Si. 247 f* ' (CsBtv crnim m li usfi) V Trstu, v sredo 15. oktobra 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX izvzrmti poii^c"^. vsak dan zjt/traj." UredmiStvo: ulica »v. Asifikega št. 20, I. r r - Dopis« naj se pošiljaj* y4V se ne sprejem- . rokopisi se ne vr»fc»Jo , _ J}XBOB ~ V. L. Bjrce. — Lastni tiskarna Edinost. — -ru»' jt aia za mese- L 7.-. 5 T.esece L 19.50, pol,t; 2a inozemstvo mesečno 5 iir več. — Telefon . — *u uprave št« 11-57 EDINOST Fomnesnc Številke v Trstu In okolic! po 20 cent — Oglasi se računajo v Urokoctl ete kolon« (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent miailulct, zahvale, poslanic« tal vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 1 — Oglasi, naročnina in reklamacije se poiilja|o izključno uprav Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Stev. 20, L nadstropje- — Telefon uredništva in «9rave 11-57. Kulturen živeli smo! Kako resnično je, kar mi vedno trdimo, da so namreč naši novi gospodarji prišli jv te naše kraje popolnoma nepoučeni oj dejanskih razmerah, oziroma krivo poučeni j od strani informatorjev, ki so našemu j ljudstvu zlohotni in sovražni, ali pa sami ne poznajo ljudstva in razmer v deželi: je pokazal kaj nazorno poslanec Fisenti s svojim govorom povodom otvoritve tečaja iz italijanske književnosti - slovenske učitelje v Vidmu. Mi smo se s tem govoren. bavili že opetovano in smo izvajanja in trditve g. Pisentija označili najprimer-, nejše" in po zaslugi, rekši, da se ,e moz očividno skregal z najpriprostejšo logiko. To je pokazal posebno z eno .svojih trditev, ki se hočemo tu še enkrat nekoliko pcbaviti žnjo. Med tolikimi drugimi ne-, skladnostim je menil namreč, da ne more verovati, da bi bili slovanski kmet e bo,) željni kulture, nego se to opaža tudi v naj-bcli naprednih italijanskih kra;ih! V zvezi s to svojo izjavo je menil, da marajo biti Italijani nezaupljivi napram «takoimenovanim» kulturnim društvom med Slovani, češ da so taka društva v res>-nici politična in da pod plaščem kulture skrivajo le svoje politične namene, beveda ni mož podal niti enega konkretnega slučaja. ki bi dokazal resničnost njegove trditve. Kako tudi? Iz svojih lastnih izkustev ali opazovanj ni mogel, ker prav nič ne pozna našega ljudstva, ne njegove kulturne zgodovine, ne njegovih duševnih svojstveraosti. Če bi kaj vedel, bi bil tudi navedel vsaj nekaj konkretnih slučajev ko so naša izobraževalna društva tirala kako nedovoljeno, nezakonito ali celo pro-ti državno propagando. Pa tudi ^italijanskega časopisja ni mogel nič doznati. A.ajti, kar pišejo italijanski listi — m pišejo pridno — s tendenco take obtožbe, so le zgolj pavšalna .sumničenja brez vsakega določnega in veljavnega dokaza Nismo torej dateč od resnice, če trdimo, da je g. Pisenti izrekel svoje sumničenje z namenom, da bi ustvaril vsaj videz opravicbe za povsem neopravičeno, nasilno in samovoljno razpuščanje naših izobraževalnih društev ali vsakovrstno oviranje raznih naših kulturnih naprav. Kako brez vsake codlage je bila trditev g. Pisentija govori •?e deistvo, da je delovanje teh društev pod strogim cčesom policijskih in varnostnih organov, ki bi gotovo — če bi tirala kako protidržavno propagando — prav pošteno tudi ose o no prijeli činitelje, ki so odgovorni za vse. kar se iogaja v društvu. Fa denimo tudi, da bi se dogodil kak tak posamičen slučaj, mari bi to opravičevalo take pavšalne obtožbe na škodo vkupnosti nase kulturne organizacije. Pa to ni glavno, s čemer smo se hoteli baviti tu. Zanima nas marveč Ui dejstvo, da g. Pisenti ne veruje, da bi bilo nase ljudstvo bolj «željno kuliure», nego je italijansko tudi v najbolj naprednih krajih? Mi bi rekli, da ta njegova izjava pomeni žaljenje italijanskega imena. Kajti če vzbuja na eni strani domnevo, da naše ljudstvo ne vzdržuje svojih izobraževalnih društev v pouspevanje svojega kulturnega razvoja in napredka, na drugi pa trdi, da nase ljudstvo ni bolj željno kulture nego italijansko tudi v svojih najnaprednejših krajih, potem bi si mogli to izjavo tolmačiti v zmislu, da italijansko ljudstvo v svojih širokih plasteh — ni željno kulture! Kulturni italijanski narod se mora prav lepo zr»V aliti g. Pisentiju za širjenje takega mnenja o njem! Na vprašanje, ali je naše ljudstvo «žeIjno kulture« ali ne, odgovarjajo dejstva, govori častna zgodovina njegovega kulturnega snovanja, posebno v zadnjem polstoletju, govori kulturna organizacija, ki si jo je ustvaril iz sebe. To so že opetovano priznali tudi italijanski pisci in znanstveniki priznane avtoritete. Posebno pa opozarjamo g. Pisentija, da je profesor Urbanaz-Urbani — torej mož, ki mu more tudi g. Pisenti verjeti — že večkrat napisal v italijanskih listih najčastnejšo izpričevalo kulturnemu in .slovstvenemu delovanju Slovencev! Opozarjamo ga še posebno na dejstvo, da so Slovenci a italijanskem geniju Danteju priredili tako bogato in sijajno izdajo s prispevki slavnih italijanskih dan-teologov, da bi se mogel ponašati žnjo vsak in tudi največji kulturen narod. Če bi se hotel g. Pisenti izgovarjati, da je menil le slovensko ljudstvo v Julijski Krajini, bodi mu v odgovor, da so bili ravno primorski Slovenci od nekdaj in splošno pripoznani kot najzavednejši in najnaprednejši del slovenskega plemena. Slovenci imajo n. pr. v družbi sv. Mohorja organizacijo za širjenje kulture v najširše plasti ljudstva. Ponosno lahko pravimo, da ga morda ni naroda, ki bi imel sorazmerno s svojim številom kulturno napravo s tolikimi tisoči članov — povprečno 80 tisoč — in sicer do zadnje gorske vasi. In pri tem številu je bilo naše ljudstvo v Primorju soudeleženo z mnogimi tisoči. A sedaj, ko je odločeno od svoje narodne vkupnosti, si je ustanovilo dve or- in celo tudi manje analfabetovi Će bi g. fmhmt mVm Qffrf|| Pisenti hotel nekoliko zasledovati kulturno ||||U|| I1UU KUUI snovanje med Slovenci v Julijski Krajmi, » ()| II f|A bi se seznannil z raznimi listi in pubhka: V VlliUU ■ ■__• -r__: /vmaniafiimi kulturnimi ■Vi* {tODllI I Pr0I,Dya ŽlžKove smrti »lupili I Nova drama o Janu Žižki PRAGA, 14. Vsa čehoslovaška javnasrt Volilna borba na Angleikem Skupni nastop liberalcev in konservativcev pri volitvah. LONDON, 14. Volilna borba se razvija povsem mirno, ker liberalni in konservativni eji^i'-TgoH^n^ kfemi „h,™««. ^UtiL." - VUd. x«ik» lic Plavila 11. oktobra petstoletnico________ _____________ ustanovami sijajno urejevanim genskim """ inloroadie ?