta” Torek, 19. novembra PLIBERK Predavanje „Je mogoče kmetijstvo industrializirati?” Predava: dipl. inž. Hanzi Miki Kraj: v župnišču Čas: ob 19.30 Vabita Katoliška akcija in župnišče Pliberk v sodelovanju s Kmečko izobraževalno skupnostjo. DUNAJ 136. Dunajski krožek Predavanje: „Tote auf Reisen” Predava: dr. Wolfgang Bahr Kraj: na Slovenskem znanstvenem inštitutu (Seilerstätte 2,1. okraj) Čas: ob 18. uri Glasbena spremljava: Isabel-la Krapf Vabi Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju DUNAJ Predstavitev knjige Theodorja Haeckerja „Kierkegaardova grba” Knjigo bo predstavil njen pl6' vajalec Tim Wüster. Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan Čas: ob 18. uri Vabi: Slovenski kulturni center Korotan CELOVEC Premieri lutkovnih skupin § „Pika"in „Miške" 0 SKD Celovec | hi „Od kozlička do volička” a in „Miške tako in drugače G Režija: Tine Varl T Čas: ob 18. uri K Kraj: v Tischlerjevi dvorani q Slomškovega doma V Prireditelj: SKD Celovec CELOVEC k Vodstvo v slovenskem jeziku po razstavi umetni' g kov Hodler - Giacometti - N Dürenmatt s Vodi: Janja Zikulnig S Čas: ob 17. uri ir Kraj: v Mestni galeriji k DUNAJ ^ Večer slovenske ljudske glasbe v jazz-načinu > Nastopa: Aleksandra Teho'-' I nik (vokal), Rok Lopatič (k!3' k vir), Matej Hotko (kontrabas)1 d Blaž Terček (saksofon), M3' tej Quarantotto (bobni) p Čas: ob 20. uri r Kraj: Interkulturtheater v d Fillgradergasse 16 ^ (1060 Dunaj) p ■tel ioo: Petek, ,15. novembra 2002 PRIREDITVE, OGLASI 9 pre- r- 9 Referat za družino katoliške akcije vabi Učenje za partnersko sožitje (trening pogovarjanja v slovenščini za mlade pare) Vodita: dipl. psih. Anica Uranjek in dr. Jože Ramovš Čas: od petka, 22. 11.2002, °d 18. ure, do nedelje, 24. 11- 2002, do 13. ure Kraj: Dom prosvete v Tinjah Prijave: do 20. 11.2002 (tel.: 0 676 877 23 400) „Tudi jaz bom gledal zvezde...” (srečanje družin - otroci in starši v igri, pesmi in pogovoru) Spremljajo: p. Miha Sekolov-eik, prof. Sten Vilar, Pepej Krop, Hanzi Mlečnik in Pavel Zablatnik s sodelavci Čas: od petka, 29. 11. 2002, °d 18. ure, do sobote, 30. 11. 2002, do 16. ure Kraj: v Šmihelu nad Pliberkom (Werkhof Bistrica) Prijave: do 26. 11.2002 (tel.: 0 676 877 23 400) Stroški za bivanje (polni Penzion): odrasli 41 evrov, otroci od 6. do 14. leta 27 evrov, otroci do 5. leta prosto Alfred-Klahr-Gesellschaft, Dunaj Grüne Bildungswerkstatt, Celovec IKUC - Interkulturni center Ljudski dom, Celovec Kulturni referat Avstrijske visokošolske zveze, Celovec Ludwig Boltzmann Institut für interkulturelle Bildungsforschung; Beljak Slovenska prosvetna zveza, Celovec Slovenski znanstveni inštitut, Celovec Univerzitetni kulturni centrum UNIKUM, Celovec prirejajo simpozij „30 let 'ortstafelšturma' na Koroškem” v soboto, 30. novembra 2002. Pričetek ob 15. uri. Zaključek predvidoma ob 22. uri. Celovec, Jugendgästehaus, Neckheimgasse 6 (v bližini univerze) 15.00: Manjšinska politika in politika z manjšino. Kratki uvodni referati po 15 minut in razprava: univ. prof. dr. Karl Stuhlpfarrer: Avstrijska jugo-vzhodna politika in manjšinsko vprašanje, dr. Sepp Brugger: Avstrijska ustavna realnost in manjšinske pravice. Izr. univ. prof. dr. Gero Fischer: Vloga slavistike v manjšinskem konfliktu, dr. Valentin Sima: Dilema slovenskih manjšinskih organizacij, dr. Mirko Messner: Socialdemokracija in manjšinska politika na Koroškem. 