GLAS NARODA A WAR HALF WON . . „ IS not A victory! - List slovenskih delavcev v Amerik!. - Reentered a* Setood Clan Matter September 25th 194« at the Post Office at New York. N. Y, under Act of Congress of March Srd, I87t. Tel: CHelsea 3-1242 Xo.8 - štev. S — VOL, Al K LITI. — LETNIK LITI. • NEW YORK, TU T lis DA Y. JANUARY 11. 1945— ČKTUTEK. 11. JANUARJA, 1945 BOJI NA LUZONU \merikanei so 24 ur po vpadu na Luzon povprečno napredovali štiri milje \ notranjost otoka in so zavzeli štiri majhna mesta, med njimi tudi Lingayen, ki je glavno mesto provinee istega imena. ilmr, oče sedanjega poveljrrika nn Filipinih. Ko .no naši vojaki v zeleni uniformi pričeli skoro brez vsakega odpora prodirati v notraiijost otoka, jo bilo razvidno, da j«* vpad popo'noma presenetil Japonce. Japonski poveljnik je z vso gotovostjo pričakoval vpada na južnem koncu otoka, sedaj pa mora veliko armado i>oslati daleč proti severu in na polu jo neprestano bombardirajo ameriški aeroplani. (ieneral MacArthur poroča, da japonska armada priliaija O« l j I ura in da so bo kmalu pričela velika bitka za Luzon. Japonski poveljnik na Fili-pinili je general Tomojtfki Ja-niašiia in se bo moral postaviti v Imjuo črto nekje južno oe spre minjalo meje grške države. Ta angleški balkanski strokovnjak poudarja tudi, da je njegovo mnenje, da dokazuje dosedanje rusko ravnanje na Balkanu — navzlic Široko razširjenemu sumničenjii in se-petani propagandi o njenih spletkah in rovarenju — veliko zmernost in previdnost sovjetske v'ade. Na koncu svojega: Članka pravi profesor Seton-Watson, da bi bilo ono, kar bi ves svet najraje videl kot posledico sedanjih bojev, bi bilo trajno prijateljstvo bolgarskega in srbskega naroda, končna izmi-ritev teh sporov, ki bi enkrat za vselej zaprla pot neprestanim: i^tVigam velikih sil na Balkanu, ki so skozi desetletja ustvarjale ra*no na podlagi tega spora vedno nove spletke, intrige in nemire na Balkanu. ZA NEKAJ VEČ KOT 2v> & £ na dan dcP^d^ "GLAS %% <*0DAM P ro IH>STI NAfc DOM Uxvtraini »obot, n- ^ ^-nikov) CITAJTET KAR VA VlMA I — ^ o-JI kar bi *o izplačalo osvoboditi, kajti našla bo velik kup razva lin. od posadke, katero nekateri cenijo na UMi.ooo vojakov, pa bo le malo osialo, kajti ve činoma so bili že pobiti, rn njeni ali pa v jet i. Polog tega pa tej armadi preti velika nevarnost od rdečo armade na severnem bregu Donave, da jo orlreže, a ko na kakem kraju prekorači Donavo, Ta armada >•-0 mora ali umakniti in so razpostaviti ob avstrijski m.-ji, ali pa bo ravno tako zaje ta, kot posadka v Budimpešti. Kolikor so Nemci v enem te dnu napredovali ob južnem bregu Donave proti vzhodu, toliko in še več jo napredovala druga ukrajinska, armada ob severnem bregu Donave • proti zapadu. Berlinski radio naznanja, da jo prišlo že več nemških divizij iz Jugoslavije na fr<»n to pred "Budimpešto. Kaznovanje vo jnih zločincev na Rumunskem Bukarešto, 5. jan. (ONA) Rumunsko ministrstvo za ]u;i-vosodje je včeraj objavilo na črt za zakon glede kaznovanja vojnih zločincev. fJiasoin toga zakona bodo smatrani tudi oni. ki so krivi preganjanja Žid'-v, da so vojni zločinci. Včeraj je rdeča armada v Budimpešti zavzela HKKI ulic in zasedla več tovarn ter zaplenila velikanske zaloge vojaško opreme; tudi mnogo sovražnikov je bilo vjotih. Izmed 4500 ulic imajo Rusi v svoji posesti 3*100 ulio. Proti nemški armadi, ki si že en teden prizadeva, da prodre do Budimpešte in osvobodi ta-mošnjo posadko, so RiLsi poslali nove motorizirane čete. Poročilo iz M<^kvo pravi, da je bilo razbitih 27 nemšikh tankov in da je bilo ubitih 1200 Nemcev. V svojem prizadevanju. da osvobodijo posadko v Budimpešti, so Nemci žr-jtvovali že G2o tankov in 14,-700 vojakov. V Budimpešti so včeraj Rusi vjeli HOOD Nemcev in Madžarov, knr jo največje število enega dne, odkar so že i dva tedna bijejo boji od hiše hiše. I Zavzeta so bila industrijska predmestja Peste in otok Cse-pel, na katerem so velike tovarne za milnici jo. Rusi so tudi zavzeli otok Obuda in njegove pomole na Donavi severno od Budimpešte. i'o bi se tudi nemški armadi posrečilo priboriti se v Bu-o'I m pošto, ne bo našla mnogo, Angleški strokovnjak prof. Setton-Watsoii razpravlja glede macedonskega vprašanja Noko Iiouterjov<» poročilo ]»ravi, da bodo KLAS-i postavili v bran v Parnasos gorovju, . KLAS-ova 1*». divizija se jo umaknila v ta predel in bo na.brže uadaljovala boje kot uneri'ska '"-ota. Pol urad ni atenski li-l "Elef Theria" poroča, da je bilo a-rotirauiii nekaj članov osrednjega odbora KAM (grške na-j ro*tue o>voJv»nlilne fronte, čije voja-ka organizacija so KL-AS-i). Po angleških poročilih so KLAS-i v l>ojih v Atenah in! ok"li<*i imeli okoli 4o mrtvih in ranjenih, SOOO pa jih je; bi 'o ujotili. KLAK-ovo armatlo v Atenah in Pireju so cenili na 2."), »

» lin kakega spora-i '/.miui. Delegati, katerim pa -o b«»-sta kmalu pridružila še dva. so: Dimitre Par-alides. tajnik osrodnjogsi »vlbora KAM; •lohanos Xvego>, bivši polje-jdelj-ki miui-ter in dva častni-j ka majorja Maeridi> in Athi-I neli-. I napada v bližini K raff ta, lo milj južno od mosta ter je čez noč napredoval štiri milje. Ameriški bombniki, ki so leteli na pomoč francoski anna-«:i južno cd S t ras-burga, >o dvakrat napatlli skupino f>0 'nemških tankov severovzhodno Co Ima rja in razbili pet tankov, sodem pa >o jili poškodovali. Dva tanka sta bila razbita v okolici Bitche. Ameriška in francoska armada pa ■»ta razbili 26 tankov. Nemci so v Alzaški in Lo-tarinški sfeoro povsod vstavljeni, razun južno od Strass-burga. A ko imajo še dovolj rezerv, da bodo mogli vprizoriti Še kak večji napad, ni znano. <»lavno jo, da je bil njihov poplavili vdaree okoli Bitche vstavljen in so svoje napade morali premestili v dolino Reno. Drugo veliko oporišče na -severu La Roe he, so zavezniki ob-li in Sim la j okolico čistijo in neko poročilo celo pravi, da so mesto Nemci že zapustili, kakor tudi nekaj drugih kra-j jev na severu in zapadu. fzgleda. kot da je vou Kund-' stedt. v redu umaknil svojo armado in sicer v megli, ki mu je tudi pomagala, ko je pričel Ki. decembra .