APRIL
1	S Hugon
2	N Cvetno nedelj«
5	P Rihnrf, gkof £ 4 T Izidor
B S Vinceneij +
6	C V. čet., Viljem
7	P Veliki petek +
8	S Velika sobota
9	V Vclikanod
10	P Mehtilda
11	T Leon I. J
12	S Saba, muč.
13	C Hermenegild
14	P Lidvina	+
15	S Peter Gonz.
wm wcdienski m% si ikbeeriki
$esUy: r* vm in Mrca — m mrm *« umu* — pa w* u nxfii
GLASILO SLOV. KATOC. D^VSTVAVAMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA 1 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN
slovenski;
LIST V 2DRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH-
Ruinuniji in Grčiji zagotovljeno, da jima boste Anglija in Francija prišli na pomoč. — Istočasna izjava Cham-berlaina v Londonu in Daladierja v Parizu. — Italija ,se obvezala, da ne bo ogrožala sedanjega stanja.
London, Anglija. — Nove srdite obsodbe proti agresivnosti diktatorskih držav so se ta četrtek izrekle v Londonu :n Parizu in se obenem dala od obeh strani zagotovila Ru-m unij i in Grčiji, podobno, kakor prej Poljski, da jima boste Anglija in Francija priskočili z orožjem na pomoč, ako bi bili ogroženi.
Da se ustvari večji vtis, so se diplomati dogovorili, da se bo podala ta izjava istočasno v obeh državah. Med tem, ko je imel Chamberlain svoj govor v angleški nižji zbornici, je pa francoski min. predsednik Daladier nastopil s podobnimi besedami v svojem uradu v Parizu pred zbranimi diplomatskimi časnikarskimi poročevalci. Na obeh straneh se je povdarjalo, d«, so združene obranibne moči Francije in Anglije v popolni pripravljenosti. da zaustavijo vsako nadaljnjo agresivnost in da nudijo pomoč povsod, kjer 'bi bila potrebna, zlasti da se prepreči vsaka izprememba sedanjega teritorijalnega stanja na Balkanu in v Sredozemlju.
Med tem, ko je Chamberlain ostro ožigosal zasedbo Albanije, Češ, da. je Italija z njo kršila svoj pakt z Anglijo, je dejal, d:ai angleška vlada kljub temu točasno še ne bo preklicala tega pakta, in sicer zato, ker je Italija obljubila, da se bo vzdržala vsakega nadaljnjega ogrožanja; zavezala se je tudi, je omenil, da bo odpoklicala svoje čete iz Španije takoj po zmagoslavni paradi, katera se bo vršila v Majtiridu 2. maja.
Zbornica je z glasnim vzkli-kanjem izrazila svoje zadovoljstvo, ko je Chamberlain povdaril, da se je Rumuniji in Grčiji obljubila: brezpogojna pdnioč, in, da so tudi z drugimi državami v teku podobna pogajanja. Tudi z Rusijo je Anglija pripravljena skleniti zvezo proti agresivnosti,je dejal, četudi se obe deželi po r.vojem mišljenju daleč ločite.
Daladier jeva izjava v Parizu je imela skoraj enako vsebino.
-o-
MAŠČEVAL SE NAD
ALBANSKIM KRALJEM
Belgrad, Jugoslavija. — Prf svoji zasedbi Albanije so italijanske oblasti prejele znatno in dobrodošlo pomoč od nekega tamkajšnjega domačina, po imenu Vrlazi Ahmed Beg. Ta mož je sodeloval z Italijani samo zato, da se maščuje nad kraljem Zogom, katerega je obdolžil, da je povzročil sramoto njegovi družini, zlasti pa njegovi hčeri. Tej je Zog baje obljubil, da jo bo poročil in oče je smatral zaroko kot dovršeno stvar. Zog pa se je nasprotno oženil z ogrsko grofico Geralclino Ap-ponyi in s tem si je nakopal krvno osveto očeta prevarjenega dekleta. Ker pa se je Zog skrbno zavaroval v svoji
ŽENSKE 0 NEVTRALNOSTI
Zahtevajo, da se pomaga napadenim državam.
Washington, D. C. — Šest ženskih organizacij je bilo ta četrtek zastopanih pred senat-skim odborom za tujezemske zadeve in njih govornica, Mrs. Louise L. Wright iz Chicage, ie povdarila, da ženske zahtevajo, naj se sprejme tak nev-tralnostni zakon, ki bo pomagal napadenim in ne napadalcu. Omenjeni odbor točasno zaslišuje razne priče glede njih mnenja o tem zakonu. Ženska je povdarila, da je bil dosedanji nevtralnostni zakon s tem, ko prepoveduje vsak izvoz orožja bojujočim se državam, bolj v pomoč napadalnim državam kakor pa napadenim.
ŽUPAN ZAPRISEŽEN ZA ŠTIRI LETA
Chicago, 111. — S kratkimi .ceremonijami je bil župan Kelly preteklo sredo inavguri-ran za nadaljnji županski rok štirih let, za; katerega je bil izvoljen teden prej. V svojem govoru je izrekel umestno priporočilo, naj Chicažani o-puste in pozabijo vse svoje malenkostne osebne spore in zastavijo svoje moči za splošno 'blaginjo mesta, češ, da bo s pametnim sodelovanjem mogoče, rešiti vse probleme, ki zdaj tlačijo mesto.
OPERIRAN
Chicago, 111. — V četrtek večer je moral naglo v bolnišnico sv. Antona na operacijo radi vnetja slepiča Joseph Tursich, sin družine Mr. in Mrs. Jacoba Tursich. Operacijo je srečno prestal in je upali, da krrialu okreva. Mlidi Joseph Tursich je tajnik (fruštva Najsv. Imena pri sv. Štefanu in dijak zadnjega letnika višje šole sv. Ignacija. Nadebudnemu fantu želimo čimprejšnjega okrevanja in povratka iz bolnišnice!
-o-
STANJE ALBANSKE KRALJICE IZBOLJŠANO Larissa, Grčija. — O alban skl kraljici Geraldini se je v sredo poročalo, da je prestala nevarno krizo in cla se njeno 'stanje izboljšuje. Kraljica ,je ostalimi člani družine pobegnila semkaj pred Italijani.
JUGOSLAVIJA PREDJPRAVO
Trdi se, da bodo Hrvati stopili
v vlado.
Belgrad, Jugoslavija. — Iz
raznih virov so se ta četrtek razširjale vesti, da bo prišlo v najkrajšem času do izpre-membe v jugoslovanski vladi. Trdi se, da se namerava sestaviti nova vlada, v kateri bodo zastopane vse večje stranke, tudi Hrvati. Vladna pogajanja s hrvaško stranko dr. Mačka so imela baje tako ugoden izid, da je ta stranka pristala na sodelovanje v vladi, da bo na ta način v sedanjem kritičnem času cela država zastopana.
SMRTNA KOSA
Chicago, 111. — V četrtek ponoči je umrl po dolgotrajni in mučni bolezni rojak g. John Markovich, rodom iz Sel pri Topi icah. V Ameriki je bival od leta 1913. Zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Pire in 1 sina in 2 hčere. Na mrtvaškem odru bo ležal v kapeli slov. pogrebnika g. Louisa 2e-frana. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 10 uri iz cer-' kve sv. Štefana. Preostalim sorodnikom naše sožalje, pokojniku pa R. I. P.!
Z DVEMA "ZNAMKAMA OBOGATEL
Big Spring, Tex. — W. E. Harriott iz Forsan, Tex., je dobil pred 45 leti kot odškodnino za neko opravljeno delo dve znamki po 5 centov. Zadnjo sredo je ti dve znamki prodal za — $4,000. Bila sta to dva poizkusna vzorca, ki sta se izdala v letu 1882 in sta nosila sliko J. A. Gar-iielda.
NEVESTA DOŽIVELA RAZOČARANJE
San Francisco, Cal. — 26 letna. Marg. Davis se je pred mesecem dni poročila z nekim moškim, ki se ji je predstavil kot C. A. Spreckels, dedič premoženja, vrednega 30 milijonov. Ko pa sta bila na medenem potovanju, je bogati ženin zastavljal nevestine dragulje drugega za drugim, češ, da ne mara svojih domačih nadlegovati za denar, dokler nje ne pripelje k njim. Ker pa je potovanje domov vedno odlašal, je nevesti postala zadeva sumljiva in ga je ovadila. Ugotovilo se je nato, da se je poročila z nekim navadnim slepaTjelrl, ki je poljciji že od prej znan.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
KR1ZEMJVETA
—	Tripolis. -— v čast nemškemu maršalu doeringu, ki je tukaj na obisku, so se zadnjo sredo priredile velikanske vojaške parade, pri katerih je bilo udeleženih 23,000 mož, Italijanov in domačih Lfbij-eev.