18.00: Glavni referat in razprava: univ. prof. dr. Peter Gstett-ner: Koroški „ortstafelšturm" pred tridesetimi leti - gibanje proti ustavi in zakonom Nato: bife, „Koroški rep / Maček klebt” (Emil Krištof, Rudi Melcher, Michael Malicha), pesem (Reinhard Sellner), video-spot „Lahko noč” (Rolf Holub/IKUC). ŠVIOE 0dPrtje razstave Silve Boži-„ "ove-Deskoske (ikone) in je„ Amalije peinig (kipi) T asba spored: Andrej in T°nč Feinig ,! £rai: v ateljeju Gorše Čas;Ob19. uri abi: SRD Kočna §UtiA koncert ■ Tisana jesen -“Unter Herbst" astopajo: Singgemein-ilpt Fresach, Oktet Suha, skstet „Bene”, Pevsko-st(umentalna skupina Taj: v dvorani ljudske šole ha®: °b 20. uri abi: KPD Drava ŽELEZNA KAPLA Premiera muzikta „Čenčanje” Nastopa: Otroška skupina SPD „Zarja" Režija: Alenka Hain Kraj: v farni dvorani Čas: ob 18. uri Vabi: SPD Zarja RADIŠE Premiera „Narobe stvari v mestu Pedpedi” Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD Radiše Režija: Marjan Bevk Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30 Vabi: SPD Radiše SELE Koncert Nastopajo: Pevsko društvo „Zvon" iz Šmartna pri Litiji, Cerkveni zbor iz Šmarjete v Rožu, MePZ Sele Kraj: v farnem domu Čas: ob 19.30 Vabi: PD Sele Nedelja, 24. novembra ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU Osrednji koncert SPZ Nastopata: Slovenski oktet in MePZ SPD Danica Kraj: na Višji šoli za gospodarske poklice Čas: ob 15. uri Vabi: SPZ GLOBASNICA „Medved in vrtnica" Gostuje: Gledališka skupina KD Škocjan Kraj: v farni dvorani Čas: ob 15. uri Prireditelja: SKD in fara Globasnica Sreda, 27. novembra ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU Kuharski tečaj „Jedilnik za posebne priložnosti - Festtagsmenü” Vodi: mag. Nataša Partl Kraj: na Višji šoli za gospodarske poklice Čas: od 18.30 do 22. ure Prijave: do 25. novembra (tel.: 04253/360) Prispevek: 11 evrov in stroški za živila Vabita: Katoliška akcija in Katoliška prosveta ■sl r),. ? TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: za,, 0 -Narodni svet koroških Slovencev", ki ga 3 lovP„ ? Predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce-Preip "illacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik na™? podpore iz" sredstev za pospeševanje ng oan|h skupnosti. Narodni svet zastopa politič-51'9osPodarske in kulturne pravice in interese Ust encev na Koroškem na osnovi avstrijskega Prav6®3 'n pravnega reda, zlasti društvenega niti t' us,avnil1 in drugih norm, za zaščito narod-^ drža Upnos,i ter na osnovi mednarodnih in med-avnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/ 59 69 56-31; e-mail: sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostala tujina 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,-SIT. WU1MÄ) Ö 04239/26 42 v soboto, 16. novembra, od 9. do 16. ure Računalniški tečaji MS Windows (za začetnike in nadaljevalce) Voditelj: mag. Marjan Gallob v soboto, 16. novembra, od 9. do 18. ure