-voje proilirnnjo1 proti zapadu in zavi*zniški ae-i-oplani niso mogli po-eč-i v J>oje. Ameriška prva in tretja armada, ki pitMlirata skozi sro-ilino von Ruiulsteiiovo-ga sunka, sta si o sovražnika, dalje za Ikojno črto pa l»«»mba rdi rajo mostove, železnico, ceste in letališča. Nekaj letališč >o Nemci zgradili šele v najnovejšem čaS tankov. Toda nevarnost za Strass.hurg še pri vsem torn ni bila od vrnjena. Sovražnik se še vedno drži v Gaml*iheimu, devet milj severno od Strassburga ter Kupile en "extra" bond ta teden! Največje vojaško pristanišče — New York Vojni urad je šolo sedaj objavil, da je New York ono pristanišče, iz katerega odha ! jnjo ameriške armade in vojni material čez Atlantik na evropska bojišča. Vojni urad pravi, da je New York največje vojno pristanišče, ki ga je še kdaj videl svet. Skozi njegovih sedem velikanskih pristaniških naprav in -kozi brezštevilna taborišča, v katerih nastanjeni vojaki, predno se odpeljejo, je odpotovalo čez Atlantik že več mili jenov naših vojakov in neizmerno množine vojnega mater jala. Vseni pristaniškim postojankam, s katerih se odpelje vojaštvo in vojni motorjal, poveljuje general Homer M. dro-l ninger. Vsa izhodišča iz velikega pristanišča so zvezana z železnicami, cestami in vodnimi poti in na tak način, da civilni promet pri tem ni skoro nič oviran. i Neinei drže pet | franeoskih pristanišč i Zavezniško poveljstvo je po-. nudilo nemški posadki v St. Nazaire v Franciji premirje, da bi so moglo civilno pro bival sivo izseliti iz mesta. Lz tega je mogoče sklepati, da se nemška posadka nikakor n<čo podati. Poleg St. Nazaira, kjer i šteje posadka 35,000 vojakov, j drže Nemci še na severu Lo-Irient s posadko 25,000, La Ro-ehello in še dvoje drugih pristanišč, v katerih znašajo posadke do 40,000 vojakov. O kakih 'bojih s posadkami v teh pristaniščih je le mn'o poročil, toda približno toliko ali pa še večje število zavezniških vojakov mora biti na -*raži pred vsakim pristaui-'ieem, da posadka ne uide. Zavezniki pa bi vojake mogli kaj dofero porabiti na drugih frontah. Aeroplani so l>ombardirali Neil-on in Nicholas letališči blizu Manile kamor so vrgli 70» ton l>omb, ki so zanetile vo'ike požare iti porušile več poslopij. Težki in srednji bombniki so v zraku podnevi in ponoči in bombardirajo razne krajo in vojaške naprave. Za vpadno armado prihajajo na obrežje, ki je polno jam i h I *t ral io vi t ega l>omba rdi ra -nja z morja, velikanske zaloge vojnega mn terjala in itižinirji z veliko naglico gradijo potrebna poslopja za veliko opori--' ščo za bodoče operaeije. I ničenje treh mostov .'Ml mi'jj po cesti iz Manile proti severu ima zgodovinski in strateški pomen. Ob ča*ti filipinske vstaje ji' Fretala zavzeta mesta pa -o: Bagupan, ki jo majhno pristanišče s fMM» prebivalci, Sau Fabian in Magaklan. Armado (Kxlpirajo pri pro-iliranju cele jate aeroplanov, ki armadi delajo pot in bombardirajo sovražnikove strateške postojanke daleč za fronto in prometne črte. Med drugimi so bili i udi bombardirani Bagiiio, ki je poletna pre-► tolica in tudi najbrže sedež Intka^te filipinske vlado, San Fernando in Rosario. Bombniki so razbili tri vo'ike mostove čez reki San Fernando in Pa i n pa nga severno • nI Manilo, f'ez to mostove polj«* železnica in cekib aeroplanov lKwlira, toda pričakovati je, da se bodo odločno postavili v hran nižje proti jugu, ko lw>d.» zbrali ]m» prvem pre«<'nečeiiju pri Lin-gavenu dovolj močno armado. Japonsko čete že hite iz Manile proti severu in ameriški 1>om-bniki jih bombardirajo. Poročilo naznanja, da j«' bilo zadetih brez števi'a čet in trnkov in drugih vozil. -GLAS NARODA"—NEW YORK THURSDAY, JANUARY 11, 1945 USTANOVLJEN L. 1M3 M GLAS NARODA ("VOICE OP THE PEOPLE") 99 Owimt and Published by Slorenle Publishing Company, (A Corporation) Frank Kakaer, Pr**ni4«ait; Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Place or buali)e«s of tbe coporatlon and sddrcmm of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW TORK U, N. Y. __:: 52nd Y E A B ::_ "tilts Naroda" it Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Sutok-rijHlon Yearly f7. Advertisement on ZA CKliO LETO VEIaIA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: f7.—; ZA POL LETA $3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. **<;ias Naroda" Izhaja vsaki dan IsrzemM sobot, nedelj In praznikov. "GLAS NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK II, N. TL Telephone: CHelsea 3—1243 Trgovina z Rusijo • A' novejšem ra.su m> naše, domačo easopisijo mnogo bavi •/ našo IhmIočo, oziroma povojno uvozno trgovino raznolične-f-.t l»hura, zlasti pa z ibodočo uvozno trgovino z Rusijo. Mno-^ časopisi ^o v tem ozira prišli do zaključka, da — a'ko se jhi vojni uvozi mnogo blaga iz inozemstva, bodo zaloge one-i^a bla.ira. katero moro našo domače prebivalstvo pridelati izdihati, (»ostalo preveliko, vsled česar bodo eene temu J lairn nazadovalo. Xckatoro časopisje jo tudi mnenja, da našo velike trgovske družin* v povojni dobi no IxkIo bas mnogo poslovale z ii'u>ij", češ da Rusija nima dovolj zlata in sličnili vrednosti, latere Iti moirl«* priti pri na« v porabo, kaliti Rusija pridela Vsako loto '<* za 1500 milijonov dolarjev zlata. Večina časopisja pa no uvažujo dejstva, da Rusija sedaj ploli no potrebuje zlata—č<«mi naj so toraj v Rusiji bavrjo - kopanjoin /lata' A ko pri nas bas rabijo mnogo zlata, Rudija nam lahko i>ošljo tokom prihodnjih desetih let vsaiko leto zlata v 'etni vrednosti df<*ot tisoč milijonov dolarjev, kajti )fii«iji je enostavno treba pridelovanje zlata podvojiti. Toda č.mu uvažati zlato iz Sovjetske Rusije, to ga je pri na«, tam v Kentiickvju v izobilju, da si ravno ga ni prav nič v naših /opib. Toda, ako >«• pirznavalci časov no motijo, pričakovati je )■ i nas kmalu po vojni dokaj "slalrih časov". Ti časi bodo t.iko slabi, da IhkIo naši veliki trgovci pričeli s svojo trgovino povsodi, kjcrko'i jim l»o mogoče — ali pa bo ves naš eko-riomičiii sistem p rt »padel, na kar bo treba ta sistem priure-eliti na podlagi splošne krudske lastnine v-sega, kar je v naši deželi. I*a»tniki veletrgovin in velepodjetij I »odo sicer skuhali to propast preprečiti tako dolgo, t® splob RioiToče —- tudi, ako IkmIo prisiljeni trgovati z Sovjetsko Uu-sijo ... 25. Letnica Slovenske Univerze Bodoče blagostanje Znanstveniki v Zjedinjenrh državah so potom neprestanih preiskav jrlede prirodmb bogastev in izkoriščanja pridelkov vsakovrstne kakovosti v ■Zje-dirijenih državah priš>i do jcHlnoglasnegji zaključka, da se more v naših 2/jedin jenih državah pridelati in izdelati blaga za vsestranske potrebe v tako ogromnih količinah, da bi vsak poedini državljan naše republike že v letu 1t»4<) imel 'al»ko najmanj $5000 letnih do-Jiodkov, oziroma, da bi za svoje pridelke in izdelke lahko dobil imenovano letno svoto denarja. Ta račun in proračun naših izvedencev tudi dokazuje, da bi bilo za vsakega državljana potrebno delati 'e po štiri ure na dan, da bi zaslužili, oziroma d»bili imenovano letno svoto svojih dobodkv — in sieer tekom štirih dni v vsakem tednu. Ti računi veljajo seveda le za ljudi v njihovi dobi od konca šolske vzgoje, pa vse do t ikozvane srednje njihove starosti. Toda kljub vsemu temu, naši pridelki in izdelki ter razdelitev -'edujih, »-o bili tako omejeni in trgovskim potom tako izkoriščani v prid visokih eon in velikih doibičlkov za "svobodno trgovino" in razne tru*te, da se pri nas ni nikdar pridelalo in izdelalo dovolj velike količine pridelkov in izdelkov, vs'ed česar znašajo letni }K>vp ročni dohodki vsakega po-j-aineznika k večjem Itorno letno svoto v znesku $1000. V-i pridelki in izdelki so pa pri nas bili in so še vedno tako neenako razdeljeni, da je imelo pri nas pred sedanjo ojno več tisoč- rodbin po $10,000 do $5,000,000 dohodkov na !eto. rokljiva dejstva je pa smatrati dokazom. da zjiv4ma podjetja ne morejo in tudi ne bodo mog'a \-eh prirodnih pridelkom- in izdelkov obrti enakomerno raz-« lili mod naše prebivalstvo. Ta dejstva pa tudi značijo, da T*.a -e!»na |kkl>etja in posesti nikakor in nikdar ne bodo mo-v .i j h skrbet i za to, da se