—	Berlin, Nemčija. — Neka dekla je bila v sredo ob-sojena na tri mesece zapora samb zato, ker je zapustila svojo službo, ne, da bi prej obvestila nazijske oblasti. Listi stavljajo ta slučaj za svarilni vzgled vsem, ki bi imeli ppdQbne paxnere.
POGREB SENATORJA LEWISA
Washington, D. C. — Po sijajnih pogrebnih slovesnostih v dvorani senatske zbornice, ob navzočnosti predsednika, vladnega kabineta in diplomatskega kora, je bilo truplo illinoiškega senatorja Lewisa v sredo prepeljano v njegovo rodno državo Virgini-jo in tam pokopano.
-o-
TELETA PRIČEL KRMITI Z JAJCI
Hurd, N.D. — Cena jajcem je padla tako nizko, namreč na 11 centov za ducat, da se eriemu tukajšnjih farmarjev ni več zdelo vredno, da bi jih prodajal. Iznašel je drugi način za njih uporabo, namreč, da je pričel z njimi krmiti teleta. Tako dobiva zdaj njegovih 24 telet svojo običajno dnevno mero mleka pomešano s štirimi do pet ducati jajc. -o--
Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsakega dopisnika "A. S."!
NEMČIJA NE BO MIROVALA
Ljuta propaganda proti Poljski se nadaljuje. — Nazijski
list napoveduje, da miru ne
bo.
Berlin, Nemčija. — Strahotna kampanja, o kateri je bilo včeraj poročano, da jo je na-/ijsko časopisje otvorilo proti Poljski, se z vso ljutostjo nadaljuje. Listi pišejo ogorčeno o grozovitem preganjanju, ki mu je podvrženo nemško prebivalstvo na Poljskem, in o slučajih, ko so se na Nemce izvršili dejanski napadi.
Podobno so pisali listi o su-detskih Nemcih,predno je prišlo do katastrofe Cehoslova-Ške, in je treba torej prav resno domnevati, dai tiči za to propagando neki prenagljen načrt. Možnost obstoji, da je to začetni udarec proti Poljski sami, verjetno pa je tudi lahko, da je to le pretveza, da se z njo prikrijejo kaki drugi cilji, namreč, da osredotočijo naziji pokornost Evrope na Poljsko, na kar bi bolj nemoteno lahko udarili na kateri drugi točki, kjer nihče ne pričakuje.
Da namerava Nemčija ponovno in ponovno udariti in, da ne bo dala miru, o tem je neki, nazijski list,ki se smatra kot Hitlerjevo glasilo, pisal ta četrtek brez vsakega prikrivanja. Dejal je, da ne ho stalnega miru, dokler si ne bo Nemčija pridobila toliko ozemlja, da bo odgovarjalo sorazmerno s številom njenega prebivalstva. Pri tem je navedel, da 47 milijonov Angležev vlada nad ozemljem, ki je 140 krat večje kot Anglija,40 milijonov Francozov ima 21 krat večje ozemlje kot Francjja; osem milijonov Nizozemcev razpolaga z 60 večjim ozemljem, kot je njih domača dežela, in osem milijonov Belgijcev vlada and o-zemljem, ki je 80 krat večje kot Belgija sama. F;vropsko ravnotežje, je povdairil list, se bo ustalilo šele tedaj, kadar bo tudi Ne'm'čija lastovala sebi primerno veliko ozemlje.
Iz Jugoslavije
Tragičen konec družinskega očeta, kateri je baje ponoči padel v Križnički potok in utonil. — Zaradi kokoši eden v bolnico, drugi v zapor. — Sn^rtna kosa. — Še druge nezgode in nesreče.
,	M.
- f i. $
OGENJ UNIČIL DEL MESTA
palači, da mu ni mogel do živega, je ta iskal drugih potov za maščevanje. Nalšel jih ie v tem, da je pričel intrigi-rati z Italijo proti Zogu. Ker je ta Beg poglavar nekega mogočnega plemena, so Italijani z veseljem sprejeli njegovo pomoč in nagradili so ga zdiajj s tem, da so ga imenovali min. predsednikom Albanije. Tako je dosegel mož višek svoje osvete, namreč, da sedi v palači, kjer je prej vladal Zog.
Mesto Sandusky, Ohio, je imelo pred kratkim požar, kakoršnega ne pomni že dolga leta. Divjal je v trgovskem delu mesta in uničil sedem podjetij, med njimi največjo department trgovino. Škoda se ceni na dva in pol milijona dolarjev. Slika kaže, ko so ognjegasci močili še tleče razvaline.
Na poti domov se ubil
Maribor', 28. marca. — V Križničkem potoku v Jelovcu so našli 'rrirtvega 64 letnega Matijo Zimiča iz Limbuša pri Mariboru. Pokojnik je bil ba-n o vinski cestar, nedavno pa je bil odpuščen. V zadnjem ča|su je delal na cesti Šober-Sv. Križ. V nedeljo zvečer je v Šobrovi gostilni pil, v njegovi družbi sta bila sin in delavec Mastnak. Ponoči so se vsi trije precej dobre volje vračali po strmi cesti ob potoku proti Bresternici.
V	Jelovu je Zimič stopil preveč ob stran ceste, izgubil ie ravnotežje in padel v potok. Sin ga je potegnil iz vode in skupaj z Mastnakom sta ga hotela odnesti domov. Temu se je pa Zimič uprl in ni hotel z njima, temveč je kar 'egel na cesto. Nikakor ni ho-'el vstati. Naposled sta ga sin in Mastnak pustila in sta sama; nadaljevala pot. Posestnik Ivan Demšar, ki se je z avto-izvoščkom peljal skozi Jelovec, je opazil Zimiča, ko je po vseh štirih kobalil preko ceste. Kaj se je potem' zgodilo, ni znano. Vse kaže, da je nesrečnež padel z roba ceste kakih 8 m gjoboko v potok, kjer je obležal. Dobil je hude poškodbe na glalvi in po vsem telesu. Govorice, da je postal Zimič žrtev roparskega umora, so neutemeljene.
-o-
Za nedovoljenim zaslužkom
' Rakek, 22. marca. — Ža-1 lostni rodbinski dogodek v Grahovem, ki je spravil enega v ^bolnišnico, drugega pa v z^por, je še vedno predmet raznih govoric, tembolj, ker so taki dogodki na Notranjskem prav redki. V torek pa so na postaji na Rakeku prijeli dva fanta.
Orožništvo v Cerknici je bilo obveščeno, da je bilo trgovki Werlyevi čez noč ukradenih 22 kokoši. Res čudno, da se je tatvina mogla izvršiti, Čeprav je v bližini kokošnja-ka mnogo stanovalcev, ki bi bili pač morali čuti frfotanje in kokodakanje. Očividno sta bila na delu dva 'mojstra v takih tatvinah. Kakor so dognale poizvedbe, so bile vse. kokoši še isti večer zaklane in očiščene. Sodijo torej, da je bila na delu organizirana družba. Kokoši sta hotela fanta spraviti čez mejo, pa so ju na kolodvoru razkrinkali. Fanta nočeta izdati pajdašev, prebivalstvo pa sodi, da je ta družba izvršila še vrsto drugih tatvin ter spravljala zaklano perutnino v Postojno.
V	ostalem pa ni čudno, da se v krajih ob meji marsikdo vda preživljanju z nedovoljenimi sredstvi. Prej cvetoča les na trgovina je mnogim daj a la zaslužka, kriza pa je zadela delovne ljudi še bolj kakor trgovce.
Nevarno orožje
Redka nesreča se je pripetila 29 letnemu posestnikovemu sinu Ludviku Bratušu iz La-hovcev pri Tomažu pri Ormožu. Ponoči ga je oče nenadno zibudil, češ, da so se pojavili kurji tatovi, katere je treba pregnati. Ludvik je v polsnu segel po samokres, ki se mu je na nesrečo sprožil in krogla ga je zadela v levo oko. Odpeljan je bil v bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu ohranili obstreljeno oko.