Seminar o sanjah Predavatelj: univ. prof. dr. Erich Löschenkohl v soboto, 16. novembra, od 9. do 17. ure Dan za starejše ljudi in vse, ki jih oskrbujejo (i. del) Dobra beseda najde dober odmev Predavateljica: dr. Marija Makarovič v torek, 19. novembra, od 9. do 12. ure Dan za starejše ljudi in vse, ki jih oskrbujejo (II. del) Vedno je pred nami življenje Predavatelj: mag. Marjan Schuster, dušni pastir v torek, 19. novembra, ob 19.30 Predavanje in diskusija: Razbremenitev v učiteljskem poklicu Predavateljica: mag. Nataša Partl v petek, 22. nov., od 9. do 17. ure Dan duhovne obnove za starejše ljudi: „Živeti v božji navzočnosti” Voditelj: žpk. Poldej Kassl v petek, 22. novembra, ob 19.30 Predavanje: „Moč žalosti” Predavatelj: dr. Arnold Mettnitzer v ponedeljek, 25. novembra, ob 19.30 Predavanje z dia-slikami: Heraldika (grboslovje) II. del Predavatelj: dr. Wilhelm Deuer v torek, 26. novembra, ob 19. uri Davčne spremembe s 1.1.2003 Predavatelj: mag. Hermann Klokar od srede, 27. novembra, od 18. ure, do sobote, 30. novembra, do 16. ure Seminar za notranje zdravljenje Spremljevalec: žpk. Toni Opetnik od petka, 29. novembra, od 18. ure, do nedelje, 1. decembra, do 13. ure Duhovna obnova za zakonce: „Moč ljubezni je zvestoba” Spremljevalec: p. Lojze Markelj SJ V' Sport NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH PODLIGA VZHOD Zimska krona tudi Selanom Po Rikarji vasi (v 1. razredu D) je tudi nogometašem izpod Košute v 2. razredu D uspelo osvojiti naslov jesenskega prvaka. prepričljivo zmago dopolnil-tekme na tujem v Preiten-V^eggu (3:0) so Selani dobili dvoboj proti Dobrli vasi za zimsko krono v 2. razredu D. Moštvo trenerja Kreutza je v celotnem jesenskem delu prvenstva podleglo le dvakrat (proti Dobrli vasi in Frantschachu), sicer pa vseh ostalih 13 tekem prepričljivo dobilo. Jasno, da je bilo veselje po osvojenem naslovu v taboru nogometašev in pristašev izpod Košute veliko. Medtem ko so nogometaši ta uspeh primerno praznovali, se ga je uspešni trener Miha Kreutz bolj .ali manj veselil le na tiho. „Fantje so praznovali sami, kajti moral sem na razredno srečanje. Poleg tega bo zame pravi vzrok za praznovanje šele tedaj, če nam bo dokončno uspel podvig v 1. razred - torej po končanem vigrednem delu prvenstva," je dejal Kreutz. Moštvo izpod Košute je v tekočem prvenstvu vsekakor dokazalo, da je najzrelejše v tem razredu in zaradi tega zasluženo osvojilo zimsko krono. Prednost moštva sta predvsem odlična telesna pripravljenost posameznih igralcev Načrtno in zelo prizadevno delo trenerja Selanov Mihe Kreutza se je v tekočem prvenstvu obrestovalo z naslovom zimskega prvaka. Z 19-imi zadetki je k temu bist-venoprispe-val legionar Dragan Perič (velika slika). Foto: Štukelj/Fera 1. Grebinj 15 11 2 2 36:11 2. DSG Borovlje 15 8 3 4 3222 3. Breze 15 7 5 3 25:15 4. Liebenfels 15 8 2 5 22:14 5. Mostič 15 7 4 4 27:24 6. Žrelec 15 7 3 5 35:24 7. St. Stefan 15 7 3 5 24:17 8. Micheldorf 15 7 2 6 32:25 9. Golovica/WölfnitztS 7 5 6 21:15 10. Šmihel 15 6 3 6 29:27 11. Šmarjeta 15 6 1 8 20:27 12. ATSV Wolfsberg 15 4 5 6 20:29 13. Ruda 15 4 4 7 25:30 14. Bilčovs 15 4 4 7 18:23 15. Velikovec 15 3 4 8 2129 16. Launsdorf 15 0 114 • Prvenstvo se nadaljuje 23. marca 2003. 