vsa ta, -sedaj zanemarjena bogata razdcle med vse prebivaJetvo, kar zopet pomenja, da je polom zaaobne posesti in obrti bil le prestavljen na ka«nej-o dobo radi sedanje svetovne vojne in te za dobo sedanje vojne. In temu bo prej ali fJej sledil polom. Treba -so l*o toraj pripraviti na pravi novi red blagostanja, katerega bo deležno vse naše prebivalstvo, v katerem .iroaiiairfvo in pouianjkljiva vzgoja, zasebni dobički, umori radi denarja in dobietov, ne (bodo poznani, in s pomočjo kate-ivga bodo naši državljani živeli v modernih hišah, ne pa v veUkomestnib okrajih siromaštva, kakorsnje je naiti v vsa k eni Velikem mestu T sedanji dobi. V oktobru lanskega leta. je slovenska univerza v Ljubljani praznovala čet rt stoletnico odkar so se prvič odprla vratu -slovenski mladini za vstop k najvišjim vrelcem kulture in znanja. Ko se je slovenski narod po svojih kulturnih prosvetiteljih zavede1 svoje biti in svojega življenja, je kar sama .po sebi zrasla odločna mi-sel po lastni univerzi. Vzporedno z narodnim prebujenjem in z oblikovanjem slovenskega političnega programa, ki se je zadnja desetletja pred prvo svetovno vojno zlival v eno samo vodi1 no misel: Jugoslavija, je slovenska univerza v tem programu zavzela prvo točko našega kulturnega hotenja. Dolga je doba, odkar se je misel porodila in dolga je tudi doba, ko jo "ta misel doživela svoje prvo ost varjenje. Sam Napoleon nam je dal prvo *•<>-vensko univerzo, ki so jo dunajski mogotci zopet zaprli. Od tedaj dalje pa jo slovenska ti-niverza postala slovensko Kosovo, zajela je ves narod in postala cilj vsega našega kulturnega snovanja. Trda in težka je bi'a pot slovenske univerze tudi potem, ko »so so prod petindvajsetimi leti njena vrata končno odprla. V svobodni državi so se vedno našle monopolistično-boge-monistične strUje, ki jim je bila rast slovenske kulture v na potjo. Je nekaj nerazumljivega, da smo se Slovenci iskre no in ponosno obradovali vsa-k<;ga kulturnega vzpona pri naših bratih, medtem ko je tam do1 i vsaka slovenska stopinja navzgor izzvala godrnjanje, za vist in s tem proračunske tež-koče. Celo četrti Beograda je z.arradila država, za dve državni stavbi v Ljubljani pa smo se leta in desetletja borili ter čisto po nepotrehnenn netili negodovanje in prepir. Oetrt .sto k*ja je visela slovenska univerza mod življenjem in smrtjo zuradi par jerošev državnega denarja- Z novo dobo v Zodi-njeni Sloveniji kot enakopravni enoti federativne Jugoslavijo bodo enkrat za vselej pokopani tudi vsi tisti črni dnevi, v katerih smo trpet ali za živijo nje najvišje slovenske izobraževalne ustanove. Z' lastnimi življenjskimi sokovi bo slovenska univerza že prihodnje leto na stežaj odpHa -svotta vrata tudi Primorskim, Koroškim in Panonskim Slovencem. Ob jubileju 25-letnice slovenske univerze, ki pada v zadnje dejanje slovenske tragedije in v sredo odločilnih borb za končno vsesolvensko osvo-bojenje, ni napak, če se spomnimo dveh zelo značilnih o-koliščin: 1. De'o slovenskega možganskega trusta, ki je osredotočeno v najvišji kulturni ustanovi Z I V I IZVIRI nrwi mmiiTTflifl TTnjifpt je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je ▼ 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih poSefkov v starem siovanstvn do današnjega dne. Cena $2 13 poglavij — 413 atraai K H J IQ ABHA 8L0VKHIC PUBL COMMIT 21B W. Wkmn* New York 11 v^ak^ga narqdo, to je vrhunska plast slovenske kulture in znanosti. Ka»j je dalo iz sebe v teh zadnjih treh letih? Težko je iz tujine raziskovati in še težjo soditi. Po poročilih pa, ki prihajajo iz slovensko metropole, ta najvišja plast slovenskega izobraraenstva von-darki ni storila tistega, kar je na roti od nje z vso upravičenostjo pričakoval. Zdi se, da so se v teh zadnjih treh lotili v zelo vidni luči pokazali kvarni vplivi tujih kultur na naše življenje. Vsa ali skoraj vsa akadcnvflca elita jo črpala svoje znanje in oblikovala svojo usmeritev ob tujih ognjiščih, ki so bile le tujcem prava in prikladna duševna vrela. Tistega, kar je najbolj naše in za nas najbolj pomembno, tega tam slovenski kulturni tvorci niso našli. Tuji vzori — tudi nazori so za nas ravno tako nejasna, kakor so'potvorjena glodanja. Zato so v teli treh 'e-tih in pri mnogi-h tudi še prej ostajale individualne narodne vrednote več ali manj zakrite, mnogim pa nedostopne. iZdi se nam, da slovenska kulturna elita zaradi to obremenjenosti, ki jo je prinesla s seboj iz graškega, dunajskega ali katerega koli drugega neslovanskega vseučiUšča, ni mogla v polnem doumeti križišča nove dobe in so zato šli tokovi novega časa mimo nje. To je velik greh. Kulturna elita ne sme pri nobenem narodu ostati zaharikadirana za del>e-limi zidovi znanosti in vede, pač pa mora njeno delo vsaj slediti resničnemu življenju naroda, če ga že ne moro predvoditi. Velika krivica bi bila seveda, če bi v vrsto za-barikadiranih akademikov postavili eelotni prebivalcev je 'bilo tiskanih (>16 knjig; relativno z prebivalstvo Nemčije pa jo bilo tiskanih v Sloveniji knjig; sorazmerno pa v Italiji pa samo 190 knjig. Ob jubileju slovenje univerze sta ti dve ugotovitvi gotovo v upravičen ponos vsakega Slovonea. Nova Jugoslavija so bo potrudila, da 1k> po vsej državi zavlada taka kulturna raven, > kakršno se lahko postavimo Slovenci. Za to imamo že vo< dokazov. Tečaji za pobijanje nepismenosti že danes, sredi vojne do'nje, prosvetno delo pa je tudi ona glavnih točk naših osvobodib'ev. ("Bazovica.") RAZGLEDNIH povojni "real estate" NASI ZASTOPNIKI California: San Franeisoo. Jarob Lniishln1 Colorado: Pneblo, Peter Cnllg Walstenburs. M. J. Bajuk* V Zjedinjenih državah imamo družbo imenom ''United States Rocket Society, Inc.", oziroma družbo, ki se bavi z razvojem raketov iz znanstvenega stališča. Predsednik to družbe, K. L. Fnrnsworth, je koncem minolega lota pisal našemu zvozinomn "ddelftu za notranje zadeve in zahteval pojasnila, kako naj postopajo člani i njegove družbe z ozirom na njihove prošnje, katere nameravajo vložiti in prositi za zemljišča — na mescu. Mr. Farusworth, kateri jo nekak naslednik dozdevnega Ju'e.s Vernejovega predsednika ta-kozvanega "topovskega kluba'', trdi v svojeni pismu zvozinomn oddelku za notranje zadeve, — da bodo tokom bodoče generacijo postalo potovanje na mesec mogočo, in da l^nle toraj tudi naseljevanje na mesen omogočeno in zagotovljeno. Komisar Fred \V. Johnson, ki je član zvezinega oddelka notranjih ali domačih zadev, in ki povsem resno nvažuje hitri razvoj raketov, je takoj odgovoril predsedniku imenovano 44T. S. Roeket Society, T ne.", in mu naznanil, da. ls>do *4zo-mijišča na mescu, ki bodo postala javna last, in ki so pripravna za razvoj rudarstva, pol jedelskelel Obdelovanja, paš- nikov in drugih enakih naprav na me^en, seveda na razpolago bodoči in naselili kom." V kolikor pride naša vlada v postov, je stvar urejena, in v se ostalo mora zgoraj omenjena korporncija preskrbeti tekom sedanjo ali pa 1 mm loče generacije. Ako v|»o>ievamo iznVmo brzino današnje hitrosti in prikrajšanje potovanja današnjih dni potom aeropianov, in t tuli hitrost današnjih raketov, potem