®rti svojega na|veqeganarodnega |unaka vod!leiii niso Je nastop;li „a volilnih shodih. ŠveTom» Unskim Hrtom «rtovirod».| BEOGRA0 13. V nedeljski številki j.1« Zlzke. s, Tr.ocn Ministrski predsednik MacDonald prireja . . •__• 'i'_____».rJoreUn in snriialno . n «...« «* ____..i« nA IjUUAlVUii lil tJ ian.ciu ,----- T svojem težkem gospodarskem stanju toliko snuje in žrtvuje za svojo naobrazbo in svoj kulturni napredek, trdi g. Pisenti, da ni «željno kulture», da tira le politično propagando, ter poziva Italijane in državno! upravo, naj mu ne zaupa, naj zato duši in zatira njegovo kulturno delo! To naše ljudstvo pa bo — kljub vsem Pisentijem in njegovim sumničenjem -^padal je valo svoje kulturno delo vsporedno z neza krize., ki je vzbudil v političnih j f25žk ^ češko narodll(> zgodovino krogih I Prvikrat se poveličuje Jana žizko v VSTT^T M ! iavni kritiki ne Te kot genialnega vojsko- & preXžil svojo osnovo o ureditvi i vodjo marveč tudi kot velikega državnika države, ki v šestih tačkah obsega nastop- m političnega misleca, ne zahteve: 1.) Na Hrvatskem se usta- S tem je nastopila neka vrsta reakcije . t . _i_ " j____i««., k««* ki kil TM-rv+i 7 vinski cr*dKi rt Žižki. ki io ie udi|c>aju —--- -r- mocje »irvaTSKega oaud ui borbo za svoje narodne m politične | vatsk0i Slavonijo, zapadni Srem, Medji-vice. In uverjeni smo, da pride dan, ko b°; murje ' Dalmacijo brez Boke Kotorske ter italijanska javnost .s spoštovanjem govorila ^^ in Hercegovino brez sarajevske - r.ar»rav*h svoiih slovenskih ol^|asti _ 3 J viko beograjsko ministr- o kulturnih napravah svojih slovenskih sodržavljanov. _ Hrvatskega sabora, od katerega pa ne bi bil odvisen ban niti državni podtajniki, Politični položaj Razmerje med bojevniki in vojnimi pohab- ^ _______ ijenci ter fašizmom — Sestanek Mussolim-" ka . oni bi bili odvisni od beograjske na-D'Anminzio | rodne skupščine. — 5.) Sedanji stalni vo- RIM, 14. Umevno je, da je .vedno bolj jagkj kader se mora zmanjšati za polo-naraščajoča intransigentnost bojevnikov j ^^ hrvatski vojaki pa fnorajo služiti in vojnih pohabljencev ter liberalcev na-svojih domov. — 5.) Samostojne hr-pram fašistovski vladi izredno okrepila j vatske carine. levo strujo v fašistovski stranki, ki je j Krona ni sprejela teh zahtev, pač pa je za oborožen nastop proiti nasprotnikom Naglas Petrovič zatem v Zagrebu pred-fašizma. Tako je postal v zadnjem času joži] Radiću nastopne protipTedloge: 1.) posebno napadalen vodja fašistovskih Stjepan Radič, kot predsednik HRSS, mo-skrajnežev Farinacci, ki je -v enem izmed ra priti v skupščino in položiti prisego, svojih člankov, objavljenih v glasilu «Cre- (Ja ae na ta način izenači z ostalimi šefi ______________ „_______ Konservativci so umaknili svojega kandidata v Asquithovem volilnem okra;u. Liberalci menijo, da se doseže s konservativci popolen sporazum posebno v škotskih volilnih okrožjih. Nameravan umor bivšega cesarja Viljema ne zahteve: l.j ma nrvai^iu ~ - — r ^^^^. . LONDON, 14. Kakor javljajo listi iz novi bansko dostojanstvo; ban bi bil pod-1 proti zgodovinski sodbi o Žižki, ki jo je Amsterdama, je aretirala policija nekega predsednik ministrskega sveta, bival pa imel František Palacky in ž njim ostala Nemca, ki se imenuje Kaulowitz. Slednji ~ * Tr ajg_i___ češka javnost. j je prispel >v Do»orn z namenom, da umori Manifestacije ob priliki te proslave so bivšega nemškega cesarja Viljema, se koncentrirale v Pragi, kjer se je vršila v slavni dvorani starega češkega parlamenta svečana akademija s predavanjem o Pribvslavu, kjer je umrl Jan Žižka 11. oktobra 1424 v vojnem taboru. V Pragi se je vršila tudi svečani seja, kateri so pri- bi stalno v Zagrebu. — 2.) Kontrolno ob-ZI moč je ^hrvatskega bana bi .obsegala Hr- . i n__________j—: ma/ui- stvo bi v Zagrebu imelo svojega podtajnika, ki bi stalno bival v Zagrebu. — 4.) , Vi J11U IUUI b ^ —* "" 2--- S posebnim zakonom se določi delokrog; sostvovali zastopniki vlade, političnih or- .. " . . < .J I__i___________ ki - - •• « _____M ■ -l.'l___C___„ Pogreb Anatole France-a. PARIZ, 14. Pogreb Anatole France-a se bo vršil na državne stroške. mona Nuova»f postavil ministrskega predsednika Mussoliiuja pred naslednje vpra- parlamentamih skupin. — 2.) Priznati mora monarhijo in dinastijo Karagjorgje- šanje: «Ali umorite opozicijo, ah umorite — 3.) Priznati mora vse splošne fašizem». Proti takim grožnjam je nasto-, določbe vidovdanske ustave, notranja ure-pilo vse opozicijsko časopisje in tudi li; i ditsv kraljevine pa se izvrši pozneje z beralni «Giornale dTtaliar» protestira proti, revizijo. — 4.) HRSS se mcrfa odreči vsem grožnji z novim krvolitjem. Zdi se, da se }-zahtevam glede vojske. — 5.) Enako se ministrski predsednik Mussolini nikakor HRSS mora odreči zahtevi po samostoj- Francija dobi posojilo v Ameriki. PARIZ, 14. Dnevnik «Matin» n.eni, da so ovoL»i/»au U(Jli __________ se pogajanja za francosko posojilo uspešno ganizacij in kulturnih institucij. Svečano zaključila.. Posojilo bodo dale glavne finančne sejo je otvoril primator mesta Prage dr. i skupine New Yorka. Potrebne formalnosti ki Baxa, a za njim je odličen poznavalcc st> v zvezi 3 Pojilom, se izvedejo se ta teden. * " " " " -1 . s katoiigjti dnevnik v Parizu. PARIZ, 14. List «Ere Nouvelle» javlja, da narrerava papeški nuncij v Parizu ustanoviti Husitske dobe prof. dr. Novotny v globoko zamišljenem govoru prikazal 2ižko kot vojskovodjo, državnika in politika naglašajoč ----------- ----------, - -, —-- važnost Žižkovega kulta za idejo češkega katoliški dnevnik, ki bo pričel izhajati ______pre« ne bo podal na pota, ki mu jih kaže Fari nacci, temveč bo skušal kolikor mogoče nih hrvatskih carinah. uo^vi, w .