1. RAZRED D: 18:73 1. Bikarja vas 15 8 5 2 28:19 2. Sinča vas 15 8 4 3 32:11 3. Metlova 15 8 4 3 32:16 4. Šentlenart 15 8 4 3 29:17 5. Šentpavel 15 7 6 2 35:21 6. Žitara vas 15 6 7 2 24:13 7. Labot 14 5 6 3 22:22 8. Železna Kapla 15 6 3 6 25:30 9. Šentpeter 15 5 5 5 21:24 10. Vovbre 15 3 6 6 2020 11. Ochsendorf/P. 15 3 4 8 26:39 12. Globasnica 15 3 3 9 17:31 13. Eitweg 15 2 4 9 18:31 14. Klopinj 14 1 112 12:47 [ 6 | 1 Ai F e Prvenstvo se nadaljuje 23. marca 2003. 2. RAZRED D: 2’bai ZiAic 2'me !>a iiv F upre «rej % Pa Gr; v ; ter uigranost (že nekaj sezon tekmujejo Selani bolj ali manj z istim kadrom). Poleg tega izstopajo trije igralci, ki skrbijo predvsem za potrebne zadetke. To je po eni strani legionar Perič, ki je zadel 19 golov, po drugi strani pa mlada lastna igralca 17-letni Matjaž Kelih (zadel je 12 golov) in 18-letni Peter Oraže (8 golov). Globasnica. Na zadnji jesenski (dopolnilni) tekmi v 1. razredu D so Globašani našli pot iz krize. Medtem ko so bili devet prvenstvenih tekem zapored brez zmage, so minulo soboto na tujem v Eitwegu (2:0) končno zopet zabeležili tri točke. Š tem je moštvo trenerja Medvoza tudi na tabeli prehitelo Eitweg. Franc Sadjak 1. DSG Sele 15 13 0 2 47:10 3. Dobrla vas 15 11 3 1 57:9 3. Frantschach 15 11 1 3 35:12 4. Maria Rojach 15 10 3 2 36:15 5. Preitenegg 15 8 0 7 30:25 6. Reichenfels 15 7 3 5 2522 7. Tinje 15 7 1 7 34:22 8. Grabšfanj 15 5 3 7 22:31 9. Pliberk II 15 5 2 8 24:31 10.Žvabek 15 4 3 8 23:35 11. Važenberk 15 5 010 30:46 12. Galicija 15 4 2 9 21:35 13. St. Margarethen 14 1 4 9 12:32 14. Djekše 14 0 113 9:80 • Prvenstvo se nadaljuje 23. marca 2003. jsol bil, Ije, --'šei cilj Vo sk< vin sto za; Mednarodni turnir: vsa tri prva mesta je pobral SAK ■ Juniorji premagali FC Kärnten Odlično so odigrali juniorji SAK in so na tujem premagali FC Kärtnen 2:0. S tem, da se je spet vrnil Mario Verdel, so juniorji spet bolj konstantni in si lahko z zmago proti Lienzu zagotovijo 3. mesto. FC Kamten - SAK U19 0:2 (0:2) SAK: Müller, Janet (72. Aleksič), Verdel, Stropnik, Pitschek, Babič, Zidej (83. G. Blajs), Olip, T. Waldhauser, Triplat, Klemenjak (74. N. Grilc) ASK, 100 gledalcev, sodnik: Lambert, strelca: Klemenjak, T. Waldhauser ■Odličen nastop ekip SAK U12 Preteklo nedeljo je SAK vabil na 1. mednarodni turnir ekip SAK in klubov iz Mežiške doline. Tekmovali so fantje pod 12 let (letnika 91/92). Kot najmočnejše so se izkazale ekipe SAK. 1. mesto je šlo k SAK v Celovec, kjer trenira ekipo goleador SAK Matthias Zimmerling. Na podelitvi nagrad je predstavnik občine Pliberk Štefan Domej poudaril pomen čezmejnega sodelovanja, še posebej med slovenskimi klubi. 1. mednarodni turnir SAK & klubov iz Mežiške doline 1. SAK Celovec 2. SAK Šentprimož 3. SAK Posojilnica-Bank Pliberk 4. NK Fužina/ Ravne 5. NK Peca Črna 6. NK Korotan Prevalje Veliki finale: SAK Celovec - SAK Šentprimož 3:1; mali finale: SAK Pliberk -Fužinar 4:1; tekma za 5. in 6. mesto: NK Peca - Korotan 5:0 Koroška juniorska liga - U 19 mm 1. SV Spital 14 10 1 3 43:16 31 2. B. Bleiberg 13 9 0 4 34:17 27 3. SAK 13 8 1 4 25:17 25 4. FC Kärnten 14 7 3 4 25:23 24 5. FC Šentvid 13 5 2 6 20:23 17 6. Trg/Feldk. 