jo rozdalja bornih 1'1'1,-Mi.J milj med uradom Mr. Farn-s-wortha v (ilen Kllyn, 111., in meseein, uprav neznatna, to s<. pravi iz stališča hitrosti raketov. In tako smo s pomočjo našo fantazije že sedaj pripravljeni pričakovati, da bodo ljudje kmalo po koncu sedanje svetovne vojne orgaiiizova'i plotova njo na mi*sc*e. Morda nas bodo pa v tem ]M>gicdu nekateri prestali nemški naciji prehiteli, kajti ti naciji bodo hrozdvomno raz- kateri tudi mi trdimo, da je "naša", in bodo iskali svoj "leben-rnimi" na mescu, prodno bodo zgoraj imenovana družba v državi Illinois pričela pošiljati na mesec svoje prvo naselnike. odlomki iz domaČega časopisja Indiana: Indiauattolis. Pr. Markioh Illinois: Chicago, Joseph BevčiC* Chicago. J. Fabian (Chicago, Cleo-ro In Illinois) Jollet, Jennie Bamblch La SaUe. J. SpeUeb Mascoutah, Martin Dolenc North Chicago in 'Wankegan. Math WarSek Mlefalcan: Detroit, U Plankar* Minnesota: Chisbolm, J. Ltukanlcb Ely, Joa. J. Peahel E velet h. Louis Gouže Gilbert, Louis veiael Montana: Roundup. M. M. Pan Ian Mj#*»podr»ftlloi tudi tUkond paptr in drugo tttkv-D« wL rojaki audgnn^o rodno dopo*m»nje M, lahko grodo npnvaikrv na roko ■ um, da imajo Todnof 6e lo mogočo, mm-pnj plačano naročnina ALI HI BI 0BBT0VILI 8V0J0 HABOCHIHO ŠS DANX8 in no čakaj, t^ na opomin, kit a stm prihranito npravništvu nepotrebno sirotko? Potom radi nesoglasja iihhI zavezniki. * "Washington Star" pravi v svojem članku glede Francije: "Odkar so jo Do Gaulle vrni1 iz Moskve, pričelo je fran-eo.sko časopisje ostrojs<> pisati ]>rf»ti Zjodinjenim državam, kitkor je pisalo prejo'* . . . * Vatikansko glasilo, "Osser-vatore Romano" svari italijansko katoličane, naj no postanejo člani *4 Krščanske stranke Levice", oziroma prejšnje stranko Katoliških Komunistov, ker to ni v »soglasju z cerkvenimi nauki — in no bo "žegna" . . . * Matfor General Philip B. Fleming, se jo nedavno vrni' iz Rusijo, in o svojem potovanju po Rusiji je potoni radio-postajo WMCA javil posluša-teljem: "Rusi so dokaj liberalno poslužujejo dela nemških vojnih jetnikov pri popravljalnem delu, kajti domačih moških jim primanjkuje: ženske -o pri tem dobi v večini. V •Moskvi pride na vsakega moškega delavca po devet delavk zlasti pri del Hi ob Moskva-Leningrad železnici. Y>ak moški, ki delil med omenjenimi ženskami, je sivobrad" . . . * "The Star" v Toronto, < Int.. Canada, pravi, da so mora nekaj ukreniti, da so Kvropo obvaruje pred nevarnostjo, ki preti iz — Špansko . . . Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vas dar še danes Slovenskemu Pomožnemu Odboru, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. REVMATIČNE BOLEČI DOBITE PAIN-EXPELLER Od leta 18C7 . . . Zanesljiv Uniment za družino Angleško-Slovenski BESEDNJAK Izšel je novi anglesko-slovenski besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani. Cena je 00 Naročite jo pri: _ KNJIGARNI ^'GLASA NARODA" 216 W. 18th Street How York 11, N. 7. rnjwi mmm^m * Omaha, P. Broderlck New York: Gowanda, Karl Strnlsha* LdtUe FaUa, Frank Maale* Worcester/ Peter Rode* Qfek: Bartoerton, Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charlea Karlinger*, Jacob Reanlk Glrard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant, Job d Kumie Toungstown. Anton KlkelJ Oregoot Oregon City. J. KoUar Oonemangh. J. Bresovec* Gorerdale in okolica. Joa. Paterae! Bessemer, John Jemikar Export, Louis SupančlC* Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln*. Fran* Blodnlkar Greenatmrg, Frank Norsk Homer City, Joospb Kerin Imperial, Vence Palclch Jobnstown, John Polants* Krayn. Ant TauieU Luserae, Frank BaHoeh Midway. Jobn 2ust° Pittsburgh In okolica, Philip Progar Steeltcm, A. Hren Turtle Creek. Fr. Bchifror* West Newton. Joseph Joras t Milwaukee, West Allla. frank Skok* Sheboygan. Anton Kolar Springs, Louis Tauchar* Diamond Tills. Joe BoMeh (•Zastopniki, kt imajo poleg tans-as so upravMeal oblskaM tudi druge naselbine t njih okraju, kjer Je kaj mWi rojakom naseljenih.) Vafe aatafril Mi pakfli sa av» »kil ■iaii Oma»s "Gka Naroda" "glas naboda* — new york THURSDAY. J ANT ART 11. 1945 V8TAN0VLJEN l. 1893 Vesti m slovenskih naselbin PRIREDITEV ZDRUŽENIH DRUŠTEV V N. Y u. PISMO SLOVENSKEGA PARTIZANA Kot j«* bilo v slovenskih 1 i--■tili iv jHiročano, .o Jennie Padar po-krbela, da bo Mladinci k i ožek, ki je pod njenim vodstvom,, (Kidal neikaj izredno le-IM'ira v obliki žive sliko. Xa zadnji soji Združenih društev jo bilo tudi zaključeno, da se posebno gleda nato. da bo ostalo dovolj časa za prosto zabavo in plos, ker igral bo orkester in se bo dalo lopo zaplesati... .Torej vsi oni, ki se radi zasučete — in zakaj se ne hi — saj zaplešejo in ia-vriskajo ter zapojo oolo naši partizanski borci v domovini, ko pošteno zbijejo nacije — ostanite po programu v dvo-lani, da so pozabavate in raz-govorite s svojimi znanci in prijatelji. Ravnokar sem bila obveščena, da bo prišel na našo tpri-reditcv kapctan Ivo Antuno vi«', ki nam bo povedal v kratkih besedah o naših hrabrih borcih v mučeni domovini. Povem še to, da )>o vstopnina prostovoljna... .o vsem drugem pridite se prepričat sama,...in pridite v velikem številu, saj bodete s tem pod-pili tlelo organizacije, ki je skozi vsa zadnja leta tako častno zastopala našo newyorsko naselbino v vseh važnih aktiv* nostih za našo novo in staro domovino.... in obenem bodete imleli priliko, da uživate ob pesmih Toneta Sublja.... A- Note ea KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— . * Breezes of Spring Time of Bloesom (Cvetni tea) * Po Jeaern Kolo * S|mv«J Milk* lfcja On »ban Wait« ¥ IVkle dm vrtu Oj, Marifka. |M'gljaj * Itarčku Mladi kapetere * Happy Polka Cfe na tujem * Slovenian Dance Vanda Polka * Zidana marefc Veaelt bratci * Ohio Valley Sylvia Polka * Zvedel an nekaj Ko ptička ta mala * ZvedH sem nekaj Ko ptiCica ta ninla * Helena Polka Slovenska Polka * Pojdi z menoj I>ol h planine * Barbara Polka »"ZVEZEK 10 SLO^ VENSKIH PESMI za piano-harmoniko za $1. Po 26c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. ti« W. 18th Street New Yarii 1L N. Y. DESET DOT DOLŽAN Svojem« svaku, Rev. Piju Petrifu, v Xew Yorku je Mr. John Videtič pisal naslednje: . . . .John, prosim te, plačaj za me naročnino za "Gias Naroda". Ti si bližje njih, ti bom že ob priliki povrnil. Ne bi rati, da mi ga ustavijo, ker dobivam list zastonj že 10 dni, pa še niso terjali. Brea tega lista ne morem 'biti. Pozdrav vsem znancem v Now Yorkn. John Vi det iS. Joliet, 111. nice Kepicove in Olge Turko-vie. Pepce Peshel ter naših pevcptv, tamhurašev in mladine, ki bo nastopila na tej priredbi. N« svidenje v nedeljo v Slovenskem domu! Anna P. Krasna. Jjam sem vam dala eno pis-mo, da ste ga natisnili v listu od mojega svaka iz ujetništva v Italiji. Sedaj sem dobila zopet enega, a ni več ujetnik. Prosim, če bi hoteli ga zopet priobčiti, da ljudje zvedo, kako je tisti narod, ki je sedaj pri zaveznikih, postopal z našimi. Glasi se takole: Lansko leto sem ti pisal trikrat iz zafpora Ancona, Italija, a odgovora nisem dobil. Ne vem, nisi prejela, aH pa jaa nisem prejel od tebe. Rad