—^— ------- —„ Radič teh pogoijev ni sprejel, niti se m blažiti napetost med fašizmom in bojev- opekel svojim. Nato je »ledila demisija niki ter vojnimi pohabljenci. Nekateri listi g^ej-ala Hadžiča in z njo latentna kriza celo trdijo, da se bo ministrski predsednik Daviclovićeve vlade, obrnil na D'Annunzia, ki naj bi posredoval. Tako piše neki list, da bo prišlo, do sestanka med Mussolinijcm in D'Annunzi-jem, ki oe bo vršil dne 26. oktobra v mestu Brescia. Za današnjo sejo velikega fašistovskfega sveta vlada veliko zanimanje. Veliki svet Demetfi vlade Naravno je, da je vlada smatrala za potrebno, da je včeraj po ministrski konferenci publicirala komunike, ki pravi; «V nedeljski številki «Politike* na prvi strani ____je s kurzivnim tiskom v širini dveh kolon bcT namreč" razpravljal o državuTmilici v objavljena .senzacija o genezi krize z zvezi s prisego kral ju. Jutri se vrši i označilom, da izvira od dobro informirane sestanek liberalcev-desničarjev. Posveto-j strani. V nizu posebnih senzacionalnih vali se bodo o položaju, ki je nastal po novosti so navedeni nekateri Kadicevi kongresu v Livornu. Vse kaže, da nikakor j pogoji sporazuma. Izmišljeni so od ne nameravajo izstopiti iz liberalne stran-i do zadnjega, kakor je tudi netočno da bi ke; ravno tako je zelo malo verjetna, da t bil notranji minister Petronnč o cem takem bi ustanovili svojo lastno parlamentarno; diskutira! z Radićem, ah da bi se bilo raz-skupino pravljalo pred krono. V ostalem sam uvod Danes se je razširila v političnih krofih'kaže tendenco objavljanja take senzacije vest, da nameravajo bojevniki osnovati 1 v tem trenutku. V tem uvodu se eksploa-stvojo lastno parlamentarno skupino. Zasledovani fašist Regazzj se je prijavil oblastim - oddan v zapore. BOLOGNA, 14. Danes ob 7.30 se je prijavil oblastim v spremstvu svojega brata in dr. Cu-colija Augusto Regazzi. Bil je odveden v zapore S. Giovanni in Mcmte. Fašist Augusto Regazzi je izvršil več zločinov nad delavci in delavkami v MolinellL r jv ------ * " ganizaciji z isto nalogo: Goriško Matico in posebno družbo sv. Mohorja za Julijsko Krajino. Imamo v Trstu društvo «Pro-sveta», ki najuspešnejše — izogibajoč se vestno vsakega st^ka z dnevnimi političnimi dogodki — deluje za siljenje znanja in pouka med ljudstvom. O želji našega ljudstva po kulturi, govorijo tudi številne knjižnice po vsej deželi. Kako naše ljudstvo sti arni po kulturi, je dokaz v tem, da v mnoćih Dreci lih dežele šteje komaj deset Nove kombinacije brez Davidovića, Pašifa in Pribifevifa Jovanović načelnik koncentracijske vlade BEOGRAD, 14. (Izv.) Po začasni odgo-ditvi zasedanja zbornice se nadaljuje boj med opozicijo in vlado bolj za kulisami. Polemika med notranjim ministrom Na-stasom Petrovičem in bivšim vojnim ministrom Hadžičem radi vzrokov, ki so do-vedli Hadžiča do tega, da je podal ostav-ostavko, traja še vedno. V ostalem dobi človek vtis, da je ves položaj zopet v kraljevih rokah. Vlada je prepričana, da je njeno stališče trdno in da je ne bodo presenetili nikaki dogodki. Nasprotno je opozicija mnenja, da bo morala vlada podati ostavko še pred prihodnjo sejo narodne skupščine, ki se bo vršila bržkone dne 20. t. m. Drugi zopet trdijo, da bo podala vlada ostavko takoj po odobritvi invalidskega zakona. Glede nolve vlade se vršijo najrazličnejša ugibanja. Nova »vlada, ki bo poslovna, bi imela za predsednika Ljubo Jo-vanoviča; tudi za ostala mesta se že imenujejo nekateri politiki. Pripomniti je treba, da bo imela vlada značaj koncentracijske vlade, v kateri bodo zastopani radikali, demokrati in Jugoslovanski klub brez Davidoviča, Pribičevića, Pašiča, dr. Spaho in Petroviča. Kakor rečeno, bi bil predsednik vlade Ljuba Jovanović, vojno * minfstrstvo bi vodil gen. Živković, zunanje zadeve Marković, finance Pečic (demokrat), notranje za<}eve Srskič, prosveto Korošec. Umljivo je, da vlada glede možnosti 'ake kombinacije velik pesimizem. Ako se pa posreči sestaviti tako rvlado, v kateri so primerno zastopani tudi Srbi, bi bilo vprašanje sporazuma z Radićem zelo olajšano; Radić je namreč izjavil, da se ne more pogajati s sedanjo vlado, ker ne zastopa večine srbskega naroda, s katerim želi on skleniti sporazum. Parlamentarni odbor za proučitev zakona proti korupciji zelo naglo pripravljal načrt za ta zakonu tirajo tzv. «vojna izvestja» na način kot je opozicija splošno skušala eksploatirali tudi ostavko vojnega ministra. Članek je v celoti dan v obiđu nekakega obvestila, dočim je v stvari navaden tendencijozen politični članek, namenoma spretno uvrščen kot informacija v neodvisen dnevnik*. Hnđžlf o ozroklh svoje ostavke BEOGRAD, 14. V včerajšnji «Politiki« je podal gen. Hadžić nekatera pojasnila, ki karakteriziraj© način in uspehe radi-čevske propagande. Ostavka, je dejal general, ni bila rezultat momentanega ne-razpoloženja, temveč ima svojo predzgo-dovino. V njej sem naivedel dogodke v Zagrebu in Travniku, ki so obstajali v sledečem: Na zagrebškem savskem mostu stoji vojaška straža. Ko je nekega dne prišel tja oddelek vojakov, da zamenja stražo, se jim približa gruča kakih 60 ra-dičevcev s hrvatsko zastavo na čelu. «Zakaj ne pozdravite te zastave?* so začeli radičevci kričati nad desetnikom. Ta za-staiva vas bo rešila vojaščine. Dol z bati-naši! Slučaj se je sporočil dalje in divizi-jonar je prosil komandanta armije za navodna, kako treba ravnati, ako se tak slučaj ponovi, kajti vojaki ne morejo pre-križanih rok dopuščati izzivanja in zmerjanja. Drugi slučaj se je zgodil v Travniku, kfer so radičevci ob neki slavnosti napadli vojaka na straži s kamenjem in vpitjem: Živela hrvatska Đosnaf Dol z vlaškim kraljem? Stražar je s strelom v zrak alarmiral stražo, ki je poiovila napadalce in v njihovih žepih našla polno kamenja. No, na intervencijo nekega katoliškega duhovnika in nekega radičevskega poslanca so napadalci morali biti takoj izpuščeni. Na dan svečanosti je bil v Travniku tudi banjaluški divizijonar general Milan Jo-vanorvić. Sodrga mu je pod okni stanovanja kričala: «-Dol z Vlahi, dol z vlaškim kraljem. Tu je hrvatska Bosna, komur se ne dopade, naj gre v...» Sledile so ogabne psovke... Komunike Nastasa Petroviča demantira vsa dosedanja «razkritja* režimskih glasil o nameravanem vojaškem puču. Nastas Petrovič je s svojim komunikejem zadel ob izjavo generala Hadžiča, ki jasno in odločno zatrjuje, da mu je ravno Nastas Petroivič večkrat razodeval, da oficirji pripravljajo «piič». Ko pa ga je g. Hadžić prosi! za konkretne podatke, g. minister ni vedel ničesar povedati osvobojenja. V Pribys!avu je bila istočasno obdržana na prostem pred spomenikom, kjer je umrl Žižka, velika svečanost, na kateri je goivoril vojni minister Udržal. V zvezi s 500-letnico Žižkove ismrti poda Narodno Divadlo na dan osvobojenja 28. oktobra novo dramo o Janu Žižki od Stanislava Loma. V praški « Tribuni* poziva ob priliki Žižkinih slavnosti češko javnost socijolog dr. Chalupny, da se uvede potom zakona poseben praznik Jana Žižke. _ Demonstracije Rusov proti romunskim persekucijam v Eesarabiji MOSKVA, 14. Agencija Rosta javlja: Begunci iz Besarabije so priredili številna zborovanja in demonstracije, tekom katerih so zahtevali od ruske sovjetske republike, da protestira proti romunskim persekucijam v Besarabiji na škodo Rusov ter da čimprej zasede Besarabijo in jo združi z Rusijo. oktobra.