——o-
Smrtna kosa
Na GcVmilskem je umrla Karo] ina Zoter, rojena' Bauer-heim, vdova po šolskem upravitelju. —V Ljubljani je umrl Evgen Križaj,višji poštni kontrolor v pokoju. — V Gradišču je umrla Ana Ižanc, vdova po mestnem policijskem vodju. — V mariborski bolnici je umrl Matija Mihel-čič, čevljar star 35 let.
-o-
Nesreča z dinamitno patrono
V	Kamni gorici pri K ostri v-nici je 15 letni sin posestnika Franc Prah neke nedelje s sekiro tolkel po dinamitni pa-troni, ta je eksplodirala in mu razmesarila levo nogo. Odpeljali so ga v celjsko bolnico.
--o——
Promocija
Za inženirja montanistike je na ljubljanski univerzi diplomiral Vladimir Jan iz Skal pri Šoštanju.
--o-
Slovenski prosvetni dom
Slovenski prosvetni dom, ki ga bodo postavili v Ljubljani, bo ponos .vsega slovenskega naroda. Bo to mogočna stavba, ki bo osrednje poslopje, iz katerega se bo širila slovenska katoliška prosveta. V 'Slovenskem domu' bodo nastanjene vse slovenske katoliške organizacije. Darovi za ta dom že prav pridno prihajajo Iz vseh krajev Slovenije.
Nezgoda
V	ljubljansko bolnico je bil pripeljan 25 letni elektromon-ter Jože Srabočan, zaposlen pri Jugobruni v Kranju. Fant ie padel in se hudo poškodoval.
Prvi primer
Na okrajnem glavarstvu v Mariboru se je pred kratkim vršila razprava po zakonu o poravnavi škode, ki je bila prizadeta iz političnih vzrokov Neka posestnica pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah zahteva od tamošnje občine poravnavo škode za razbita okna, ki so ji bila poškodovana ob priliki neke politične demonstracije. Te .ie prvič, da se v Sloveniji vrši te vrste ;azpi"ava.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
"Amerikah ski
« hi 9 ■ ril
/•; 6uul*«ie«i k>
tCATE. Inc.
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-teljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto Za pol leta Za četrt leta
£a Chicago, Kanado in Evropo:
Za cfilo leto____$6.00
Za pol leta_______3.00
Za četrt leta____________1.75
Posamezna številka _________________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
priden bom! — In "gospod z marelo" v Londonu že izjavlja, da je Evropi zopet enkrat ohranil mir.
Taka je Chamberlainova politika. Človek ne ve, ali bi se ji smejal, ali kaj ? Otročja je, da bolj otročja biti ne more! Ako pojde še nekaj časa tako naprej, bota Mussolini in Hitler lahko osvojila vso Evropo. Pri takih diplomatih, kakor je Chamberlain, jo tudi lahko.
Vprašanje je zdaj, katera država bo prihodnja žrtev, na katero bota planila diktatorja prej ali slej? Bo to Jugoslavija, Poljska, Rumunija ali Grčija? Ena bo, če jih ne bo še več. In "gospod z marelo" bo zopet zažugal proti Berlinu ali Rimu: To je pa zadnje, če bota še enkrat kaj naredila, takrat bom pa udaril. Potem bo zopet zadremal, dokler ga ne bo zopet zbudil enak slučaj. — Smešno in tragično !	' Pri vsem je mogoče dvoje: Ali je Chamberlain res tako otročji politik? Če je, potem je skrajni čas, da angle-_____________________ ško ljudstvo sprevidi, kakega voditelja ima sodobna An-
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo IgHja. Ali je pa lahko tudi, da je Angliji prav, da izginejo
> izide list. - Za zadnjo številko v tednu je čas si0Vanske države iz evropskega površja. Eno ali drugo je.
Politika, katero vodi "gospod z marelo" je Slovane že hudo oškodovala in Slovani si ga bodo vsekakor dobro zapomnili.
Subscription:
For one year _______________
For half a year
For three months _____________________ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year______$6.00
For half year ___________________3-00
For three months_________1.75
Single copy _________________________________ 3c
maj dan in pol pred dnevom, ko do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
"Gospod z marelo"
Angleškega prvega ministra Neville-a Chamberlaina označujejo v tisku, radiju in govoricah za "gospoda z marelo". To radi tega, ker je to tipičen star konzervativen Anglež, ki hodi na sprehode, na obiske ali kamorkoli že, z povito svileno marelo. Odkar je prisopihal lanskega oktobra v Monakovo pred Hitlerja z marelo, odtedaj naprej se ga je ta nadevek nekako uradno prijel in poročevalci in kartunisti zbijajo o tem "gospodu z marelo" vse mogoče dovtipe.
Ta "gospod z marelo" je res kaj čuden diplomat in državnik. V teh kritičnih časih je podoben v svojem ravnanju nekakemu staremu očku, ki hoče vse "poštimati" ter samo gladi in gladi. Zgleda, da se ne zaveda kaj dela. Ako se, potem pa igra v imenu Anglije naravnost neko izdajalsko politiko do njenih zaveznikov, zlasti malih držav v Evropi.
"Gospodu z marelo" se je svet muzal, ko je tekel v Monakovo lanskega oktobra in tam, mesto da bi stavil diktatorju Hitlerju kake zahteve in postavil predenj kake meje, do kje sme in kam ne, se je pred Hitlerjem naravnost skru-šil in mu dovolil vse kar je zahteval. Hitler je temu staremu ministru Anglije celo podpisal neko pismo, kako bo spolnoval svoje obljube. Chamberlain je od veselja skakal vsled tega Hitlerjevega podpisa in se z njim bahal pred parlamentom in povsod, kaj je dosegel za Evropo v Mona kovem. Par mesecev zatem je pa Hitler že pogoltnil Čeho-slovaško. Chamberlain pa, mesto da bi diktatorja pošteno prijel za jezik radi njegove častne obljube, "da nima nobene več teritorijalne zahteve v Evropi", je sicer debelo pogledal proti Berlinu, storil pa nič, celo roke si je umival kot Pilat, češ, to ni moja zadeva.
Par tednov po zasedbi Čehoslovaške je Chamberlain zopet nataknil svoje "cvikarje" in začel govoriti. Toda ne na svojo lastno pobudo. Kaj še! Ampak v parlamentu so mu začeli poslanci očitati nepravilnost ravnanja v evropskih političnih zadevah, to še le ga je dvignilo, da je začel kovati nekak obroč okrog Nemčije. Kakšen pa je ta obroč, če je to sploh kaj vreden obroč? Tak je, da ne pomeni nič. Naivni Poljaki so poslali svojega prvega ministra v London in tam mu je Chamberlain dal zagotovilo obrambe in pomoči proti Nemčiji, če bo Poljske neodvisnost napadena. Beck je odšel nazaj v Varšavo, časnikarski poročevalci so pa le vrtali v Chamberlaina, da naj pove, kakšna pogodba je to in če bo res Anglija branila Poljsko ali ne v slučaju napada? Pa je baje Chamberlain dajal dokaj dvomljive izjave. Enkrat je dejal, da Anglija ni zavezana braniti Poljsko, če ji Nemčija vzame Gdansk in koridor, ampak le v slučaju, da je poljska neodvisnost v nevarnosti. Kaj naj to pomeni? Lahko to, da Anglija ne bo branila Poljakov, če jim Nemci vzamejo devet dese-1 tin njihove dežele in jim puste le mali košček ozemlja. Nekaj Poljske neodvisnosti bo ostalo in ne bo obvezana braniti Poljske, ker vsa odvisnost Poljske bi v takem slučaju ne izginila. Na podlagi teh čudnih zavitih izjav lahko sodi vsak, koliko je vredna Chamberlainova - Beckova obrambna pogodba. Ubogi Poljaki, če kaj računajo na njo. Razočarani bodo, kakor še nikoli!