13 5 1 7 23:30 16 7. Šentandraž 13 2 110 ,r I : mn* 8. SV Lienz 13 8:34 139 11:29 ■ Rezultati tena kroga: Velikovec-SAKU 14 5:2 (2:0) K. Dlopst, Pudgar SAKU16-Treibach 0:10(0:5) ftBfMvt' ■ i 4 ('V' ■ Tekme prihodnjega kroga: NEDEUA: SAK u 16 - Wolfsberg (12.00Widra vas), SAKU 19-SV Uenz (14.00/Vidra vas), SAK U 12/1 - Galicija (12.30/Vidra vas) ^ 1 .. " 1 f f i* fiini mhm ■ 1 lil'! s* 53^ !k.*_ •; .< 7^'- ■ Ekipe SAKU 12 (spredaj SAK Pliberk, v sredini SAK Šentprimož, zadaj SAK Celovec), so preteklo nedeljo pobrale vsa tri prva mesta. 15 Sport .OpBOJKA/PRVA ZVEZNA LIGA (AVI) 2) Dob sedaj sam odloča o podvigu v osnovni krog • Po izpadu iz pokala CEV velja vsa zbranost članske ekipe SK Zadruga Aich/Dob zadnji kvalifikacijski tekmi za napredovanje v osnovni krog. prevratno kvalifikacijsko tekmo j} h1^ za pokal CEV proti madžar-2i* skemu predstavniku Cazinc-2i°arcika so odbojkarji SK Zadruga |Aich/Dob pred navdušeno do-21?^® publiko sicer dobili s 3i2, to-2tda Madžari so zaradi višje zmage ,iV P^i tekmi napredovali krog na-jprei- Pokal je letos za Dobljane to-ii!r®l nnimo, sedaj velja vsa njihova ^branost prvenstvu - predvsem Pa sobotni tekmi proti novincu iz Gradca. S tem da je moštvo Enns v sredo zvečer proti pričakovanju podleglo Hartbergu in Dob je slavil »Prepričljivo zmago na tujem proti jpJnzu (3:0), se je razplet na tabeli ^bistveno izboljšal za moštvo slo-Äkega trenerja Pridala. Micheu i«l .Co sedaj lahko namreč sami od-irCajo o podvigu v osnovni krog liPrvenstva (najmanj 6. mesto), kajti ]• ls° več odvisni od nastopov Enn-ra’Pač pa od lastnega nastopa to • °boto proti Gradcu. Z zmago bi r10 Dobljanom 6. mesto zagotov-jeno in s tem tudi bolj ali manj re-®n° prvenstvo. Osnovni sezonski b'1! ekipe je namreč mesto med pr-lP šesterico v tekočem kvalifikacijam krogu. Toda pozor pred no-'ecem iz Gradca! Ta ekipa, ki na-r °Pa brez legionarjev, na tabeli aseda sicer le 8. mesto, kljub te- mu velja za neprijetno. Njihov dobljeni niz proti moštvu Hotvol-leys naj je Dobljanom v svarilo, da ga ne podcenjujejo. „Lahka naloga gotovo ne bo, čeprav smo močnejši. Vsekakor pa jih niti sekunde ne smemo podceniti, sicer bomo doživeli veliko negativno presenečenje,” je dejal kapetan Martin Micheu. Franc Sadjak SK Zadruga Aich/Dob - VS Gradec v soboto, 16. 11., ob 19. uri v KD Pliberk 1. ZVEZNA LIGA/AVL 1. Hotvolleys 8 8 0 24:1 16 2. Tirol 9 8 1 24:4 16 3. Hypo 9 6 3 21:12 12 4. Sokol 8 6 2 18:13 12 5. Salzburg 9 6 3 20:16 12 6. Zadruga Dob 9 4 5 16:18 8 7. VS Graz 8 3 5 12:20 6 8. Enns 9 3 6 14:23 6 9. Döbling 9 2 7 11:21 4 10. Hartberg 9 2 7 11:22 4 11. SL Linz 9 0 0 6:27 0 Invazija hrvaških nogometašev pri SAK SAK išče okrepitev za vigredni del prvenstva predvsem v tujini. K Ä oštvo trenerja Jagodiča W je zaključilo jesenski *V| del prvenstva, tako ka-£or ga je pričelo: s porazom. ^er je na zadnji jesenski tekmi Podleglo tudi moštvo Zeltweg, P3 so se slovenski nogometaši ^ še izognil t.i. „rdeči svetilki”. z zadnjo jesensko tekmo pa sozona za SAK še dolgo ni pri kraju, kajti