__ Švedski socijalisti in liberalci za znižanje vojske. STOCKHOLM, 14. Socijalistična stranka objavlja proglas, v katerem izjavlja, da je sporazum med socijalisti in liberalci v vprašanju znižanja oboroževanja popolnoma izvršljiv. Socijalisti zahtevajo takojšnjo demisijo sedanje vlade. Tudi liberalci so objavili proglas, v katerem zahtevajo rešitev problema znižanja vojske na podlagi programa, ki ga je večina naroda že odobrila pri zadnjih volitvah. Turška vlada toži Anglijo pri Društvu narodov ŽENEVA, 14. Sir Erick Drummond, generalni tajnik Društva narodov, je sporočil članom sveta brzojavko, ki jo je prejel od turške vlade in ki pravi, da krši Anglija •obveznosti, katere je prevzela na podlagi sklepov Društva narodov. Brzojavka pravi nadalje, da so vesti o koncentraciji turških čet pri Iraku popolnoma neutemeljene in zahteva od Društva narodov, da ukrene potrebne korake in prisili An- Ustancvitev Moldavanske sovjetske soci- k izvajanju določb, katere so posta jalistične republike vili interesiranci pri Društvu narodov. MOSKVA, 14. Izvršilni odbor Ukrajine je isiklenil, da ustanovi v okvirju Ruske Angorska skupščina se sestane v soboto. CARIGRAD, 14. Iz Angore poročajo, da se je isiKienn, aa usianovi v okvirju CARIGRAD, 14. Iz Angore poročajo, da se sovjetske republike avtonomno MoJda- pričakuje predsednika republike za sredo. vansko sovjetsko socijalistično republiko, koje meje določi posebna komisija zastopnikov ZSSR in Moldavanske republike. Začasni revolucionarni odbor, ki vrši vladne posle v novi republiki, je pooblaščen, da skliče v kratkem prvi Kongres sovjetov Moldavanske republike. Prva seja narodne skupščine se bo vršila v soboto. Iz pokrajine Mosul niso dospele še nikake vesti. _ Meščanska vojna na Xi?ajskem En general beži - dva se pogajata. PARIZ, 14. General Sou Yeng Yang se je vkrcal danes zvečer na japonski parnik. Njegov beg sta povzročili poman kanje municije in splošna utrujenost čet. Vojaki se predajajo vlaclnim četam, ki bodo vsak čas vkorakale v mesto Shanghai. Vse internacionalne sile v Shanghaiju so bile mobilizirane. PEKING, 14. Vrhovni general vladnih čet Wan Pei Fou izjavlja, da je razpoloženje čet Pogalonla med tvil3llonII?in in Dunajska Depozitno bon v o Castiglioni mora izplačati Depo žitni banki banki 15 milijard kron DUNAJ, 14. Pogajanja, ki so se pričela ---------------, . med Castiglionijem in Dunajsko Depo-i na severni fronti zadovoljivo. Demantirajo se žitno banko pred 12 dnevi, so bila včeraj vesti iz Mukdena, glasom katerih bi sile zaključena. Castiglioni plača Dcpozitni Jf°Wan7 TaT * M banki znesek 15 milijard avstrijskih kron. SHANGHAI, 14. Vojna med četami Peng Poleg tega je prevzel Castiglioni obvez- Jun Kjailga in Kjang Tso Linom je končala, nosti, da zadosti zahtevam, ki so jih p0gajan'a za vzpostavitev kontrole nad upravo dvignili proti njemu in Depozitni banki mesta Shanghai so v teku. veleindustrijci brata Bondy, Robitschek in August Lederer Pri zadevi Bondy gre za znesek 20 mi- REVOLUCIJA V HEbŽASU KAIRO, 14. Mahabiti so odklonilhi pogajanja rn zaaevi *onay gre » znes*« ^^ tor nameravajo zasesti- Meko. Novoizvoi>eni tijonov, pri zaaevi ^ooitscneK za zne^t«. Hedžasa Alv in njegova vlada sta se 8 milijonov m pri Ledererju za 40 mili- umakniia v Bahri. ionov čeških kron. Lederer si je pridrza! . t .t • pravico, da zahteva še nadaljnjih 40 mili- Egiptovska vlada prepovedala prebival- jonov čeških kron od Castiglioni j a. Bogata žetev v Avstraliji RIM, 14. Avstralska vlada je brzojavila internacionalnemu zavodu za poljedelstvo, da obeta žito v državi Galles in Viktorija bogato žetev. Navedeni državi pridelujeta navadno dve tretjini celokupne žitne produkcije Avstralije. cem Hedžasa prestop egiptovske meje LONDON, 14. «Agencija Reuter» dobiva iz Kaira, da je egiptovska vlada prepovedala prebivalcem Hedžasa se iskrcati v Egiptu. To prepoved niso narekovali higijenski razlogi, temveč želja, da ne prestopijo prebivalci Hedžasa meje Egipta spričo zadnjih razmer, ki vladajo v Egiptu. DNEVNE VESTI Odgovorni urednik „Gartike Straže" ^^frr^taL^tSfdr9' f0v„ui zopet obsojen Kakor smo pred par dnevi poročali, je bil pretekli četrtek odgovorni urednik «Goriške Straže* g. P. Kemperle obsojen pogojno na. 4 mesece ječe in 200 lir globe ter povračilo stroškov, ker je objavil v «Gor. Straži» članek «Ne bojte se njih, ki umore telo* in radi nekega dopisa iz Tolmina, ki protestira proti odslovitvi sodnijskih uradnikov Filija in Rejca. Omenjeni članek je g. Kemperle posnel po «&dinosti» iz 1. 1921. Komaj je razburjenje v Gorici radi te obsodbe nekoliko poleglo, je že prejel v pondeljek opoldne g. Kemperle vabilo (direttissima) od goriškega tribunala, naj se ob 16. zglasi na tribunalu, kjer se bo moral zagovarjati radi objave članka «Zakaj plačujemo davke» («Gor. Straža>. od 6. okt. t, 1.). G. Kemperle je bil tožen na podlagi istega člena kazenskega zakonika, kakor pretekli četrtek (čl. 247) radi hujskanja. V vabilu, ki ga je g. Kemperle prejel, ni bil niti označen uradni zagovornik. Radi tega se je (J. .Kemperle podal k svoiemu zastopniku dr. Brajši: oba sta.se napravila na tribunal, kjer juAla dria Toakliia. let w Kil im^ftotiM za prevzel juridični del, dr, Brajša pa politični del. Kmalu po 16. uri je stopil v razpravno dvorano senat. Po prečitanju obtožbe in zaslišanju obtoženca je povzel besedo namestnik državnega pravdnika g. Ruggeri, ki je skušal dokazati upravičenost obtožbe; zahteval je, da se obtoženec kaznuje. Dr. Tonkli in dr. Brajša sta pač storila vse, kar je bilo v njuni moči, da dosežeta oprostitev obtoženca. Okoli 19. ure je bila progla na razsodba, ki se glasi: G^ P. Kemperle se obsodi na 5 mesecev ječe, 100 lir globe in na povračilo pravdnih stroškov. Proti četrtkovi, kakor tudi proti tej razsodbi je bil vložen rekurz. Komentarja