Zdaj je prišel Mussolinijev slučaj v Albaniji. Poročila vedo povedati, da je Chamberlain vedel v Londonu že pred desetimi dnevi, kaj namerava Mussolini z Albanijo. Niti ganil ni. Ko je že grmelo, je na Veliki petek baje odšel na Škotsko na ribolov. Mussolini je medtem izvedel svoj načrt, in šele ogorčeno javno mnenje v Angliji je zopet prebudilo "gospoda z marelo", da zopet nekaj govori in daje izjave. Kakšne? Takšne, kakor vedno. Najpr-vo je zagrozil neubogljivim diktatorjem, da jih bodo dobili, da mati Anglija misli zdaj za res, itd. Potem je pa zopet začel lezti pod klop in je že popolnoma zopet pod klopjo. Na Veliko nedeljo pravijo poročila je pisal osebno pismo Mučsoliniju in mu nekaj grozil (če mu je!?) in Mussolini je bjije obljubil temu angleškemu očku, menda nekako takole: Od zdaj naprej bom priden, zdaj se pa ne bom pritaknil nobene reči več in svoje vojake odpoklicem iz Španije, enkrat v bližnji bodočnosti. Očka bodite brez skrbi,
DROBIŽ IZ BRIDGEVILLA Bridgeville, Pa.
Torej kampanja za list A-merikanski Slovenec .ie za letos končana. Castitamo dobri ženi Mrs. Meglen, v Pueblo, Colorado, da je zmagala, .le zaslužila, saj je že veliko dobrega storila za katoliško časopisje. To se pa razume, da se mi bolj kislo držimo, ker smo izgubili, pa kaj hočemo, po toči ne pomaga nobeno zvonenje več. Saj Mrs. Ca(do-nič ni toliko gledala na zmago in čast pač se je še sama izrazila; ne čast meni. ker je moj sin duhovnik, ampak čast Bogu. ki ga je izbral za svojega namestnika. — Da ste se v tako lepem številu odzvali moji prošnji in glasovali za Mrs. Cadonič naj vam bo tukaj izrečena moja najlepša zahvala. Tukaj imam v mislih \prav vsa imena, ki sem jih pazno zasledovala v letošnjih kampanjskih poročilih, posebno še od drugih držav. Preveč bi vzelo prostora, da bi imenovala vsak kraj in imena; imam pa vsa zaznamovana. Seveda, brez nasprotnikov pa tudi nterrio bili, kot ne še nikoli pri nobenih volitvah.
V prihodnji kampanji bom pa jaz napovedala vojno za kandi-datinjo. Kaj pravite, če bi bila jaz enkrat kraljica?
Na Veliki ponedeljek sem pa šla piruhe nabirat. Nikar se ne muzajte. Ali mislite da nisem nič dobila? O, pa še koliko. Mrs. Demšar mi jih je sama dala za en "partov-nik" in mi povedala, da so tisti piruhi še od "ranjkih" kokoši. Pa meni ni bilo nič za to, so bili prav tako dobri. Ampak, rada bi poznala tisto kokoš, ki nese zelena in rdeča jajca. — Prav lepa hvala Mrs. Demšar.
Vidite, Mr. Taučar je pa c-no uganko "fajn pošinil". No j a, kdo bi pa naj vedel kak-
šne so številke na komisu, če ne ta star "dragonar". Če bi 3e danes srečala na cesti s Francom Jožefom, bi samo po tem ločila kdo je Franc Jožef, da je imel on bolj dolge brke kot Mr. Taučar. Posebno se 3edaj pokonci nosi, ko je za devet fantov. Dobro Mr. Taučar, le kar pridite po lešnike, za en tak polič ki nima dna, kot ga je navadno Ribenčan "nucal" ko je kostanj prodajal vam jih že namerim. — O ugankah bom prihodnji teden kaj več povedala.
Kot smo opazili v "Zarji", se je Mrs. Klučevšek zelo postavila z novimi članicami. No, no, če jo zadene čast, da postane konvenčna kraljica, kar ji zelo privoščim, jo bo lahko kronati. Ce bi se meni kaj takega pripetilo, da bi "m'orala biti kronana, bi morali "step ladder" s seboj pri nesti, drugače bi moje glave ne dosegli. — V Johnstownu bodo imeli proslavo prve obletnice ustanovitve podružnice Slov. Ženske Zveze. Pravijo, da bi radi imeli tedaj tam Kranjsko Miciko. Ne rečem da ne, če bom mogla oddati kam kravo na "board".
Članicam podružnice št. 90, SŽZ. se naznanja, da se vrši prihodnja seja zopet na mojem domu in sicer v nedeljo 16. aprila ali na Belo nedeljo ob 2 uri popoldne. Tajnica bo tam že ob 1 uri, da lahko plačate prispevke pred sejo in se gremo takoj po seji lahko igrat. Saj veste kaj mislim, ker potom lista ne morem tega omeniti. Pridite vse, katera ima kaj "kapra" v žepu. Zadnjič nas je bilo 25, sedaj nas bo, kakor upam, najmanj 50. Zakaj pa ne, saj jih še iz Pittsburgha pričakujemo. — Za danes končam. V kratkem se še kaj oglasim.
Mary Ušeničnik
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
PAR WILLARDSKIH NOVIC
Willard, Wis.
Velikonočne praznike, ki so pravkar minili, smo v naši naselbini obhajali zelo slovesno; tako v cerkvi, kakor tudi po naših domovih. Cerkvene slovesnosti so se pričele že v sredo, ko nas sv. Cerkev nekako duhovno pripravlja in uvede v skrivnost Kristusovega trpljenja ter nas potem skozi nadaljne dni vodi po trpljenja polni poti, katero je hodil božji Sin za naše odrešenje vse do slavnostne Velikeno-či, ko je on, Sin bolečin, premagal trpljenje Velikega petka, premagal smrt in veličastno vstal iz groba ter nam tako odprl vrata nebeške domovine, ki je nam vsem določena že od začetka. In če bomo z Gospodom hodili po stopinjah velikega te dna, jo bomo tudi enkrat dosegli ter dočakali tudi naše velikeno-či, ko nas bo prebudila angelska trobenta iz spanja smrti.
Vstajenje smo imeli že Veliko soboto; zelo slovesno je bilo. Cerkev je bila natlačeno polna vernega naroda. — Drugi dan, na Velikonoč pri sv. maši ob 9. uri, je pa bila naša dokaj prostorna cerkev premajhna. Pri tej sv. maši je večina navzočih prejela v svoja srca od smrti vstalega Zveličarja.
Cerkveni pevski zbor je pod vodstvom Mr. Artacha lepo prepeval velikonočne pesmi in s tem poveličeval prelepe velikonočne praznike.
Takoj zvečer na velikonočno nedeljo je pa naselbina priredila znani in spoštovani pijonirski družini Mr. in Mrs. Frank Go-sar, ki je priljubljena v celi naselbini, surprize party za njuno 30 letnico zakonskega življenja. Kako sta slavljenca priljubljena v naselbini, je pokazala udeležba v Društveni dvorani, saj je bila tam domala zbrana cela župnija, da osebno častita slav-Ijencema, se z njima poveseli in jima pomaga praznovati ta veseli dan. Zakaj pa tudi ne, saj je Mrs. Gosar že dolgoletna tajnica ženskega društva Marije Poma gaj in tudi drugače vneta za vsako dobro stvar. Enako tudi njen soprog Mr. Gosar, ki je tudi vedno v odborih raznih društev, kakor tudi pri župniji. Da so bile mize težko obložene z raznimi dobrotami, hi potreba še posebej povdarjati. — Po banketu je domači župnik Rev. Marcel častital slavljencema v imenu cele župnije. Mr. Ludwig Perushek pa v imenu društev in naselbine. Za tem se je pričela prijetna domača zabava ob zvokih Happy-j eve harmonike.
Tudi bolnikov je še nekaj med nami. Tako se nahaja še vedno v bolnišnici Rev. A. Murn. — Mr. Frank PerOvšek, ki se je pred kratkim vrnil iz bolnišnice, je že precej bolji in zdravje se mu polagoma vrača. — Mr. Joseph Rakovec je na potu popolnega ogrevanja. — Zadnji teden se je pa ponesrečil Mr. John Brežic. — Vsem bolnikom želim skorajšnjega okrevanja.