hf vseeno vedel, ali si živa in «dra-va in kaj je z družino od sestre. Kaj je z mojo družino ne ■vem, ker nimam zveze že 15 mesecev. Tudi kako je na Viru in v Jaršah ne vem, rroi ni znano. Moja pota in življenje od 1. aprila 1941 dalje je hilo grenko in neznosno, kafkor na tisoče drugih, ki so že mrtvi in oni, ki še živijo in.se borijo za svobodo izpod fašističnega jarma, -suženjstva, barbarskega okupatorja. Leto in pol sem se boril, 12. sept. 1942 pa so me bolnega lite pa tza 5 dni v posebno pol metra nizko temnico vrgli. Po razpadu Italije smo se nekateri rešili in zopet organizirali ter z orožjem stopili v borbo proti zverinskemu fašizmu. — Kaj vse .je ta storil, bode< pa že izvedla. Bliža se čas končnega obračuna fašizmu in njihovim po magačem: Nedičevcem, Ljoti-čeveeni, M-ihajJovieu in Rnpni-kovim domobrancem. Nikdo ne bode ušel, četudi gre in se krije na konec sveta, ga bode dosegla roka pravice. Narod jih bo sodil. Tisti narod, ki so že več kot tri leta bori z nadčloveško silo pod vodstvom našega modrega menijalnega »vodje maršala Tita. M.i ipa verujemo v našo po-nvlad. Niikdo drugi nam ne bo vladal kakor tisti, ki jih je narod sam izbral, ki so narodu pomagali v najtežjem času in ga vodili v strašni borbi. To jp naša nacionalna vlada in na.š maršal Tito. ZAHVALA Ivo t novi naseljenci farmi gornjega -Uichigana se oglaša va v zahvalo našim sorodni kom ,in prijateljem, ki so najt nepričko\ ano presenetili m starega leta večer na našen domu. Prišli so 6 milj dalei iz prijazne slovenske naselbi ne Traunik. Priredili so nam: zabaven »večer, ki nama ostam za vedno v -spominu. Obložil so mizo z dobrotami, želoč na ma srečno in zadovoljno No vo loto in mnogo uspeha na no vi farmi. Obe mirt gre hvala Mr. in Mrs. Louis Lustidk in družini,1 ki nam na on ali drugi način stopijo na stran, .ker začetek je vsak težak — posebno na farmi. Hvala spodaj navedenim družinam: Con rad Lustick. Frank Kuko? nilk/ John Mahne, Matt Bell, Louis Mikulič, John Knans, .Toe lvnans, Ludvik Lustick, Robert Lustick, .Toe Sega in Mr. Frank Debelak, Mts. John Bartol, Mrs. Oliar- a tel jem 4 4 Glas Naroda " želimo srečno Novo leto in skorajšnji mir nq. svetu! Anton in Mary Gornick. Rapid River, R. 1 "Michigan. S P O T A Tukaj (v Minnosoti) smo do Novega leta imeli milo zimo in še sedaj le toliko snega, da je malo pobeljeno. Od Novega leta naprej imamo 20-40 stopinj pod ničlo mraza. Pozdrav! Matija Pogorele. in ranjenega njeli, zvezali, tvr-gli v ječo, strašno mučili v na lašc za to, pripravljenih kle teh. To so bili Italjani, ki so povzeli ipo nenuških Hitlerje-vih nacističnih barbarih. Dne 13. oktobra 1942 bi bil rZa dr. Natlačena ustreljen pred Na-tlačenovo hišo, kakor je bilo 25 nesreČnezev, javno — tajno pa &e dvakrat toliiko. Ker od mene niso mogli nič zvede ti in ko sem zadnji dan zvedel jaz, prodno so me odpeljali v Aneono v zapor, da je nekdo odplačal za mene. Mogoče je žena dobila kje denar, ker je vedela, kaj je z menoj. Trije moji tovariši, ki smo slrupaj ležali na pri en ah, pa so ustreljeni. "Dva meseca pozneje v anconskem zaporu sem bil še ves črn po tole srn od mučenja. Dobil sem vsaki dan samo enkrat malo toiple vode. Pirosil sem za zdravnika in jesti, so lili 11 l 11 a.> iiidi.^ii iiiv. Reakcionarci, monarh isti, begunska vlada, ki je pobegnila v inoBemst»vo in od tam huj-skala in podpirala Mihajlovi-l»'a, belo-plavo gardo, da so doma nedolžno ljudstvo pobijali, eele pokrajine požgali, pa bode narod sodil in obsodil. Danes smo močni, veliko nas je, vsaki dan več in ntočnejši. Borili se bomo proti vsakemu, kdorkoli bi nas oviral v borbi za našo svobodo — do poslednjega. "Draga Lenca. T>ohro vem. da vas je tam veliko tisočem Jugoslovanov, ki ste istega mišljenja, kar je edino prav. Vsak kdor drugače mjsli in dela, je na£ neiprijatelj in izdajnik. Ča&am, da stopim v horbo vsaki čas. Pozdravi v?e ostale naše in ti mi bodi srčno pozdravljena. Odgovori na naslov. Smrt fašizmu — svoboda narodu! 'Franjo (H. K.). MRS. VLABICEVE K včerajšnjem poročilu o tragični smrti Cecilijo Vladičeve dodamo Še naslednje: Njeno truplo leži pri po-grebniku Hoffmann na 1st in Janekson Sts., Hoboiken, X. J. Pogreb bo v soboto ob 10. dopoldan. — Bila jo članica SŽZ št. 84. VESTI IZ HIAWATHA, UTAH KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV $1 00 NOVA IZDAJA STANE SEDAJ 3. erKnjiga je trdo vezana in ima 621 atrani^^bt Kectptl io napisani v angleškem jezika; ponekod pa so tudi ▼ jtsikn naroda, ki mu ja kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za knhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj lzveibati in izpopolniti. Naročite pri: KNJIGARNI "CiLASA NARODA", »16 \Y. IStla St. N. V. C. HELP WANTED DELAVKE ISCEJO HELP WANTED The War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed In essential activity may transfer to another job without statement of availability. TRAY GIRLS M KAL S ANI> r.XIFoHMX FIRNISII-i:i>. $SO MONTH. FINK WOliKlNti CONDITIONS. I»LHASANT SIR-ItOUNLUNCiS. — Apply : ihetitiox park kast hospital 11- K. ST'.ril ST. N. Y. C. {5—11. SWALKE na SRAJCAH na .muškk srajčk ikobita 1m.ača stalno i»klo a c k s ii i r t 1214 biu »al»way n. y. mu g-.k«»!>1 4 T—i::» S E I V A L K IZVKŽRANK NA LAI »IKS* 4 '< »ATS & SI ITS iHUtHA PLAČA STALNO OKI.O I*ROSPKItITY CLOAK C»». 27« Kast ."!nl St. Mt. Vernon, N. Y. FAirhanks 4-2T»2i» «7 l.it OPERATORS EXAMINERS PACK E R S IMIRRA PLAČA STALNO DELO 1»>_' MADISON A V K, N. Y. C. (4tli FltN»r» \ 7 !>> ŠIVA LK E ŠIVALKE izrežliane na RIO slaiui. ERra plat-a. stalim tlelo, prijetne delavsk«* razmere. — Vprašajte: MODERN RKDUCIN« SALON 7!»:s FLATBUSH AVE. BRtH»KLYN Pokličite: IN 2-4707 (2 S) FIXGER WAVER. MANICURIST (J) KXPKRT FOR KXCLl'SIVK SlH»l» Kratke tire. najboljše plaee. Prijetne delavske razmere. Vprašajte: FRANK* S Bil« KINI »S H BIH WAY B'KLYN t:: !»i SODA DISPENSER podnevi. nedeije proste I>r»lira i»laea. Stalno delo. Prijetne delavske razmere. Vprašajte: le V ines pharmacy :s81 canal st. n. y. c. (tt—12» S I VAL K E VISOKA PIJAČA IzvežlMUie na SPORTSWEAR in BEACH WEAR Stalno delo. prijetna okoln-a. I.-tltko zas-liižijo do na uri). Plačane pn'it-niee in zdravstveni fond. S E E M O R 121 VV. STtli ST. N. Y. C. __(ft 12) LAUNDRY GIRLS STALNA SLUŽBA BOLNIŠKA ODPUSTNI NA VAS ZA POČITEK PLAČANE POČITNICE OLASBA MED I»ELOM Gotham Laundry 543 W. 23rd ST. New York City I ft—12 > KUPITE EN "EXTRA" BONO DANK*! SLOVENSKA LIRA11 "AMERI&KA V PESMARICI M vključene slede«« slovenske pesmi: I. Podoknlca — mottl »bor m t*rt. ton urnoapevom t. Poxdrav — moikl »bor S. Lahko no£ — mofikl sbor 4. Otoikl *von — meftanl ibor I. PonUdnikm — metonl sbor, * bariton samospevom fl. Lira 1. — sa. solo speve, moikl tn matanl »bor 7. Lira II. — xa metant sbor t. Al tan taki odmevi — sa moftkl tn ienskl sbor, s bariton sa-moapevom ». Kan tata ts paalma 1M — mo«kt sbor II. aofl — sa samospeve, meftanl sbor In spremljevanlaai Klasovi ra 11. Psalra 29 — sa samospeva, me-Aa.nl sbor ln sprem »J« van Je glasovi rs sil or»eJ CENA SAMO 60 centov KOMAD To m koncertne In neSue zb^re, katere Je oglu-bil ln v samoxmleibi Izdal MATEJ L BOLMAR. oresnisi in pmradji pri av. Vidu, Oeve-KjkD^df OIBJO^ Naročite to ablrko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 West 18th Street New York 11. N. Y. Dopisi ao naat vedno dahradaill. kar iMkwJ< i vae na*a iltatelje In ao i njlari mM rojaki teka- i relui nrd seboj pagsvarjajo. LETNA PRIREDITEV Združcniili Slovenskih Dru>t(kv Vrlikriia New Yorka KI SE VIIŠI v nedeljo, 14. januarja. 