ne bomo dostavljali, ker visi tudi nad nami čl. 247. Naj omenimo le, da obsodbe ljudi, ki se bovijo za pravice naroda, ne zadenejo samo obsojencev, ampak celokupen narod. — V članku «Zakaj plačujemo davke» je »Goriška Straža* zavzela stališče, da imamo Slovenci, ki plačujemo davke, tudi pravico do lastne slovenske Šole: »Enake dolžnosti, enake pravice I» FullstousKa nzmažs" o Rarezisab Preteklo nedeljo so se vršile v Mare-žigah napovedane občinske volitve, ki so izpadle kakor so morale izpasti. Fašistov-eka lista je debila 380 glasov in samostojna gospodarska lista 179 glasov! Izmed 940 vpisanih, je glasovalo 569 volilcev. Onega, ki pozna današnje volilne metode, ne bo izid volitev prav nič presenetil. Čudno, čudno, ne ravno naravno je, da je ostalo razmerje med strankami približno enako kakor pri državnozborskih volitvah. Pri državnozborskih volitvah so dobili: Slovenci 44 glasov, komunisti 96 in fašisti 332. Morda pa je kdo hotel, da ostane to razmerje skoro neizpremenjeno (Slovenci so v nedeljo nastopili skupno); sicer bi se večji «uspeh» fašistovske stranke zdel še bolj minljiv. Iz uređa polil društva, Edinost1* v Trstu Alojz Peršolja, Ivanov: Vaša zadeva ima dobre izglede. Vsekakor je treba potrpeti, 3ier se je šele zahtevalo nekatere listine, ki so še manjkale, kakor tudi razne informacije. Anton Kralj pok- Mat., Trebce 13; Isto kot zgoraj. Ana Lenassi, Trst: Isto kot zgoraj. Jo sipina vd. Vadnjal, Trst: Isto kot zgoraj. Franc Svetlič, Prečnik: Isto kot zgoraj. Marija vd- Vouk, Rojaa.: Kakor zgoraj. Marija vd. Kovač, Postojna: Kakor zgoraj. _ Tajništvo. Društvo državnih upokojencev. - Sestanek ravnateljstva. V nedeljo, 19. t. m, ob 10.30 se vrši v društvenih prostorih seja ravnateljstva društva državnih upokojencev. Na dnevnem redu je razprava o načrtu za spomenico^ vse-bujočo zahteve upokojencev, ki bo predložena vladi m zbornici o priliki njene otvoritve (dne 8. novembra). K seji so vabljeni tisti člani, ki nameravajo staviti posebne tozadevne predloge. Ravnateljstvo namerava par dni pozneje sklicati drug sličen sestanek, na katerem se bo definitivno sestavila spomenica; na ta način bodo imeli vci udeleženci par dni časa da premislijo svoje definitivne predloge. Udeležba zastopnikov vdov je posebno potrebna. Druitvene vesti Planinsko društvo. Danes zvečer, kakor vsako sredo, sestanek. «Kolaši». Jutri zvečer ob 20. pev. vaja in važen pogovor, zato ne sme nihče manjkati, S. D. «Adria». Pozivajo se nogometaši na sestanek, ki se bo vršil danes zvečer ob 20. v gostilni DKD pri Sv. Jakobu. Na dnevnem redu je predavanje gosp. treinerja. «Tuji kruh» pri Sv. Jakobu- V nedeljo, 19. t. m. ob 20. tiri uprizori «Šentjakobska Čitalnica^ Turgenjevo krasno dvodejanko «Tuji kruh». Drama je pisana realistično, je pa prepojena z liriko in spada med ona dela, ki se brez silnih prizorov in zapetljajev namah priljubijo vsem. V glavni ulogi nastopi g. Terčič, član ljubljan. gledališča. Zvezin zbor. Člani, ki žele, da se jim za vajo 31. t. m. in 1. novembra oskrbe prenočišča, naj javijo tov. A. Široku, Via Tiepolo 8, mezz. (Devescovi). Športni klub «Val»f Bar kov! je. Pozivajo se vse gospodične, ki bi želele igrati hazeno, da se zglase v tobakarni pri starem društvu in sicer tekom tega tedna. ££in za tiskanje (ter za približno 30.000 Itr ponarejenih bankovcev. Brišček m njegova žena sta bila seveda aretirana. Poskusen samomor starke. Huda, neozdravljiva bolezen je trpinčila na stara leta 65-letno zasebnico Lucijo Lahainer, stanujoč o v ulici Paduina št. 2. Starka je sprva udano prenašala nadlogo, ki ji jo je naprtMa zla usoda« toda polagoma ji je začel upadati pogum. V zadnjem času je večkrat potožila sorodni' kom, da je sita življenja, ki pomeni zanjo le trpljenje. Njen obup je dosegel včeraj svoj vrhunec. Zgodaj zjutraj je starka vstala, naložila večjo posodo s tlečim ogljem ter jo prenesla v spalnico, nato je zaprla okna iln vrata, legla na posteljo ter čakala, da pride bela žena, tolažnica vseh pozemskih tug... Okoli 7. ure je neka soseda^ ki je zahajala skoro vsako jutro k Lahainerovi, potrkala na njena vrata; toda notri se ni nihče oglasil. Prisluškujoč pri vratih, je ženski udaril v nos duh po ogljevem plinu. Sluteč, da se je starki kaj hudega pripetilo, je poklicala na pomoč ljudi, ki so vdrli v starkino stanovanje. Našli so Lahainerjevo nezavestno na postelji. Medtem ko so navzočni skušali spraviti starko k zavesti, je prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično obveščen o dogodku. Toda tudi njemu se ni posrečilo spraviti nesrečne starke k sebi. Zato jo je po potrebni pomoči dal prepeljati v m. bolnišnico, kjer so jo sprejeli v nevarnem stanju. Samomor neznanca t tolerančni hižL Sinoči okoli 20. ure je prišel v tolerančno hišo v uL Booomo mlad, elegantno oblečen gospod- Poni ud il se je nekaj časa z neko žensko, nato se je vrnil v sprejemno sobo ter se vsedel na naslonjač. Neznanec je spregovoril par besed z lastnico hiše. Končno jo je prosil, naj dovoli« da se nekoliko oddahne. Ženska je šla iz sobe in pustila neznanca samega. Par minut pozneje je zadonel v sobi strel. Ženske, ki so preplašene prihitele v sobo, so ugledale pretresljiv prizor: neznanec je ležal nezavesten na naslonjaču: iz rane na prsih mu je curljala kri. Nesrečni mladenič je tiščal v desnici revolver, s katerim se je ustrelil. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je našel neznanca že mrtvega. Do sedaj ni bilo še mogoče dognati istovetnosti samomorilca. Podatek ekspedicije z Mont Eseresta poboljšanje tečaja svoje valute, kar samo lahko doseže, ako poboljša splošni finanči položaj potom deflacije. * Sredi t. m. so dospeli v Marseille na Fran-. Deflacija lahko začne, kakor hitro je državna coskem vsi še preostali člani angleške ekspe-bifanca aktivna i. j. kadar dohodki nadkrilju- dicije na Mont Everest. To so general C. G. jejo izdatke. Ta prebitek se lahko uporabi za Bruce, kapetan Geof£rey Bruce in zdravnik polagano povlačitev bankovcev iz prometa, i Hingstow. Časnikarji so seveda takoj obkolili Kakor vidimo je to ravno nasprotna opera- i slavne vodje ekspedicije, in general Bruce je cija od inflacije. Jako se pa oni molijo ki mi- podal kratko poročilo o pripravah ekspedi-slijo, da se s tem odpravi Škoda ki je bila pov- ] cije. _ zročena po