Kar se pa farmarije tiče, ni nič kaj preveč razveseljivo. Je pač kot drugod; kar ima farmar za kupiti, so cene vedno visoke, nasprotno pa, kar ima za prodati, (bolje darovati), pa nikake
cene nima. Na Willardu, kakor sploh v državi Wisconsin, je glavni produkt mlekarstvo. A kaj, ko se dobi komaj 90c za 100 funtov mleka. Z drugimi pridelki je isto. Sedaj so pa še začeli gospodje v Washingtonu narekovati kaj in koliko smemo vsake stvari pridelati. S posojili je ravno tako. Ko je vlada začela posojevati denar na posestva, je vsakdo pozdravil načrt, misleč, da bo v resnici pomagano delavskim slojem do samostojnosti Sedaj pa na svoje lastne oči vidimo kakor farme in posestva pokajo na desno in levo. Samo v Clark County je nad 200 farm, ki jih je vlada zaplenila zaradi neplačila. Ko bi vlada malo bolj pazila na verižnike in malo bolj ugodne cene farmarskim pridelkom, bi že sami skrbeli za svoje dolgove. Če smo znali gospodariti četrt stoletja in še več, da smo se iz nič povzdignili do dokaj lepih farm in posestev, bi gotovo pod ugodnimi razmerami delovali tudi še naprej in finančno napredovali. Kaj pa bo vlada z vsemi temi farmami?
Naj h koncu navedem še pogovor z rojakom, ki mi je pripovedoval : Veš, ti, ali nismo bili neumni, ko smo si v dobrih časih pritrgovali in hranili, da bi čim prej postali samostojni pod lastno streho, dočim so drugi, ki so zaslužili enako kot mi, ali pa še več, zapravljali in si privoščili vse udobnosti. Ko je pa prišla depresija in ni bilo ne dela ne jela, pa hajdi na relif. Sedaj nas pa vlada davi z velikimi davki desno in levo, da s tem skrbi za tiste, ki so v dobrih časih tja-vendan brezbrižno živeli.
Pozdrav vsem Willardčanom.
Poročevalec
NEKAJ DOLENJSKIH NOVIC
je obhajala pred kratkem svoj 85. rojstni dan Krajškova mati Jožefa, ugledna žena, ki je izre-dila vseh svojih 14 otrok, od katerih jih živi še 10, v krščanskem duhu, ki so že vsi gospodarji in gospodinje na svojih domovih. Žena je globoko verna, ki prihaja kljub svoji visoki \ starosti skoraj vsako nedeljo k sv. maši v nad eno uro oddaljeni Št. Rupert. Je pa tudi blagega in usmiljenega srca in radodarna in gostoljubna, kar vedo posebno reveži in potrebni.
V	Leskovcu pri Krškem pa je umrl Janez Žabkar, posestnik iz Velike vasi, ki je zadnji čas veliko trpel vsled hude bolezni.
V	vasi Dol. Suhor pri Vinici v Beli Krajini se je zgodil v začetku marca žalosten slučaj, ki je zahteval človeško življenje. Proti večeru sta se vračala z dela v Art ju 34 letni posestnikov sin Peter Adlešič in 23 letni Gregor Stariha. Med potjo pa sta se sporekla in nastal je med njima pretep, v katerem je zadal Stariha z gnojnimi vilami Adlešiču več težkih udarcev, da je za pol ure umrl.
Naj navedem tu nekaj duhovniških prestav: G. kaplan Martin Starec je odšel iz Št. Petra pri Novem mestu v Št. Peter v Ljubljani, Franc Fortuna iz Tržiča v Trebnje, Ign. Brglez iz Dobrniča v Stopiče, in Franc Golob iz Hinj v Šmarje. Na novo pa so bili nastavljeni kot kaplani: G. Ivan Grčar v Prečni, Franc Gnidovec v Št. Petru, Ivan Janež v Vel. Laščah, Ivan Javornik v Cerkljah ob Krki, Janez Mohar v Št. Jerneju, Henrik Novak v Hinjah, Jože Pire v Šmihelu pri Novem mestu, Jože Peče v Dobrniču, Ivan Sitar v Sv. Trojici v Tržišču, Alojzij Žun na Trebelnem in Al. Sterle v Sodražici.
Iz Temeniške doline
V	ljubljanski bolnici je umrla Ana Ambrož, vzorna dekle Marijine družbe iz Leskovca pri Višnji gori.
V	Kostanjevi se je preselil v večnost Franc Ivanetič iz I van j š, star mesec dni manj ko 92 let. Sedaj pa je najstarejši mož v župnji Anton Tomšič, ki ima tudi že čez 90 let.
Na Raki pa se je ločila iz tega sveta Neža Gorenjec iz Brezovega.
V	Toplicah pri Novem mestu sta obhajala 15. febr. zlato poroko Andrej Turk iz Podhoste in Ana, roj. Legan. Lepe in nenavadne slavnosti so se udeležili vsi še živi otroci, 6 po številu (3 pa so umrli) in vsi vnuki in vnukinje in sorodniki. "Poročil" pa ju je in imel sv. mašo njuni sin, župnik Viktor Turk. Zanimivo je, da je bila "nevesta" v tisti obleki, v kateri je bila na svoj prvi poročni dan. Zanimivo je tudi še, da je slavljenčev brat znani najstarejši slovenski misijonar na Kitajskem pater Baptista Turk. Sestra slavljenčeva pa je M. Filomena Turk, učiteljica ročnih del v šmihelskem samostanu. Res znamenita dolenjska družina!
V	Škocjanu pri Mokronogu je odšel v večnost pred kratkem prevžitkar Jože. Kralj iz Stare vasi.
Na Površnici pri Št. Rupertu
23. febr. je umrl Franc Trkaj posestnik v Zagradu pri Št. Petru pri Novem mestu.
V	Vrtači pri Semiču je nenadoma umrl Janko Ogulin, posestnik.
V	moški bolnici v Kandiji pri Novem mestu pa je umrl po dolgi bolezni v starosti 43 let usmiljeni brat Metod, ki je že dolgo bolehal na mučni pljučni bolezni.
Letos smo imeli v prvih dveh mesecih prav ugodno zimo, skoraj brez snega in brez posebnega mraza, posebno lep je bil po večini februar, vsaj smo imeli večkrat prav lepe sončne, tople in prav spomladanske dni, in skoraj brez snega in dežja. Zadnjega febr. so cveteli pri nas že: spomladanski žafran, plučnica, jetrnik i. dr. Ves drugačen pa je marec, prav neugoden, nenavadno mrzel, da nič ne raste, večkrat je tudi snežilo, drži večinoma burja ali sever, ljudje ne morejo nič delati po polju, ne orati, ne sejati. Še grje vreme imajo pa, kakor pišejo časopisi, po Hrvaškem, v Bosni in Dalmaciji, kjer imajo sneg in žamete. "Slov." je pisal te dni, da sneži po vsi Bosni že peti dan. Pri nas so še" vsi travniki rjavi, brez zelenja, kakor v hudi zimi.
I. Šašelj
-o-
Širite in priporočajte list Slovenec"?
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rjce BlllTOUghs
Počasi, silno počasi sta sc pomikala naprej Tarzan in Herkuf po dnu skrivnostnega jezera Horus; vse prepočasi, tako se je vsaj zdelo Tarzanu, Četudi sta hitela kolikor sta njogla. Pred njegovimi očmi je bila samo Helena, katero je. kraljica Atfca tako kruto obsodila v strašno smrt.
Izgleda, tako si je mislil Tarzan, da nikoli ne prideta tja, vsaj gotovo ne o pravem času. — Čudne stvari sta videla mimogrede, ki so plavale mimo njih po vodi- Nekatere teh vodnih živali so bile že kar postne za videti in je .pretil? n?v>jrno$t, da ju J^p^jff. Kako naj se'jim ufcrwiiU? '
... Če tudi bi Tarzan in Herkuf srečno prišla skozi te podvodne nevarnosti do .celice v kateri je bila Helena, bota skoro gotovo prepozna, da bi jo mogla ie oteti. Voda je sicer počasi naraščal?, toda stalno^ Kmalu ji je voda sedala žfi do vratu. ■ Kmalu, kmalu jo bo zalila.
Ubpga Helena jc stala do vratu v vodi brez vsakega upanja na kako rešitev. Vedela je, da bo morala utoniti v tej vodi, ki je naraščala in se bližala ustom, da ji na nje pritisne poljub smrti. Da si za nekaj trenutkov podaljša življenje, se je Helena dotipala do lestve in splezala na njo.
Stran 2	AMERIKANSKI SLOVENEC	Sobota, 15. aprila 1939
Sobota, 15. aprila 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
KO PRIDETE DOMOV
O. Kazimir Zakrajšek
"Še ptiček rad poleti, kjer Be izvali", pravi lepo sloven-
POLJAKI ZBIRAJO ZA DOMOVINO
ski narodni pregovor. Pa bi človek rad ne pohitel nazaj tja, kjer mu je tekla zibelka, kjer je preživel svoja najlep-za leta zlate mladosti, kjer pozna vsako travico in vsak kamenček, na katero zemljo je povezano njegovo srce s tisočerimi sladkimi spomini?