1045 nli 4. uri popoldne V S l. O V E N S K E M I) O M V 2-"i:» Ii-viins Avphup. Copiut Blpprkfi- St. B r «» o 'k 1 v n. N. N*. P r o r a m : ptUK ............................ PKVSKl ZB«»K "SL* »VAN" CiiVilR ...................... K A PETAN IV<» ANTt NoV!«" NASTOPI .............................. TAMBl ItASKl ZB< »B SOLOPKT.IK .................. ANTON SHI'BEL. »»lM-mi P-A--"* I>I*ET ...................\NN KEPIC* in Ol.«!A Tl"UK«»Vl«*II SOLO .......................... Miss JOSEPHINE PKSHEL ŽIVA SLIKA .......... MLADINSKI KBO/.KK ŠT. "m SNPJ. "Junior All Aiut'ii«-ans** IN i l'ltOCItAMI Pitt »STA ZABAVA IN l'LKS :: I C It A o K K K S T B A PROSTOVOLJNA VSTOPNINA AKTIVNOSTI XI>Itr/,KMH lUCEŠTEV VKLJl t" 1JE„H »: SiH.tuitisko Itlt^Tn s>\)vt*nskili fantov, mož in i na.M'ilomovine: I Pomožni ot!s*»k r»4ifne :ikt-ij<' jnžnl:i. itd. VAŠE SODELOVANJE Ho t »Mocor 1L<» NADAIJNE AKTIVNOSTI ZIUtl/.ENllI I »BI" ŠT EV I DE LEŽITE SE PRIREDITVE! VAS VABI ol»P.i»B! V ZNAMENJU NOVEGA LETA iSpoštov ano uerdn i št vo 4' G-X." — Tukaj v tem pi^mu tK)-ste dobili v znesku od $3.50 za natoenino na list. Zakaj nisem poprej poslal, prosim, da mi oprostite. Nikdar nebi rad o-stal brez lista. Drugače je tudi nas te dni obiskala precej velika zima kakor tudi .< še. Naprimer, letos smo imeli lepo vreme do Božiča, šele po Božiču smo prvi sneg dobili; seveda ga bo še dosti, pa sedaj ne bo že take sile, ker je za nas že skoro pol '.zime v kraju. Tukaj okoli Carbon County so sami premogtymiki, ni drugih industrij. Plred vojno je bilo precej starih premogoro-vov, sedaj so pa še nekaj novih odprli. I>ela se ? polno paro. Delavcev primanjkuje. Vlada je mnogo novFh stanovanjskih hi& postavila tukaj na Hiawathi, kakor tudi po drugih premogarskih ikempah »v Carbon County. Torej delo se lahko dobi, stanovanje tudi-plača je primeroma dobra, draginja pa kot povsod. Iz Hiawathe je padlo šest fantov na raenih frontah, eden je bil ameriških starišer, eden finskih, dva grških, Joe Ko-lovich srbskih, in Frank Smo dey pa slovenskih starišev. 45-lbtno preiskušnjo IMA Ameriška Bratska 2/veza Ely, Minnesota :: AMERICAN FRATEBNAL UNION :: ki im 25,000 Članov in tri miljone dolarjev premoženja OrcanitaHja je uukhIJIvs, n<^ristnuMks in xdo priporočljiv* iMranvalnio. Zavarujte rHm> in svoje otroke pri Aneriiki Itltnlll ZmJ, ki *ui Mil paUakno zavarovanje prod Meant, nesreče* in amrti. Ako je druAtvo A. B. Z. v vaši naselbini, rprajBajt* Icrajevafip tajnika m pojasnila, H ne. pilite na Hctoi ure«. na čelu pro\ izoi ičue via de, i >o« i r» malo bolj previdni v odda ji koneesij jk> končani vojni. Prijatelj, dokler imaš i i v i Jokali .")l o< I -1 o kapitala. si ti I gospodar; ko pa malo popu-.stiš vajeti priliznjenemu. >e (začne ista mizerija, kakor je bila v Jugoslaviji zadnjih iet- Zatoraj upam. kakor tudi |ini>lim, da vsaki tr»*zno-niisicči j nekdanji in sedanj: Ju trosi o , van, da si* enkrat za \ selej .jMimede ti-to navlako, ki ^e j«* nabrala po svetovni vojni. Ti >ti. ki so se v l.ondonu. na.i j kar tam ostanejo, in tisi i. ki >e niso tam. se naj lepo pri družijo — zakaj. Churchill jima dosti prostora za intrigante!---- j Spozd rajoni, . P. Rode. Worcester, X. V. katerega danes pretakajo krokodilove soke!! Mogoče me i • • jbodo imeli kar za norca, nič j !zato! v letih 1919-20 sem imel pr.liko. da sem se seznanil > stvarmi, ka'terih ne bi bil ni-1 jkoli v življenju vedel, kaj se 'godi za kulisami tega uninza-! nega biznesa!. . . .fital sem tu-jdi v časopisu, da so Rusi po-' j bral i nekaj petrolcjskih stro-' jev iz Rum unije. Zopet je ee-1 le oblake prahu in proti rus-(ki pi opagandi, posebno »v Angliji in \ Hearstoveni časo-' pi>ju tu v Ameriki. Nemci in' [Italjani so v začetku delali j vse kaj drage stvari, pa ali jim niso šli na roko vsi ti iz-1 voljenri z angleško marelo na' čelu? Seveda v Rusiji ni tu-j jega kapitala, kar jaz mislim, pozitivno na tudi nisem »;oto\.| < 'e pa je, srn ni vol'ko. k«* t- Rusi hočejo biti gospodari na svo-' ji zemlji in v svoji industriji, ne pa kakor je bilo v Jugoslaviji pred sedanjo vojno, ki si i je lastil pravico vsaki tujec Jugoslaviji; to si naj narod iz-beie sam, %a katero se bojuje in krvavi. AEi tu v prosti državi le lahko svetujemo. Mi nimamo pravice, kot ameriški državljani, da direktno nastopamo in usiljujemo naše nazore. Pač pa smo do gotove meje tudi opravičeni do koristnih nasvetov v prilog Jugoslaviji. Veste dobro, kam se bodo .naši dragi prvo obrnili po tem svetovnem klanju za pomoč Ali ne na nas, ki >1110 ene in iste k:»vi? Zadnje čase jo bilo veliko govorjenja na radio in j časopisnega prerekanja radi I pomanjkknja municije. Prijatelji. kje je vzrok, ali so štraj-jki. ali absent i z-em ? Xe, prija-jtilji. malo je treba pogledati j za kllli«e!----Ali vam ni znano, koliko mil ionov lahko "prisluženega" denarja imajo ameriški kapitalisti investiranega V nemški industriji?! Sedaj pa, kdo pa rad uničuje lastno imetje, svoj kapital, za ; gleškim lisjakom ne zaupa.... -[Ail ne delajo z isto taktiiko, i kakor so delali Italjani proti - 'premaganim Francozom?! l| Vr k o leda Lin za leto 74T) či-.jtam v kroniški razpravi, kako • slovenski pisatelj preliva kro-l kodilove solze za poljske ple-! iniče in žlahčiče, katere je Sta--jiin pustil na cedilu pred ci-1 ljejii. Prijatelj, ali ni bilo že večkrat objavljeno, da poljsko' zemljo gospodari in lastnje 20: - odsto klathitezov, ki niso nikdar v življenju drugega po-' i znali kakor vihteti valpetski! bič nad ubodo paro! Zakaj se^ pa vsa ta gospoda, pa naj l»o dr poljska, .rrska ail jugoslo I van-k a. ne postavi v prve i strelne jarke in pokaže svojo I korajžo, na (katero se vedno sklicuje, do zadnje kaplje kr-vi r! Seveda, najlažje jo biti 1 patrijotičen v eni ali drugi . državi, par tisoč milj oddaljen od bojišča — in streljati kozle izza kulis. ...narod se naj 1 pa koplje v potoku svoje krvi. Rad bi vedel, iz kakšnega vzroka je ravno London tisto privlačno mesto vseh intrigan-tov? Tam dobiio vsi zavetje, kateri so ene in iste barve. . . . Seveda ene vtsto tiči skupaj > leto. to io Se \edno bilo in bo de. Zatoraj je Tito tudi toliko prebrisan, da so ne da v jet i v angleške mreže, kakor tudi ne Stalin; čast njima! lHotični kronik tudi obravnava zadnje predsedniške volit-jve, da kako >0 nasprotnika ob-I meta va z vsakojakim blatom!] '.Well, nisem dosti poslušal ra-l dio komentarjev, ker vsaki govori za svojo stranko, od kate-|re j<* plačan. Kron:k tudi oba kandidata prišteva kot nespo-J sobna moža voditi ameriški narod. Xisem š,. videl v življenju i ne enega ali drugega osebno. , le kar je časopisje prinašalo juj h slike, le toliko jih po znam. Ali vsaki človek ima do jhro in -labo stran.... , Ko smo že pri njih, oglejmo j s* jih malo bolj od blizu. T>e-ivvev je š<. mlad. neiskušen človek, za seda nje razmere na absolutno nesposoben. Ali ne veste, da ga novinec v svoii neizkušeni glavi lahko prav gotovo polomi? Seveda govornik je dol»er, saj njemu ni bile treba spirati govorov, to je dobil že vse pripravljeno in spisano w. Wall Streeta!