inflaciji. To so dva pojava ki sama Prtljaga, ki smo jo imeli seboj letos, je bila za se delujeta in nimajo sploh nič skupnega. ' ogromna. Imeli smo 350 glav živine, da nam Potežkoče deflacije niso samo finančne na- je pomagala spraviti ljudi in blago na tibe-rave, t. j. da država privede svoj proračun do tansko visoko planoto. Vse priprave, ki smo prebitka. Države, ki bi s finančnega vidika jih uredili doma v Angliji, smo morali izpo-lahko začele z deftacijsko politiko nočejo te- polniti na licu mesta v Tibetu. Tako smo moga storiti, ker se bojijo prevelikih ekonomskih rah najeti ljudi in kupiti živali. Resnici na Eretresljajev, ki po navadi so dosti večji ka- i ljubo pa moram omeniti, da nam tamošnja or pri inflaciji. ! vlada ni delala nikakih ovir in nam je v vsem Radi deflacije in predvidevanjem padanja šla uslužno na roko. Tibetanci so silno dra-tujih valut, kakor tudi cen pridelkov, je one- goceni pomagači. Kot nosači so neutrudljivi, mogočeno podjetnikom skoro vsako delova- dočim n. pr. Evropejci v večjih višinah komaj nje, ker nimajo nobene podlage, da bi lahko vlečejo svoje telo. nosijo ti gorjanci strumno l-rrrz Ai,« i; _ i, „ i—i _ :—li i*-—~ j---- na hrbtu svojih 40 funtov. V ostalem so Tibe- ] KRONE srebrne po L 20 kronske zlate 92.- 2.05, goldinarje 5.5a - Via Poidaivs 61. 20 j SADNI SEJEM) « IS., 19. In 20. oktobra 19. In 20. oktobra na prostoru (6i£) I LJUBLJANSKEGA VELESEJA\A ! Najugodnejša prilika za nakup finega i»amii- I nega sadja v veikih in manjših množinah. • izračunali, ako bodo imeli kako korist od svojega dela. Tovarne ne morejo v teh časih konkurirati, ker imajo na skladišču blago iz inflacijskih časov, novo blago se ne upajo producirati, ker se bojijo, da bodo radi deflacije cene tanci inteligentni, uslužni in vdani. Živali, ki smo jih morali kupiti v Tibetu za prevoz žvil, aparatov i. dr., so čudovito ____________________________vztrajne in skromne. Če bi hotel pod vzeti še dalje padale. Obči pojav je torej, da se pro- j ekspedicijo na Mont Everest z evropskimi dukcija ustavi ki čaka na čase stabilizacije, i mulami, bi bili ekspedicija že vnaprej izgub-t. j. stalnosti tečaja lastne valute. Ta pojav Ijena, kajti tam gori ni nikakega rastlinstva, Vesti z Goriškega Na kr. učiteljišču ▼ Tolminu se prične redni pouk v pondeljek, 20. oktobra. Nehvaležno občinstvo. (Zakasnelo). •Edinost z dne 7, t. m. je prinesla zelo laskavo oceno o koncertu, a katerim je gospa Lovše-tova otvorila vrsto prireditev Pevskega in glasbenega društva, ki jih ima v programu za proslavo svoje petindvajsetletnice. Koncem članka izraža poročevalec željo, da bi bil na-daljni potek in konec sezone — vsaj približno smo lahko opazovali pri deflaciji v Zjedinjenih državah, Angliji in Čehoslovaiki. Deflacija mora biti provedena v malih skokih, tako da se onemogoči, da bi druga tržišča izrabljala to v Spekulativne svrhe. Lahko pa se temu izognemo, s tem, da stabiliziramo valuto, trgovini in produkciji je vseeno tečaj denarja, glavno pa je, da je valuta stalna, da lahko vsak podjetnik izračuna ceno svojega pridelka in da na tej podlagi prodaja. S tem se izoglnejo države, novi krizi, ki jo prinese deflacija. Na vsaki način je zmiraj boljša iz vidika še manj seveda trave. Naše tibetanske mule pa so se zadovoljile s pičlim osatom in suhimi bilkami, ki poganjajo sem in tja po tibetanskih planotah. Kar se tiče zdravstvenega stanja ekspedicije, moram reči vsaj zase in svoje tovariše, da se nismo mogli pritoževati.» Nato so vprašali generala, da-li se bo po njegovem mnenju še poskušalo dospeti na snežne vrhove Himalaje. «Seveda,» je odgovoril general Bruce. «To-liko naporov, trpljenja in ducat okostij, ki belijo našo sled, zahteva, da zavzamemo naj- vsem kar drugi kupijo, prodajo ali popravljajo, vas postreže vaša edina urarna in zlatarna Plazsa Gari&aldi it. 21 Telefon 3-29 POVH ALOJZIJ svoje valute, ki zahteva dosti manj žrtev na gospodarskem polju, kakor pa deflacija, zato vidimo, da države katere niso še uredile svojo povojno valuto imajo tendenco stabilizacije svoje valute a ne kakor v začetku povojne dobe, tendenco deflacije. Narodni Gospodar. Gospodarski Vestnik. - Izšla je 10. Številka Gospodarskega Vestnika na 24 straneh s sledečo vsebino: 1. Ing. Velicogna Lucijan: V boj za kmetLjske nadaljevalne Šole. — 2. G. F.: Agrarni kredit. — 3. Zadružništvo: Zadružni tečaj. — Dr. Kajin Miran: Nedostatci i mane zadrugarstva. — 4. Kletarstvo: Žganj e-kuharjem. — U. P.: O kip en ju vina. — Š. A.: Robkanje grozdja. — Vino iz gnilega grozdja. — 5. Živinoreja: Pozor živinorejci. — Živino-' zdravnik G.: O «žabici* pri konju, «prki» pri ----,— ^----------# . _ , kokoši in «volčiču» pri govedu. — Krmljenje tako lep kakor začetek in ugotavlja, da je bil kuncev v jeseni — Kako se prikupimo koko-koncert sicer razmeroma dobro obiskan, da ! §ira„ — Hrana prašičem po odstavitvi — 6. bi pa g.a Lovšetova vsekakor zaslužila raz- t Gorjan: Obrtno-nadalje valno šolstvo na Go-prodano dvorano. j rrškem (konec), — 7. M. A.: Raba in pomen Kolikor je znano iz objav imenovanega dru- j Thomasove žlindre (dalje). — Popravek. — 8. Štva, so obljubili društvu sodelovanje najboljši j Mlekarstvo: Poskusna molža. — 9. Splošno naši umetniki, tako da ne bi balo strahu za j kmetijstvo: Štrekelj Josip: Važnost listja. — «koncertno sezono*, ako jo že hočemo tako ■ jq Sadjarstvo: C. R.: Zdrava podlaga - krepko drevo. — 11. Vrtnarstvo: Zatiranje glist. — Gnojnica v vrtu. — Pokonča vanje kapusovega belina. — Saje - izborno gnojilo. — 12. Kmetijsko pouk: Kmetijsko šolstvo- — 13. Davki in pristojbine: Davek na vino odpravljen. — 14. Vprašanja in odgovori. — 15. Drobiž. — 16. Čebelarski vestnHt: V. J.: Opravki pri vzhno narodnega gospodarstva politika stabilizacije ; višji vrh zemlje. Dokler Evropa ne bo izpol- m « m _ a • . . ■ __' _ f 1 _ _ ^ l v _ ■ I —. X ^ 1 , ^ - M M 4 M *• PA m 1 nila naloge, ki jo čaka na Mt. Everesu, se mi zdi, da bo njen ugled trpel.» Iz tržaškega življenja Radi brezposelnosti hotel v smrt. Iz obupa radi večmesečne brezposelnosti si je včeraj popoldne skušal vzeti življenje 18-letni me* hajaik Bruno Bernardis, stanujoč v ulici P. Castaldi št. 8. Z žalostnim naklepom v srcu se je pedal k Sv. Alojziju, kjer je v tamošnjem borovem gozdiču izpil precejšnjo količino jodove tinkture. Mimoidoči