Tudi naš slovenski človek iz tujine, naš slovenski izseljenec, s kolikim hrepenenjem koprni po svojem domu! In če le malo more, in mu denarna sredstva in razmere dopuščajo, se odloči, in gre na obisk svoje ljube domovine predr.o umrje.
Tako gledamo z veseljem, kako naše "lastovke" prihajajo domov vsako leto v večjem številu na obisk svojega starega kraja.
In kako je slovensko srce, Če tudi že desetletja in desetletja na tujem, povezano še s slovensko rodno zemljo, gledamo na ljubljanskem kolodvoru ob njih prihodu domov. Vsakdo se veselja izjoka da je spet doma.
Toda kakor prihajate naši izseljenci domov z velikim veseljem, in se že leta naprej veselite veselih uric, katere boste preživeli cloma na rt)dni zemlji med svojimi domačimi, tako gledamo z žalostjo, kako se mnogi vračate nazaj v tujino pred časom in globoko razočarani. Mnogi niste našli doma tega, po čemer ste hrepeneli toliko let, tistega prijetnega objema svoje matere domovine, katerega ste kot njeni otroci pričakovali.
Družba sv. Rafaela je ze leta nazaj opazdvala te obiske naših izseljencev in ji je bilo težko, ko jih je videla toliko odhajati nazaj v tujino zavedno tako razočaranih. Začela je iskati vzroke tega, pa tudi načine, kako bi to popravila.
Najpreje je zato vsako leto prirejala posameznim skupinam na jeseniškem in ljubljanskem kolodvoru slovesne sprejeme z godbo in pozdravi raznih oblasti in društev. S tem je hotela v njih že pri prvem koraku na domača tla ustvariti veselo in domače razpoloženje srca in čustev, da bi vsakdo videl, kako se domovina veseli njegovega prihoda kot mati in kako želi, da bi se počutil tu srečnega.
Ti sprejemi so res ' dosegli stoodstotno svoj namen. Vendar pa se je pokazalo, da to še ni dovolj. Vkljub temu so se še mnogi enako vračali pred časom do'm'ov razočarani.
Kje je torej vzrok tega?
Eno smo našli: Človeku ni dobro samemu biti, je rekel že Bog Adamu v raju. Tudi tu je isto. Le malo tistih, ki ste prihajali, sem domov sami, posamezno in neorganizirano ste našli doma s svojim obiskom res pravi užitek in veselje. V domači hiši ste se zvečine z domačimi v nekoliko dneh pogovorili o vsem, kar ste si imeli povedati. Nekoliko dni ste porabili za obiske svojih sorodnikov in raznih krajev. Potem pa se niste vedeli kam dejati. In tako Vam je postalo dolg čas in odšli ste čim preje nazaj v novi dom. Napaka je bila torej samo v tem, da ste prišli sami, tu doma ostali osamljeni, za se.
Kako vse drugače je z obiskom, ki je skupen in organiziran, se je posebno lepo pokazalo lansko leto, ko je bila tukaj Slovenska Ženska Zveza. Članice te skupine so se vračale skrajno zadovoljne in vesele. Izlet jim bo ostal v sladkem spominu za vedno. To kažejo številni dopisi po Vašem časopisju, katere z veseljem čitamo.
Naša domovina ima toliko bogastva, lepot in zanimivosti, kakor malokatera druga dežela. Iz vsega sveta prihajajo k nam turisti na počitnice, pa so vsi skrajno zadovoljni, in prihajajo radi leto za letom. Zato bi pri nas tudi našim lastnim bratom in sestram ne smele biti dolg čas. Samo obisk treba pravilno urediti.
Pri Družbi sv. Rafaela sedaj preiskujem'o to vprašanje in iščemo načinov, kako bi vsem našim dragim bratom in sestram, ki prihajate domov na obisk, pomagali, da bi vsakemu bil ta obisk veselo in srečno doživetje, da bi vsi našli tu doma to, po kar ste prišli, namreč nekoliko najsrečnejših uric življenja. Gotovo bomo našli način, kako bomo tudi glede tega storili za Vas, naše izseljence, vse, kar le revna in mala domovina zmore. Vi ste naši in mi smo Vaši, in želimo srčno, da tako tudi ostane. Ko pridete domov, moramo najti sredstev, da Vam bomo naredili ure bivanja med nami tako prijetne, da boste vsi šli nazaj v tu-iino, prenovljeni v ljubezni do svojega doma, svojega naroda in svoje rodne države.
Danes Vam še ne moremo povedati, kaj in kako bomo poskusili to doseči. Eno pa lahko že danes povemo in Vam predlagamo: Vsi, ki nameravati priti domov, in ki želite, da za Vas preskrbimo, pišite nam in nam sporočite svoj dohod.
Pisarna Družbe sv. Rafaela je sedaj že tako lepo urejena, da boste v njej našli predvsem svoje shajališče za dni, ko boste tukaj. Zato naslovite vso svojo pošto na našo pisarno, kjer bomo skrbeli, da jo boste redno in gotovo dobili.
Ko pridete v Ljubljano, če našega zastopnika ne bo na kolodvoru, pridite sami v pisarno. Pisarna je takoj poleg kolodvora Tyrševa 31 (Dunajska cesta) na desno od kolodvora. Je to velika hiša z napisom "Josip Verlič". -o-
"SAMOSTOJNA" SLOVA-
Za staro domovino, Poljsko, ogroženo od Hitlerja, so se zavzeli uslužbenci nekega poljskega lista v New Yorku in prispevali tedensko plačo, da se pošlje Poljski za ojačenje njenega obrambnega sklada.
ZA NAŠE GOSPODINJE
ŠKA IN UKRAJINA V ŠTEVILKAH
O tem, kako velika je danes samostojna Slovaška in koliko ima ljudi, so bili izdani tile uradni podatki: Nova Slc-aška država ima v sedanjih mejah 2,450.000 prebivalcev in površino 38.456 km. Med prebivalci na Slovaškem je en milijon 969.000 Slovakov, o-stalli pa so Madžari, Čehi, Nemci in Judje. Uradno poročilo clalje pravi, da je od se danjega slovaškega ozemlja 1,193.332 hektarov plodne zemlje. — Karpatska Ukrajina, ki so jo nedavno zasedle rndažarske čete, pa ima 552.-000 prebivalcev in obsega področje 11.094 km.
širite in priporočajte list 'Anverikanskj Slovenec" I
GOJITEV CVETJA V LONČKIH
Sedaj je čas, da poskrbimo za cvetlice, ki nam bodo pozneje na oknih s svojo krasoto zaljšale dom. Človek se čuti nekakšnega veleposestnika in vrtnarja v velikem slogu, če sam opravlja v to svrho potrebno, ne preveč težko in zamotano delo.
Cvetlična semena polagamo v glinaste lončke ali zabojčke v zemljo, ki je pomešana s peskom'. Ko semena vzklijejo in so se razvili prvi lističi, je treba mlade rastlinice presaditi s skrbjo v nove lončke in ko so se v teh spet nekaj, razvile, dobi vsaka rastlina svoj posebni lonec s krepkejšo zemljo. Iz semena se dado zelo dobro vzgojiti balzamine, šebenik, sončnice, kreša itd.
Rastline, ki so prezimile v hladnih prostorih ali v kleti, dobe često dolge, blede poganjke. Takšne rastline moramo dobro obrezati, potem se razvijejo krepko. To velja za fiiksije, pelargonije itd. Odrezane veje nam lahko pogosto rabijo kot sadike. V ta namen je treba vejo odrezati tik pod kakšnim listom. Ta list in še dva nadaljnja lista nad njim odstranimo, vejo pa vtaknemo v to lahko zemljo, ki je pomešana s peskom, dokler se ne zakorenini, potem jo presadimo v drug lonec s pripravno zemljo. Neke rastline, kakor amarilis in lilije, se razmnožijo najbolje z delitvijo, t. j. prerezati moramo njih koreninsko kepo v več delov, vsak del pa mora imeti nekaj sveže korenine s stebli ali poganjki.