____fV bi bil izvoljen, kar sem posnel iz njegovih govorov, bi bili po ustoličen ju par mesece v že v laseh z ruskim medvedom. Kil j ji* pa Roosevelt! Ali se še spominjate, ko jo nastopil prvi termun! Kaj je bila njegova izjava? Ali ni rekel, da čudežev ne bo delal ? Kam je postavil ameriško financo? Ali ni v dobrem letu pouravil po greške. v katere nas ji' pripeljal dobro znani Hoover?! Bili so že voditelji, kateie ameriški narod šo danes spoštuje. ali Rooseveltu nivo bili kos. Kako prosperrteto nam je (nekdanji Hoover prinesel, lipam da še ti i ste pozabili; ali j vrag j«, zopet, ko človek pri polni mizi tako hitro pozabi nekdanje mizerije... . ' Starovoski časi so minuli kar se tičo evropske gospode, katera je bila enega in istega kova. Radi tega. prijatelji, ne . bojte se ruskega medveda — : rfe bo nas pohrustal za zajtrk! So veseli hodimo, da pomaga novi vladi, čeratvno šo ni pri-lKKfnana od angleških lordov da se pošteno pomete in poči-1 sti navlalko, katera -so je na ] brala po l>elgradskih sobanah od zadnje svetovne vojne. Kaj je rekel naš predsednik v enem svojem govoru pred volitva m?,r !>a že 11 let čtstt.liišo —' * iTrše je ni očistil navlalce!.. /. Zatoraj ini, amerišiki Slovenci, j ne bomo izbirali vlade novi HELP WANTED ;; DELAVCE ISCEJO :: HELP WANTED PORTER — FT REMAX SJs.l'7: LAHKA Sl.rŽItA, I'UVO VltSTNo 1M »SI.I »IM K. Stain.. .(•-!.. I»rij«'»iM» M A C HIXIST I/.VKN M K STA \ 1U:KI:XS1: I'l.ANT: I/.KT ŠKN NA n »SKUNK STK»»JK Stain... i|..l>ra ]>la«*-a. j««\..jii:i l I»ri : rKXTI ItY fAXVAS i'i i. «;th AVK. X. Y. ____(J H» i PIX setters • I »XI. 4'2 I I!. STA I.No l»KI.»». PlilJAZXi: 1 »KI.AVSKK liAZ-MKKK. Vprašjijto: FARKAfil'T IIOWI.IN«; Af.l.KY 1 •"--"» AI.RAXV AVK.. KIKNiKl.VX l'«.klii"iti-r ma i».Mnmi ___< -__s 1 MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male and Female) H A I R D R E S S E R MOŠKI A KI /.KXSK.V K.}K«Ui TI "I »I M AN* II T* It 1ST I »NI NA TK1»KX. I m »URA 1*1. A T'A ; I lN.nil.lj.-L prosti«. Sta I n«» — Vcmdi knjtca Cena $2 — Brezposelnost Spisal Fran Krjiree Cena 50c Mlekarstvo Spisal Aotno IV?r 8 allkantL IN strani. — Knjiga sa ral^kar-j* in ffirm^r)« t tnlainein Cena T)0c Obrtno knjigoyodstro 25« strani, rsana. — Knjtaa )• namenjena v prrl Trati as stavbno, umetno In strojno kljnčsv-olffsrstTo ter Msavllvsratro Cena $1. - Pohorske poti Spisal Janko Glaaer Cena 50c Problemi sodobne filozofije Spisal Dr. Fran re Velter Cena 50c Knjigarna Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th St.. New York 11 » ___AI 'TO M ECH A XIC 1 »ohr:i |.l:n*a : «lIHa : i vojna služim. - na nr«». Tl _t» rYI'KKSS 111 KI.S ST. IS IIX IKVVi h I| t poklir-ii ' IIK^finnti :: iir.s ______i s iii i BOY — Hi OR OVER, • M El '11A N11 *A I .K Y INl'KINKI». «:.mh1 ihaiin- to lt-arn IlKXITIoN ami ( Alt nntimut RI SIXKSS. — st.-s».iv i __. , . work. it. m ^ i pay: i>ti|hkrtnnit >. Apply: .ll'KBS AITn SKRVH K » 117» «Uith ST. URODKKYN VVI S!i-_-_»i 1 _______|s nil E R R A x D H O Y KKAIKN KNCRAVIN«; I'art riim>. St«'jnly work. «:.m»j pav: i <>;i|kirliiiiit.r. Apply: TISI ISiiKO KXCRAVIN«: < i». 1"» I'.KKKMAN ST. N. Y. r. »s :n i________________ M O Ž ALI FANT I ZA KA/.NAŠANJ K NAU«M"lK ZA TOVARNO ZA Oltl.KKK » I»..t.r:i platmi. l*rij.'ti»«» Ui* niz nier«\ Vprašfljti» pri: 1» o R F A N 1» RK S S - ::-_i» \v. rs7th s r.. n y. t*, t Top n.»»ri »s lili B E V E L E R ' on GLASS NOVELTIES IZVOHAN. IH »r.RA I»KA«"'A STAI.XO I »KK»» Prijftne raztu«an*. — Vprašajte: -I««:: RRt M »MK ST.. N. Y. I". 1'hoiio: t'A t»-ta»M; idi SUPERINTENDENT Mož KAIIKO OPRAVKI A I»KI.O TFI»I lUll'CJK I" | »st :i i rs a|»:iriiuont. 1HVOUXA 1'KAr.V 4«h K. r.tli ST. :i!i l.t» T-T!»f>S ___(S - 111> i S A N DWICH M E N (2) i DOBRA I'KAKA STALNO 1 »KKi» pRuirrNi: i»ekayskk razmeri: VpraSajt.-: GO F1T.TON ST.. X. V. I', rokliriti't UK ::*r_'i7 __" _ ■ i s—-lo» F I R E M A N I »ol.ra plat-i. Stalno «lt-lo, 1'rijHue razinon-; Pul.li.- Si-Ihh.i i»;: ir»7 Wilson St.. near Iteilfonl Ave. — Oglasile >e pri: ri'STiililAX na 1.".7 VVII^SoN ST.. iii'jir tteiifnril Ave.. Rrooklyn ali l^' telefonirajte: 1IA ______i s—n» a i t o vik (' h a x 1 c s AN1» 11 K i. i» K u s na '-ton IXTEliXATJOXAK TRICKs i'as in p<»l za nadnriio ilelo; K.n it ni.,-in prazniki i>hifaiii. »KAKE KAKEKIEN. lXf «M1 ri.KNTi»N AVE. Il'KLYX Vprašajte za Mr. VYottke «s—1 _______(S 14^ A r T O M o B I L F -M E C H A N I O S S T A L X O * *--••» NA TKDKX ZA ZArETFK PACKAK — JACKSON HEIGHTS ..tli ST. & NORTHERN RKVI» J Al* K SON IIKIiiHTS. K. I. --------(S— H) Opozorite še drupe, ki ne fitajo N." na te oglase. — Mogofe ___fco homu ystreieno. VEGETABLE MEN F I S II ME N Izhorna plafti. Izvrstne delavske razmere.—S11A FFER s M ARKFl •iT:: MADISON AVE., X. v. Vi ___(5-m kupite en »extra** bond oaneii The War .Man Tower Commission has ruled that no one in this area now employed in'essential activity may transfer to another job without statement of availability. M O Ž ZA IU3I.O V SPKOŠNEM MARKET!' ki sadje, zelenjavo in mesnieo. Stalilo delo, prijazne de'avske nizinere Vprašajte: KIMo RROTIIERS sr.S Sth AVK. llielxv. .",lsl & .".Jml I X. Y. «*. i '2 -S > IMHIK AND E I.EVA TOR MAN na .VIESEt" •'«> in |m.| za nadurno REKI E F MAN Ki I »XI in 1 Xtn'l na MESEC Vprašajte: SII "K K1NTKNI »KNT K»1 WEST ENI» AVK N. Y. C. _______i T—1::» r L E U K ZA TRI ;i »V I no z K Rim KRKI AMI IN ZK1.KNJ A V«» I »ol.ra p'iit'-a : Staluo dH«»: Prijetne deLiv>ke razmeri*. Vprašajte: R I" 1» 1» K N 1*. Ros. S 7 s KKXI Ni m »N AVE. N. Y. i*. INtklieite: RK 7-JMH ___i r.—i SANDVVK H and COFFEE MošKI SE I*i »TREIICJE I».>l>ru plaea. Stalno ilelo. Prijotne delavske razmere. Poklieite: IRousides i.-7"_'77 Vprašajte na r.l-lll VKRNON RKVI». IjO.Ni; ISKANI» CITY __i >;—is i B O V s Fl'I.1. OR PART TIME, KHSHT DE-1.1 VERIES : KKARN I>K VKI^OPINTJ PRINTINti. pay. stead.v work, >w»st war future. Apply : PK irSTiiS __"_<->-11 i SUPERINTENDENT TAKO.1 — .11 COMMERCE ST. fciT» aa itwsii' in stanovanje dveh s<»li, jas in elektrika. Prijetne delavske razmero. — Vprašajte: I »K CRET AND CO. 4S7 lit h AVE. CA KI. C! I L'-riOSS N. V. c.