ljudje, ki so čuli mladeničevo ječanje, so obvestili o dogodku reši'lno postajo. Na lice mesta prihiteli zdravnik je podal mladeniču prvo pomoč, nato ga je dal prepevati v mestno bolnišnico. Ako nfe nastopijo kake komplikacije, bo okreval v 14 dneh. Pri mladeniču so našli listek, v katerem nesrečni mladenič prosi svojo mater, naj mu odpusti obupni korak, ker mu je bilo življenje radi brezposelnosti -neznosno. Za 49.COO lir ga je opeharil. Vsled ovadbe kavarnarja Alojzija Boschian je bil predvčerajšnjim aretiran 26-letni Josip Bregatto, ker je potom neke ponarejene hipotekarne vknjižbe opeharil Boschiana za znesek 40000 lir. Tatovi na delu. Tržaški zlikovci so postali v zadnjem času nekam zelo podjetni. S posebno vnemo pa obiskujejo nenadzorovana stanovanja, kar je seveda umljivo, ker ie pri takih «podjetjih» nevarnost najmanjša. Predvčerajšnjim so obiskali stanovanje voznika Karla Bembich, stanujočega pri Sv. M. Magd. sp. št. 659. V stanovanju ni bilo nikogar, zato so zlikovci nemoteno iztikaM po omarah. Pobrali so najboMše perilo, obleke in dve zimski suknji, vse skupaj vredno kakih 3000 lir. Bembich je prijavil tatvino orožnikom. — Predpreteklo noč so neznani sovražniki telefona v ulici Costalunga porezali bakrene žice z drogov telefonske črte Trst—Zad-er. S tem so povzročili državni upravi telefonskih zvez okoli 300 lir škode. Odmevi odkritja ponarejevalnice angleškega denarja. Kakor smo svoječasno poročali, je pred petimi meseci policijsko oblastvo prišlo na sled družbi razpečevalcev ponarejenih angleških šterlingov, ki so se tiskali v stanovanju zasebnice Marije Tenze, stanujoči v uL G. Boccaccio. Poleg Tenzeve je bilo teda; aretiranih kakih 12 oseb, ki so se pečale s tiskanjem, oziroma z razpečavanjem ponarejenih bankovcev. S tem pa ni bil posel varnostnih organov še končan, kajti mnogim osebam, ki so bile v zvezi s ponarejevalci, se je posrečijo uiti nastavljeni mreži. Po dolgotrajnem poizvedovanju se je pa varnostnemu oblastvu vendarle posrečilo spraviti tudi te osebe na varno. V zadnjih dneh so policijski agenti aretirali kakih 20 oseb. Kako dobro je bilo organizirano izdelovaije in razpečevanje ponarejenih bankovcev, priča dejstvo, da je bilo več oseb aretiranih izven našega mesta; med temi sta tudi 32-letni kamenopisec Dominik Govetto iz Vidma m neki Anton Hart-m?nn iz Kopra. SleSnji je izpovedal, da je dobival litografične plošče za tiskanje od sestre Marije Tenze, Pavle, stanujoče v ulici Guardia št. 42. Po njeni aretaciji je prišlo na dan, da je ženska dobivala potrebščine za tiskanje od zakonskih Antona in Alojzije Bri-šček, stanujočih na Salrta di ContovcUo št. 75. Pri preiskavi v njunem stanovanju so detektivi zaplenili nekoliko Jclišeiev in drutfih Dotreb- imenovati: imeli bi redno vsaj vsak mesec po en koncert. Ako bi bilo torej samo od dništtva odvisno, ne bi bilo treba dvomiti, da «bo izpolnilo dano obljubo*. Toda... Nevem, kako je društvo zadovoljno z inka-som tega večera, ali je krilo stroške ali ne- — Toliko pa je gotovo, da se blagajna ob tem večeru ne bo odebelila, ako vpoštevamo, da poberejo že stroški navadnega koncerta t. j. izdatki za reklamo, pristojbina za dvorano, pristojbina fhianci itd. majhen tisočak ^ ali vsaj skoraj toliko in ako vpoštevamo dalje, da je treba v takih slučajih plačati — honorarje. l^s je, da bi se stroški za reklamo lahko ■zmanjšali, ako bi se občinstvo zgolj na povabilo v listih in na plakatih odzvalo. Toda to žal ni istina. Naši ljudje so taki, da jih je treba tekom štirinajst dni obdelovati z vsemi sredstvi, da se končno morda vendarle zavejo: «Mogoče bi bfto pa le vredno...» To je ena kategorija. Imamo pa še drugo, pri kateri vsa reklama ne zaleže. Tako smo imeli priliko opaziti, da so manjkali na zadnjem koncertu skoraj vsi naši obrtniki in trgovci z malimi izjemami, manjkali so uradniški, manikal celo taki, ki absolutno ne bi smeli manjkati. Kje so bili vsi oni naši gostilničarji, trgovci, uradniki m Še marsikdo drugi, celo od onih «zgornjih desetti- soč»? , Iz gorenjega sledi torej, da ni odvisno samo do društva ali •izpolni dano obljubo aH ne in ali bo nadaljni potek in konec sezone ravno tako lep®, kakor je bil začetek._ Cene na trgu Cavour dne 14. t. m. (Oddaja na debelo) Vrsta sočlvja ozir. sadja za 100 kg: Česen......... . . .L 220—230 rdeča pesa........... 35— HO korenje ............ 40— WJ kislo zelje . ........* 17H—1«0 karfijoi.................T 5—140 čebula .........*..» — HS fižol v stročju......... 140—180 fižol..............50-110 fige ....................50— 70 salatn............. 50—200 limone • ••«••••«•• .»10. -13-40 melancane ........... 50— 75 jabolka............ 30—120 orehi ............. 250 —260 paprika ............ 80—100 krompir...........* 40— »55 hruške......... . . . „ 100—250 breskve............ 350—500 grah.............* 180-2U0 paradižniki ......... .N 6>—120 kostanj ............ 60—150 radič............. <0—3"i0 fepin »fia............ 70—150 grozdje............100—260 buče.............100-160 Odvajalno sredstvo za odrasle in otroke odualalnl: čokoladni bonbon! repa 20- 25 Borzna poročila. ogrske krone ...........0,>3 vanju. — Čebelarska zakonodaja. — Migi a j za avstrijske krone.........0.0320 prevažanje čebel. i češkoslovaške krone........o« 90 Kakor je razvidno, jmnaSa Gospodarski j5'"«!1 ............ • Vestnik poučne gospodarske članke in vesti ........ * * * * " * „ h vseh panog našega kmetijstva, vprašanja in doiarji . V. V.V.\V. V 22 65 odgovore na vsa gospodarska vprašanja izpod |ran oski franki..........120 — peres naših najboljših strokovnjakov, kateri Švicarski franki..........437.— ne bi smel manjkali pri nobenemu naprednemu angleški funti papirnati.....102.80 gospodarju. List je razširjen po celi Goriški, Benečijske (vojnoškoaninske) obveznice v vsej tržaški pokrajini in Istri. Naroča se ga Te&gi* pri upravništvu Gospodarskega Vestciika v Gorici, ul. Giostrč Carducci It. 7, I. m pri Tržaški kmet. družbi v Tretu, ul. Raffineria št. 7. 0*0316 0.0230 6H.40 32.70 12.70 22^95 ! 20.50 440,— 103. — 82.62 v lekarnah po 50 cent. Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih Id no z obeli jprej«ma za isa zttmtavuiJln in atetelrcftka opravila v Gorici, na Travniku 20 (ta m »ittoria ?0 od 9-12 In od 3-5. 