moštvo še naprej redno trenira in igra tudi tek-H"16- To pa predvsem zaradi te-9a, da si vodstvo kluba lahko na kraju mesta - v Grabštanju 'Ustvari sliko o legionarjih, ki l'h razni menedžerji pripeljejo na treninge in množično ponu- jajo klubu. Večinoma so to igralci iz druge hrvaške lige. Vodstvo SAK je prvotno sicer želelo legionarje iz Slovenije, „toda tisti nogometaši, ki bi nam vigredi lahko pomagali, so s finačne-ga vidika nedosegljivi,” je dejal športni vodja Marko Wieser. Tako se vodstvo kluba sedaj osredotoča na (cenejši) hrvaški nogometni trg - išče pa predvsem okrepitev za ofenzivno in defenzivno sredino. „V naslednjih 14-ih Športni vodja Marko Wieser kuje na novi ekipi za vigredni del prvenstva. dneh bo kader za vigredni del prvenstva z dvema novima legionarjema vsekakor popoln,” je dejal športni vodja Marko Wieser. Če bo SAK pridobil tudi novega vratarja, pa zaenkrat še ni gotovo - čeprav je bil vratar iz Nüß-dorfa, Italijan Barloc-co, že na poskusnem treningu pri SAK. Kar zadeva obstoječi kader, pa je Wieser potrdil, da klub želi obdržati vse igralce. Franc Sadjak KOŠ v živo na Radiu Agora Članska ekipa KOŠ tekmuje danes na tujem proti Pasut 1 (20.00, dvorana Lind v Beljaku), prihodnjo sredo, 20. novembra, pa gosti v domači dvorani v Mladinskem domu moštvo iz Wolfsberga BBC. To srečanje bo v živo prenašal Radio Agora (od 20.06 naprej). REGIONALNA LIGA-15. KROG SAK v Voitsbergu brez možnosti Neupravičena izključitev kapetana L. Sadjak že v 31. minuti, dva hitro zapored zadeta gola domačinov (v 50. in 52. minuti) ter pristranski sodnik Neumüller so tokrat v prvi vrsti bili vzroki za poraz slovenskih nogometašev. Resnici na ljubo pa je treba tudi povedati, da je bil Voits-berg vsekakor močnejši od SAK. Voitsberg - SAK 2:0 (0:0) SAK: E. Oraže 3, S. Sadjak 2, A. Sadjak 3, Zanki 3, R. Oraže 4, Blajs 4, Pale 2 (46, Weissenberger 3j, Eberhard 4, Malej 2 (84. Waldhauser 0), Bürger 2, Zimmerling 3 (70. Zidej 0) Voitsberg: 300 gled.; sodnik: Neumüller (katastrofalen); strelca: Gaiberechb (50.), Zuber (52.); mmeno-rdeči karton: A. Sadjak (31.) Danes za jutri BENJAMINI SAK Na tekmi Voitsberg - SAK so igrali naslednji igralci pod 20 let: IME MINUTE Malej . 84 T. Waldhauser 6 Zidej 20 V sezoni 2002/2003 so igrali v članski ekipi naslednji igralci pod 20 let: Dominik Malej 325 min. Michael Zidej 122 min. Tomaž Kreutz 9 min. Tomi Waldhauser 12 min. REGIONALNA LIGA 1. Schwanenst. 15 11 1 3 37:17 34 2. Hartberg 15 10 2 3 38:17 32 3. Voitsberg 15 10 2 3 29:9 32 4. Sturm/amaterji 15 8 3 4 34:24 27 5. BW Linz 14 8 3 3 19:11 28 6. Köflach 15 8 2 5 24:19 26 7. Gratkorn 15 7 3 5 20:12 24 8. ASK/FCK 15 5 5 5 19:18 20 9. Perg 15 5 3 7 24:24 18 lO.