___<::—{>> P O R T E R in niSIIWASHElt 1*» »DNE VI XEDEIJE PROSTE J|tti» IN HRANA, Stalno. I»i4.ri* delavske mzmere. Poklieite priti 12. uro. ali |hi 2. \va .vt.".". J_____17—lit) OPERATOR . OFFSET CRESS. I »ENTER FEEDER STALNO HEI.o Vprašajte: E. R. FI.EMINi: CORP. Sil r loth AVE. X. V. C. Pok I i i'i te: \VA l»-«77« ___14- -10 > Y O U N G M A N FOR IH >VY NTO \V N LAW OFFICE STEADY WORK «;oOI» ol'PORTCNITY Vpply: OOKOSTEIN Jt IJOI.OSTEIN S>1 BROAI >WA¥_ N. Y. C. DENTAL T^OLISHER and FINISHER ACRIL1C AND RFBRER PLATES Stalno delo, doltra plaea. povojna služba. — Vprašajte: LINDEN DENTAL LARORATORY DE KAI.R AVE. BROOKLYN _____(«— 8) PORTER V OKASS WAREHOCSE H A N H Y M A X I fain o itrlo. Prijetne dolarske razmere Vprašajte: POPPER 43 FRANKLIN ST. N. Y. C. Phone: WA 5-5687 " r;i 7. bo^om!" Tutli z- bila nn*d tem vrnilil v vežo. k«» vidi. da >e mož pripravlja, da bi šel /. doma, £a vpraša: "Kam pa odhajaš zdaj — v taki n«>oi * On se obrne, >t<»ri par korakov nazaj proti nji in vpre >re|k» svoj pi^rlerl vanjo. Xekau easa jo irleda tako, poleni pa odirovori: "Kam odhajam.' . . . Teara zdaj S«- Nini lie vem! a ureni, da le tebe ve<. :ie vidim!" lu šel je . . . Ona je strmela nekaj easa v »>e za njim. prišlo ji jo v-e tako nepričakovano, da ni vedela, je li ro% ali se ji le »anja. Ko pa se zave resniee, se namrdne zani«*Ljiv<-> in vzklikne: * Tojdi, kamor hočeš! Tem bolje!" . . . * * * Par dni po tistem ji* dobil Koren. «*'-«• Xej«-etov tu >o-ed Mlak a rje v, pismo sledeče vsebine: "Drairi sr»sed! Xikoli nisva bila j»o-«'bua prijatelja in vem le preiltihro, da >1*111 bil temu jaz kriv. Akora-vno pa je stvar taka, m vendar upam, obrniti >«* z neko prošnjo do tebe. Mislim, da mi ne odreeeš, te^irlx»lj, ker s,, ne tiče mene samega. Poznam tvoje dobro sree, zato >e zatekam k ti-bi. Mojo rajno ženo si spoštoval in pomiloval iu veni, da se ti tiwli moj stari oče in moja nedolžna hči smilita, (rlej. prišlo je tako daleč, da sem moral z doma in nič ne vem. kdaj se povrnem. Morda kdaj—morda nikoli! Kako je pri meni doma, veš dobro. Prosim te. siki«bi za to, da se mojemu lndne-mii očetu iu moji hčerki ne lw> prehudo godilo. Ako bi ne šlo drugače, poklir-i sodišče na i»omoč. — Xe čiuli s<- moji izpremembi. Hilo jt« noba litulih ndareev, predi •u seui streznil. Nekateri ljudje smo že taki! Pre-1 narediti se ne da nič! Žal mi je v»e, kar sem storil 11a-pačnejca, a pomaarati ne morem zdaj ne sobi ne drugim. Kaiko bi moffel živeti še doma?! Moram, moram vstran, da pozabim! . . . Odpusti mi, če sem te kdaj razžalil iu ne zameri mi. da. L«^uadlegiueni. fv ne moreš ustreči sme-! ni, opomni se tajne moje žene, »ki ti -bo tam ^ri gotovo' za vse hvaležna, kar boš storil njeni hčeri! Pozdravlja' te tvoj nesrečni sosed — Anton Mlakar." ; ........................ (47) Mlakar -i ni želel, da j»i mu bila žena prihitela naproti tir 1*111 jiodala roko. Imel bi bil to za hinavstvo 111 hinavstvo i* je gabilo i udi njemu. Ali način, kako ^a je sprejela. j;a .!•■ dirnil ni-prijetno. ••Prehitro -ian ji prišel torej r* ji* dejal sam pri -ebi. "No, le čakaj, zdaj ti odidem za dalje časa! "Prižui mi orno svojejra moža, a stori Vendar, kakor ji je velel, tin pa vzame luč in >e jx»da pod 1'elio. t hull >0 imeli majhno izbieo, v kateri j** bila shra-iijeim v>n niouoča šara. Sjiravliali so talil Črez poletj«- tudi /»lusko olileko. Mlakar se [ireobleče. nato pa po>»*ž»* po ključ. ^a je imel tako skritega, tla je vedel >amo »m zanj terl iNlklene. težt» z železom okovano črešnjejro skrinjo. y skrinji ji- hranil že več let hranilno 'knjižico. Bil jt. nekoč prav 4l"bro prodal par konj, in |»ri tisti priliki je naložil- dvi-stol goldinarjev, ne da bi bil kdaj obresti ])OtegniL vcmikrat hi l.il ži* dfiiar |»*>trelK»val, a. vendar ^a je pustil naloženega, kakor, bi bil slutil, da mu kdaj še po^uio prav pride. To knjižieii izvhi'e zdaj izmed papirjev, ter jo vtakne v notranji žep >voje suknje. Xato zapre zopei skriiuo ill seile ji.iiijo. s podprto trla v o ji* sedel nekaj ča-:i in poznalo se 11111 .u, da bije hude notranje ln»ji. in da mu je težko pri srcu. Potem pa zamahne z desni<-o j»o zraku, kak«»r bi se bil za nekaj odločil, vstane iu irn* zojwt i/.j»oznala. Staree pa m* ozre začuden n;i svojega sina. Kdo ve. kolmco ji* bilo z«ivisno od ii.iegoViU'a inlgovora. Mogm'-e, da bi liilo prišlo bas zdaj do t porazumljeiua nutl 1 »četoni in ^inom, ako bi l»il oče odzdravil. 111<»vroče, da bi bil - in baš ta hip premamil tisto t r-i;n», ki ga je toliko i-jisi milila, da j»* ilelal zt»per svoje l»olj->e prepričanje Ali iz starčevih u-t ni bilo l»e-^'de. Morita, da ji* bil izni*nadi*n tako. da ni mogel iz]»regovoriti, morila pa tudi. da ji* molčal, k«*r »»voj-e^.t -ina pi» vsem t«*m, ar se je bilo zer<»dilo. ni smatral v«*č vrwlm*ga svoj«*yfa odgovora ... Sin ji- imel zadaje za pravo. iu takoj s«, mu j<* vzbudil stari po t i"s. sive mu je zakrknilo zopet in žal mu je bilo, da si * ji* tako dal«*č ponižal. Približa se tja k svoji hčeri, položi ji p-ko na glavo ter r«*č«* z neprijaznim, »ko 1-0 jeznim uia som: "Pridna bodi. veš!*' Xato stopi proti vratom, da bi odšel. Tula pri vratih postoji, se ozre Še enkrat proti očetu ter reče: Pisana Mati Spisal: J. F. MALOGRAJSKI lwr mi že teče drugi mesec mojih neprostovoljnih počitnic, sen i' se namenil napisati mali dopis- Ko sem >e Še nahajal v bolnišnic:, sem imel i piipravljcn svinčnik in papir. 1 da v priliki, ko se mi zdravje i'malo zbolj-ša, začnem z malim dopisom. Ali, prijatelji, ni šlo! Zatoraj sem opustil do prihoda 1 »od domačo streho. Bilo je tudi »več drugih vzrokov. Par dni po opnsni operaciji že pride k men! kaplan iz St. Murv cerkve. K ar malo me je zav.e- blo, kaj vse to pomeni____Ali som v rosniei že /. ono nogo v grobu? Zakaj, stavil mi jo kar Jnakratko par vprašanj in do-jstavil, da .je moja bolezen res*-11 a. .Taz pa, čera\no sem bolj j rail lega zdravja. nisem inu>l namena, da grem v krtovo de-Iželo.. . .Zatoraj sem ga s par besedami odpravil. fVz dva oiletnost, le nekakšna vsiljivost, ki ne dobi haska. Prijatelj, kaj mene briga, kam greš in kam zahajaš: radi tega se pa tudi tebi ni treba! belili glave za mene in moje razmere. Zima nas že objema z vso -*vojo kru i ost jo. Prvi dan zi me je toplomer padol do 18 pod ničlo. Snega jo tudi več kakor običajno v tem času druga leta. Narava nas vedno obd ari s vsakovrstnimi nadlegami, katerih ne pričaikujemo. T-ictina je bila precej dobra, soveda so tudi izjeme tu in lam. Sena se je nakosilo, da so ]»olni harni. Oves je tudi dobro obrodil, ajda izvrstna kakor tudi koruza, če ni bila vsejana na premokri zemlji. Krompir je bil različen, tu boljši, tam slabši. Prekupeev letos ni. kateri so se druga lota kar vrstili. Cena krompirja tudi pi po voljna tu na farmi, čeravno morajo v mestih plačevati pretirane cene. Sl;šal sem pred kratkim, da je na Long Islnn-du 5 funtov za 20 centov, tu vam pa neki prekupec ponuja dolar za bušel — $.1 funtov (!) kromporja prve vrste____j Mleko ima dobro ceno. Cena za živinsko pičo je visoka, ali kvaliteta jt- slaba. Ker lahko' prodajo, to vam mešajo vsakovrstno godi o, samo da je polna vreča. V poprejšnjih letih .je država imela nekake nadzornike, teh danes ni, ali pa delajo roko ob roki s ka- i pitalistično gospodo. ... Pa preidemo malo na evrop-| sko bojišče in vidimo, kaj se < tam godi. Stvari se spremi-! ujajo s tako naglieo, da jih je 1 težko dohajati. Pred par tedni i "i t aru iv osvobojeni Grški, ika- . ko ^patrijotieno" Angleži de- 1 la.io red. .Ta. prijatelji- angle- i -ko noraoei varuj nas, o go- i snod! Radi tega se ni čuditi.! -uskemu medvedu, da tem-an-'i