27» Iz iriaike pokrajine Matenjavas. (Grozna nesreča.) V Grobišč ah pri Matenjrvasi, se je dne 13. t. m. prigodila strašna nesreča, katere žrtev ie postal ugleden vaščan grobiški g. Jože Šabec. Nesreča j se je prigodila ravno sredi vasi in sicer z lov-1 sko puško. Neki postojnski lovec je imel odpravka v Grobiščah, vzel je s seboj v voz tudi svojo puško. Medpotom v Grobišče jo je vzel z voza in ogledoval po polju. Ko je pa prišel do vasi postavi puško v kočijno streho in se pelje v vas, pozabil pa je seveda puško izprazniti. Sredi vasi stopi v hišo, kjer je imel opravka. Komaj pa je stopil dobro v hišo, Že je začul strel, skočil je ven, kjer se mu ie nudil grozen prizor. Vznak z prestreljeno lobanjo je ležal zgoraj imenovani. Kako se je nesreča prigodila se ne ve. Po sodnem pregleda so odpeljali orožniki nekega 141etnega dečka. — Nesreča se je pripetila okoli 10.30. Obžalovanja vredno je, da zastopniki oblastva so prišli na lice mesta šele okoli 7. ure. Ves ta čas je bil ta strašen prizor celi van pred očmi. DAROVI V počeščenje spomina pok. Karle P on ik var Llovd so darovali svetoivasski podružnici «SoL i Lussino . • • ............... društva«: Dvojica Gradišar L 25, gg. Tram- ] Martinolich • *.....t • ........ puž F. in Kante po 10 Lt Bratož, JT Kovačač ! 25ean,J • * *..............* K. Bezeljak F. Kariž J. Tomažič L in Žgur po ! ................. t c fn ToTk _ _~ t . nii r ! Ampeiea po L 5. Placer L i Doogan J. m DeUk po L ; Cement Dalmatia.............. 10. Cok Amalija L S. Klim I. Stular Av. An- Cement Spalato tončič J. Udovič F. mlajši po L 5. Skupaj L 123. Srčna hvala. Adriatica.............................150 Cosulich ••*••••••• 372 Dalmatia 330 Gerolimich Libera Triestina ........... . . • 575 3350 9;o 22t 1&5 533 490 437 454 Zlato, srebro, krone, platin, lobovie kupuje Zlatarna Albert Pouh Trsi, Via Kazzini 46 (25) taMSi Mil M zavod. Tržaška posojilnica in hranilnica To in ono Mali oglasi POSESTVO v Ajdovščini, lepo, z gospodarskim poslopjem, se proda. Pojasnila daje Baje v Ajdovščini. 1313 Lani na jesen so našli njenega tretjega moža VINOGRADI se dajo takoj v najem ali na po-s prerezanim vratom. Ze takrat ie bila ženska ; lovko Vi]a Fila Grljan • Trstu 12gg osumljena umora, toda radi pomanjkanja do- reglstrovana zadruga uraduje v svoji lastni ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. omejen In poroštvo 11 hiši Trikratna morilka. Pred kratkim je berlinska policija zaprla vdovo Kruger, ki je osumljena umora nad tremi svojimi možmi. DEFLACIJA IN STABILIZACIJA TEČAJEV VAUJT Pred vojno smo imeli navado, da smo tečaje tujih valut zmiraj opazovali z stališča večje adi manjše ponudbe, ker razlika tečaja je bila vedno tako mala, da je bil vsakdo prepričan, da ta varijacija od visi samo od teh okolščm. Velike razlike tečajev tujih valut so nam pa med vojno in po vojni pokazale, da te odvi« i jo od večje adi manjše kupne moči dotične vaJute, in da spekulacija nima nobenega upliva na splošno tendenco te valute* in da sploh ne more kupno moč. in tudi generalno tendenco ne, kakor že -omenjeno menjali. Tečaji odvisijo od nekega Jia-' ravnega zakona ki odvisi od splošnega položaja in kateri se ne more menjati, kadar se hoče. Ako država intervenira na tržišču tujih kazov je bila izpuščena. A ker so se dokazi njene krivde v zadnjem ' času vedno bolj množili, je dala policija sedaj ostanke njenih treh mož izkopati. Obdukcija je dokazala, da sta prva dva moža umrla na posledicah počasnega zastrup- ; ljevanja. Zverinska ženska pride sedaj pred sodišče in bo gotovo obsojena na vešala. trgovska pomočnica, vešča v vseh sirokah trgovine, pridna in poštena, išče službe. Naslov pri upravništvu. 1288 babica, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29, 968 PODLISTEK W. CoOins: BREZ IMENA «Lastninsko pravico 1» je vpil gospod Vans-tone, ki ni razumel kapitana in se je zato izdal, dasi bi bil rad prikril resnico. »Koliko mislite, da bi zahtevala! Zahtevala bo plačilo zame in za očeta. To pojdejo tisoči funtov iz mojega žepa, gospod Bygrave, tisoči f» Sklenil je roke ter se zgrozil pred sRko, ki mu jo ?e narisala lastna domišljija: njegova zlata srčna kri teče v potokih pod upravite-iiičnim nožem. «Le mirni bodite, gospod Vanstone!» je rekel kapitan Wragge. «Ona ženska ne ve še nič in tudi vaš denar je še vedno v vašem £epu.» - -Nisem rekel, da sem drugačnega mnenja, zlasti po tem, kar se je danes zgodilo.» Noel Vanstone je pripovedoval z mnogimi odmori, ki so se ti3caJfr njegove osebe, da ga je gospa Lecount naravnost vprašala po uspehu onega listka. Odgovoril je po navodilu blaznega sovraštva in surr-n čenia. To me gospoda Bygraveja. Ko je zvedela, da so se j vznemirja, gospod! Ja-z ne pridem lahko iz vsi znaki strinjali, izvzemši one glavne točke \ ravnovesja, toda priznati vam moram, da inc o znamenjih na tilniku, je po kratkem premi-1 bodočnost vzemirja. Na to grožnjo, ki jo je gospa Lecount izrekla s takšnim izrazom na obrazu in v očeh, kakoršnega ni še nikoli videl, ni gospod Vanstone ničesar odgovoril. Spomni! se ie na trditev gospoda Bygraveja, da manjka gospe Lecunt eno kolesce v glavi in zato jo je o prvi priložnosti popihal iz sobe. Kapitan je poslušal z napeto pozornostjo in je iz te povesti dobil nov dokaz, da je potrebno zadevo pospešiti. «Ni me presenetilo,* je Tekel resno, -da se nagibljete bolj k mojemu mnenju, vsakemu razumnemu človeku bi se tako zgodilo. Sedaj pa ne vem, ako bo vplivala na gospo Lecount predstoječa izprememba vaših razmer. Moja nečakinja je pri tem prizadela. Ona je nervozna, zelo občutljiva, je nedolžni predmet Sijevanju vprašala, če je pokazal listek gospodu Bygraveju pred opazovanjem. Pomagal si je z lažjo, nakar je ona izpregovorila te nenavadne besede: »Vi verujete tu:i~n ljudem in ne zaupate svoji stari služabnici in prijateljici. Vsakokratni obisk pri gospodu Bvgra-veju, vsakokratno- snidenje z gospico Bygrave vas približuje poginu. Ti ljudje so vam zavezali oči. da meni kltubuieLo. toda rečem Bv- Namršil je čelo, kimal z glavo ter obupno zrl v svojega gosta. Gospodu Vanstoneju je začelo postajali nerodno. Obnašanje gospoda Bygraveja ga je skrbelo in njegova naravna prekanjenost je porodila to-le misel: «Cemu pa je treba povedati gospe Lecount vse to? Kakšno pravico ima o tem kaj vedeti? Ali se ne morem ooročiti brez nie vedfcosti?