Špital 15 4 5 6 16:18 17 11. St. Florian 15 4 3 8 21:32 15 12. Wels 14 4 2 8 20:27 14 13. Šentvid 15 4 2 9 15:36 14 14. Pliberk 15 4 2 9 14:35 14 15. SAK 15 2 5 8 15:25 11 16. Zeltweg 15 2 3 10 13:34 9 ■ Rezultati 1 5. kro □a: ASK/FCK Sturm/amaterji 2:2 (1:0), SV Spital - Grat-korn 0:0, FC Šentvid - Hartberg 1:4 (1:1), Voitsberg - SAK 2:0 (0:0), Schwanenstadt -Eintracht Wels 4:2 (1:0), Perg - Köflach 2:3 (0:2), Blau-Weiß Linz - SVG Pliberk 3:1 (2:0), Zeltweg - St. Florian 0:1 (0:1) ■ Prvenstvo se nadaliuie 7. marca 2003. ■ Strelci SAK: 8 Mathias Zimmerling 3 Albin Kesselbacher 1 Jani Pate, Christian Kraiger, Tonči Blajs, Thomas Weissenberger 37.500 ljudi je umrlo v prvih šestih mesecih v Avstriji, kar je za 2,6 % več kot lani. Na Koroškem je umrlo v prvem polletju za 9,5 % več ljudi, kot leto poprej. S tem je Koroška v avstrijski statistiki na 2. mestu. Prirastek razlagajo z rastočim številom starejših ljudi. OSEBE & DOGODKI Pripravil Silvo Kumer Obirčani pač znajo praznovati. Preteklo soboto je prišlo skoraj 500 obiskovalcev h Kovaču na Obirsko, kamor je vabil podžupan Franc-Jožef Smrtnik. Za zabavo so skrbeli zmagovalci števerjanske-ga festivala „Vitezi Celjski“.in domači zbori, dodatni višek večera pa je bilo nagradno žrebanje. pj c&m _ mm\ m ^ Zmagovalci nagradne igre so dobili lepe nagrade, ki jih je podelil podžupan F. J. Smrtnik (2. z leve). Glavno nagrado, dobropis mizarstva Božič, je dobi! Gabrijel Hribar (L). ROZ - PODJUNA Kinodvorana - novi filmi v Šmihelu sanjem scen Ijeni. Ö Prisrčno vab- kn«o idvoranaj + IŠmlhe' filmski večer »babica grelna ju9' Matjaževe! tehtajo 1376 kg. Zelo zabavno je bilo tudi na martinovanju MoPZ Kralj Matjaž v Domu v Pliberku, kjer so za nagradno igro tehtali zbor. Najbolje je težo pevcev uganil Rudi Kontschitsch ..... st., ki se je zmotil le za 3 kg. Za nagrado je dobil sliko umetnice Merlyn. Nagradno igro je podžupanu Smrtniku Na plesu je zabaval ansambel bratov Poljanšek. FOTO. Predsednik pomagala pripraviti Irmi Urschitz z mamo. matjaževcev Adrijan Mandl s šarmantnima pomočnicama. !_ maša*1 O projektom Kinodvorana že-Olijo v Šmihel privabiti ljubitelje slovenskega filma. Zamisel za ta projekt sta imela Peter in Florijan Krivograd, ki sta v Ljubljani obiskovala strokovne seminarje za delo s filmom. 22. novembra bo na sporedu prvi večer slovenskega filma: predvajali bodo slovenski film Babica gre na jug, nato pa kratki film Podjunska maša domačih filmskih ustvarjalcev. Spoznavanje s slovenskim filmom pa naj bi privedlo do tega, da bi se mlado in staro začelo ukvarjati s filmom, snemanjem in pl- Farna dvorana v TERMINI + JUBILEJI + DOGODKI * TERMINI + JUBILEJI + DOGODKI + TERMINljlUBilEjl Pisatelju Petru Handkeju so podelili častni doktorat celovške univerze Celovec. Književnik Peter Handke je bil pretekli teden na celovški univerzi imenovan za častnega doktorja. Handke se je rodil leta 1942 v Grebinju na Koroškem in bo decembra praznoval svoj 60. rojstni dan. Doslej je objavil nad 60 samostojnih knjižnih izdaj. V njegovem opusu se vedno spet približuje tudi slovenski podobi dežele Koroške. Kot prevajalec del Florijana Lipuša in Gustava Januša je merodajno skrbel za širjenje sodobne koroške slovenske literature v nemškem kulturnem in jezikovnem prostoru. Paralelno k počastitvi pesnika na univerzi je Musilov arhiv v Celovcu priredil tridnevni simpozij o literaturi Petra Handkeja. Ob podelitvi častnega l| doktorata pa je Handke ‘ll svetoval branje slovenskih °l avtorjev, npr. Kokota. Petru Hgn^gju so čestitali tudi Valentin Oman, Florijan Lipuš in Lojze Wieser (z !.)■