Posebno dobre uspehe utegne imeti lajik z begonijami Razmnožirrio jih, kakor gori opisano, s sadikami. Na deželi si lahko zemljo za rastline pripralvimo sami, v mestu mo ramo povprašati za navodila kakšnega vrtnarja.
DENARNE I P0Š1LJATVE j
nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnev-t nem kurzu. Prejemniki dobijo < lenar na dom po pošti. Včeraj io bile naše cene:
ZA DINARJE:
Za $ 2.40................ 100 Din
Za $ 4.70................ 200 Din
Za $ 6.80................ 300 Din
Za $10.70................ 500 Din
Za $21.00................1000 Din
Za $41.00................2000 Din
ZA LIRE:
Za $ 6.30.................. 100 lir
Za $12.00.................. 200 lir
Za $29.00.................. 500 lir
Za $57.00..................1000 lir
Vse pošiljatve naslovite na:
JOUN JERICH
1849 W. Cermak Road, I	CHICAGO, ILL.
o j„.i.,iiniif» f.lif. .->ri n i»ii»g.rigin - it

KAKO OBREŽEŠ VRTNICE
Pri spomladanski sadnji jih morate obrezati pred sajenjem in sicer močnejše vejice na dolžino 2 in pol do 4 inče, slabše in zaostale pa popolnoma odrežite. Plazeče vrtnice obrežete pri sadnji na dolžino 10 do 11 inčev. Sicer pa morate obrezovati vrtnice redno vsako leto. Najprimernejši čas za to je konec 'marca začetek aprila. One sorte, ki so močnejše rasti, obrežete daljše, L j. na 4 do 6» očes, slabše in nežnejše pa na 2 do 4 očesa. Slabe, bolne, suhe in ranjene vejice popolnoma odstranite. Pri visokodebelnih vrtnicah pustite vejo pri vrhu krone nekoliko daljše kot veje pri dnu krone, da vsi popki ena komerno poženejo. Reže se vedno na zunanje oko sicer dobite grdo, izprepleteno krono. Vrtnice plazilke obrežete samo pri sadnji pozneje jih le razredčujte in čistite slabe, suhe in odvisne vejice."
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA1
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Špinačna juha
Merico špinače očisti,, operi in prevri v slanem kropu, pa takoj odcedi in pretlači skozi sito. V kožico daj žlico presnega masla in naredi prežga-nje z žlico moke. Ko je svetlo-rumeno zalij z zelenjavno juho, — (kako napraviš zelenjavno juho je že bilo na tem mestu pisano;) — osoli in pusti da se lepo povre in shladi. Obribaj staro žemljico, mečo razrezi na tanke rezine, jih prepraži na maslu, pa daj v juho tik preden daš na mizo.
-o-
Jagnje v papriki
Deni v kožico dve žlici 'm$>-sti in v njej zarumeni pol žlice drobno zrezane čebule. K temu prideni tri funte na koščke zrezanega jagnječjega ali kozličkovega mesa od pleč ali prsi, malo posoli in potresi s papriko (nožev vrh zadostuje) ter praži precej hitro, da meso malo zarumeni, pri tem pa ne sme postati preveč mehko. Ko je meso že rumenkasto, postrgaj ga na eno !;tran, na prazno stran pa po-resi žlico moke, malo pomešaj, pa prideni tri ali štiri žlice stai'etane, malo juhe in li-monove lupinice. Ko še malo povre, prideni sok pol limone; potem deni v skledo. Zraven lahko daš močnate vložke, smetanovo polento ali prazen riž.
-o-
Zapečena karfijola
Karfijolo skuhaj v slani vodi celo ali razcepljeno v po-jamezne cvetke, deni jo v skledo, pomazano s presnim maslom in potreseno z drobti-narhi, pa tako, da je na sredi bolj nakopičeno in jo polij s sledečo omako. Zmešaj v loncu pol pinta smetane, štiri žlice nar,ibanega sira in malo soli; povrh karfijole polij dve unči stopljenega presnega masla ter v pečici rumeno zape-ci. Posebej v skledi pa daj masleno, toplo drobnjakovo ali kako slično omako.
-o-
PRAKTIČNI NASVET Cvetača, (karfijola), ne bo imela grenkega okusa, če prvo vodo odliješ še predno zavre in na,liješ svežo v lonec.
TO IN ONO
VEDNO VEČ REKRUTOV
Govoreč o rekrutaciji je angleški vojni minister Beliska dejal v svojem! poročilu tudi tole: Rekrutacija se pozna v vseh vrstah orožja tako da smo v enem letu povečali sprejem za 80.000 mož. V letošnjem finančnem letu bomo rekrutirali še 40.000 vojakov, število mornarjev je pa poskočilo v istem razdobju v primeru z letom 1936 za več ko 100%. V 12 mesecih se je vpisalo 77.000 rekrutov. Če to število primerjamo s 45.000 rekruti, vpisanih lansko leto, vidimo, da Smo potokli Vse rekorde, od ustanovitve teritorialnega vojaštva pa do danes, talko da se je njegov kader povečal na 250.000.
-o-
ALKOHOL BO ZDRAVIL PIJANCE
Neki francoski specialist predlaga nov način za zdravljenje alkoholikov. Alkohol hoče pobijati z alkoholom, pa ne po načinu starega dovtipa, po katerem so pijanci največji sovražniki alkohola, ker ga pač največ "uničujejo". Pacienti naj bi alkohol kot leei-lo ne dobivali v obliki žganja, likerja, vina in drugih takšnih pijač, temveč z brizgalko pod kožo. Vbrizgavanje mešanice etilnega alkohola z destilirano vodo pomirja po zatrdilih tega specialista živčni sistem alkoholika tako, da ne čuti nobene potrebe več po alkoholni pijači. Na ta način ga je mogoče počasi odvaditi. -o-
Slovenska Ženska Zveza
Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927,
GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin.
Tajnica: Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111.
Blagajničarka: Mrs. Mary Tomazin, 1903 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Urednica: Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio.
Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno.
Naselbine: ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici.
Organizacija izdaja svoje lastno glasilo
'ZARJA'
ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.00 letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 1135 East 71st St., Cleveland, Ohio-
ITALIJANSKA KOLONIZACIJA AFRIKE
Italijanski tisk poroča, da bo odpotovalo milijon Italijanov v Afriko. Najprej bodo poslali v Italijansko Vzhodno Afriko koloniste, ki se rekru-tirajo večinoma iz prebivalstva Južne Italije. Če se bo ta poskus koloniziranja obnesel, bodo začeli naseljevati koloniste tudi v Abesiniji; in sicer nameravajo dodeliti ondotnim kolonistom velike komplekse zemlje.
-o-
PISMO IZ GLAVNEGA URADA SLOV. ŽENSKE
ZVEZE
Chicago, III.
Cenjene rojakinje:
Naznanjam Vam. da se je naša organizacija v mesecu marcu spet povečala za dve novi podružnici. Prva, št. 95, se je porodila v South Chicago, 111., in sestoja iz sester Hrvatic. Ustanovila jo je 1. marca Mrs. Agnes Mahovlič, ena najbolj navdušenih delavk za Zvezo, konvenčna kraljica naše zadnje konvencije in ena izrm'ed gl. podpredsednic. Prvi mesec je pristopilo 35 članic. — Naslednjo novo podružnico, št. 96, pa je ustanovila 23. marca v Universal, Pa., Mrs. Anna Petrich, tudi ena naših najboljših delavk in gl. odbor-nica prosvetnega odseka. Prvi mesec je pristopilo 16 članic.
Ne bi "'bilo praV, ako bi Vas, drage rojakinje,sedaj ne opozorila, da je samo še dva te dna časa pristopiti k naši organizaciji, ne da bi bilo treba plačati pristopnino. Kampanja za novo članstvo se bo končala zadnji dan aprila, potem bo pa treba knjige skleniti, sestaviti poročila in se pripraviti
RAZOČARANI NEMCI
"Daily Express" poroča, da je na dan vkorakanja nemške vojske v Češko in Moravsko zapustilo češko ozemlje nad tisoč letal, ki so piloti z njimi odleteli na Poljsko, v Rumuni-jo in Rusijo. Pri prevzemu čeških letališč so morali nemški častniki ugotoviti, da so shrambe za olje in bencin popolnoma prazne.
-o-
IZGOVOR LASTNIKOV
PREMOGOVNIKOV Pittsburgh, Pa. — Da odvrnejo od sebe kritiko zaradi dolgega zavlačevanja pri pogajanju za novo pogodbo premogarsko unijo, vsled če sar je na stotisoče premogar jev brez dela, izjavljajo last niki premogovnikov, da leži krivda na sporu med del. fe deracijo in CIO. Ker pa ima federacija le rrialo vpliva med premogar j i, se razvidi,da skušajo operatorji najti le dober izgovor pred javnim mnenjem.
Še bolj kakor za posamezne, velja to za nove podružnice. Sedaj potekajo .zadnji dnevi, ko novim članicam ni treba drugega kakor plačati
za konvencijo, bolj kakor
25c za asesment prvega meseca, pa so zavarovane za gotovo posmrtnino in naročene na mesečnik Zarjo; nobenih drugih stroškov, nobenih sitnosti. Saj se še vedno dobe kraji, kjer še ni Zvezine postojanke, četudi bi lahko bila. Treba je, da vstane ena ali druga zavedna rojakinja in zbere vsaj osem somišljenic za začetek. Ko je enkrat posejano seme, se podružnica prav hitro razraste, posebno kjer .ie večje število slovenskih in sploh slovanskih katoliških družin. Kakor rečeno, najbolj pripraven čas za ustanovitev novih podružnic je ravno sedaj do konca tega meseca.
Morda mi je dovoljeno pripomniti, da bi bilo gotovo zelo lepo, ko bi se mogla sedaj vsaka konvenčna delegatinja zavzeti, da bi dobila častno Zvezino broško. Nekatere so si jih že zaslužile, druge pa imajo še vedno priliko, toda časa ni več kakor dva tedna.
V nadi, da se bo še marsikatera rojakinja odločila pristopiti k Zvezi v naslednjih dnevih, prav lepo pozdravlja vse
Josephine Račič,
gl. tajnica S. Z. Z.
v
Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh.
V JUGOSLAVIJO
Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih parnikih:
BREMEN • EUROPA
COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HAMSA • DEUTSCHLAND
Izborno železniške zvezo od Clicrbourija, Bremena ali Hamburga
POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ
VAS OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno nizke cene za vožnjo iz Evrope med 26. junijem in 23. julijem za štiritedensko bivanie v Ameriki.
Za pojasnila vpraSajte lokalnega agenta ali 130 W. RANDOLPH ST.,	CHICAGO, ILLINOIS
, HAMBURG-AMERICAN LIHE j NORTB CERMASI LL@Yll
VAŽEN OGLAS
Očetje frančiškani smo v zadregi glede oskrbe romarskega doma pri nas. Odkar je umrla dobra Mrs.' Kobal, nismo imeli oskrbnice.
Tem potom prosimo, če bi se oglasil kateri zakonski par, ki bi hotel prevzeti to skrb za letošnje romarje. Žena bi morala oskrbovati kuhinjo čez nedelje in morebitne obiskovavce čez teden, mož pa pomaga pri postrežbi s pijačo.
Plača po dogovoru.
Pišite na naslov: FRANCISCAN FATHERS, P. O. Box 608, Remont, Illinois.
^ yvttvt w w wwywuyvywy^wim w -wurwrm wwt wttty
Vabimo vas, da pridete k
50. obletnici in k otvoritvi
novih in modernih uradov
| ST. PAUL FEDERAL SAVINGS i AND LOAN ASSOCIATION
2116 WEST CERMAK ROAD
Pol stoletja uspešne postrežbe, ne da bi bil en sam dolar izgubljen za vložnike in hranilce.
HRANILNE VLOGE OD $1 NAPREJ NA MESEC
Vloge za investiranje v zneskih po $100
TEKOČE DIVIDENDE 4%,
Vloge popolnoma zavarovane proti izgubi do $5,000.00 Obenem vas vabi tudi
FRANK P. KOSMACH, pom. tajnik.
* »milim! i

r Stran ,'4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 15. aprila 1939
"Podkrnoški gospod
Dolores Vieser:
ROMAN
Poslovenil Janez Pucelj.
SaniraHinuiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiifiiiiiiM^
"Bi smela ponuditi svežih žlienikov?" vpraša. Pa njen ljubi, zvonki glas zbudi komaj odgovor. Oče reče samo:
"Kar sem postavi!"
Nartej pa še ne pogleda ne.
"In saj tudi ni za večno," nadaljuje Fle-gar. "Mora človek vzeti stvar tako, kakršna je. Kdo ve, kako dolgo ti bo še živela mati. Srce —"
Katrica je spet v kuhinji, si spet prive-£e predpasnik in je močno žalostna. Ne razume, o čem sta govorila oče in Nartej, vendar pa mora biti kaj jako nepridnega. — Kaj neki? — On je tako — tako zmoteno gledal. Ljuba Mati nebeška! —
Cez nekaj časa zazvoni pri svetem Til-nu enajst in Nartej vstane. Duri se zaloputnejo. Katrica gre v izbo, da bi pogrnila mizo. Tedaj vidi, da se njenih žlienikov nihče ni dotaknil ni. — No, lepi res niso — ampak dobri so pa le! Saj je celo nekoliko limoninega soka kanila noter! Toda Narteju je nekaj bilo, zato ni mogel jesti.
In zdaj poklekne dečelca na klop pod oknom in oprezuje doli na trg: Spodaj gre Nartej. Se vedno dela tako dolge, nagle korake! Glavo nese pokonci, pa ko korači povprek preko trga, vidi Katrica, da mu je obraz ves bled in teman. — Prejšnje čase je bil zmeraj dobre volje, kvečjemu enkrat je bil hud.
Pa seveda, kadar je človek že tako velik—!
Nartej teka čez trate. Kaj naj bi tudi sicer? Doma: materin tihi obraz, ki iz njega zro oči vsak dan skrbneje; pri Fle-garju: hladna, dobrohotna modrost starega moža in strastne sanjarije prijateljeve. Kaj naj bi si človek delal srce še težje?
Dnevi potekajo; prihodnji torek bo v Brezah. Moral bi si marsikaj napraviti: suknjič, dvoje hodnih srajc, nogavice — morda plašč. Pa kadar začne govoriti o teh stvareh, se mati prestraši in meni, da se še ne mudi. Ali pa začne jokati. Srce ji kuje, da odskakuje ruta na prsih. Bilo bi bolje, da bi z Dunaja odjahal kar k Ungnadu. Odkar je prišel domov, ni prav nič drugega, kakor da mora prizadevati materi srčne bolečine in delati skrivaj in ugonablja pri tem njo in samega sebe. Dobro, da bo že kmalu konec!
Ob molčeči Glini se blišči rdeče vrbovo šibje. Breg je zeleno obrobljen in na obronkih se modrijo prvi jetrniki. Sonce razvnema barve v svetlo vriskajočo radost. Nartej vsega tega ne vidi; pohajkuje vzdolž reke in se ves izgublja v svoje misli.
Danes je petek. Le pet dni še, hvala Bogu! In vendar: Ce se vrne domov od Turkov in matere več ne najde? Hiša bo prazna, Nanej in Tevža bosta beračila na cesti — ? Ali če pade? Mati bo čakala iz leta v leto. In ko se bo postarala in obolela, kdo bo tedaj skrbel zanjo? —
Nartej strese z glavo. Na take stvari ne mara misliti. Mora na vojsko, saj zanj vendar ni druge poti.
"Podkrnoški prošt... kdo bi se ne smejal!"
Skoraj ne more človek razumeti, da mu tudi Flegar, modri mož, svetuje kaj take-
ga ! Zakaj ne bi bil Flegar? Star je in moder, deloval bi kar se da razumno in pravično in ne bilo bi mu dolgčas. Ampak on, Nartej, ko je vendar tako mlad in mu je kri tako vroča!
V zraku zablisne nekaj belega; jezen žvižg pretrga tišino. In nato omahne z mehkim glasom perutnic v vrbe: bel sokol. Nartej skoči v grmovje. Tu visi ptič in toži med vejevjem, rad bi se še enkrat dvignil, 3 se ne more. Cez bleščeče se perje mu curlja rdeč znoj. Nartej seže po ptici, tedaj ga ta divje useka v prste: "Piu — piu —". Sokol se upehano brani, toda vešča Nartejeva roka ga lahko kroti in ga dvigne iz gošče. Je krasna žival, kar se da plemenito vrejena in najžlahtnejše pasme! Je podoba, da se je boril z jastrebom: kremplji so krvavi, prsi razkuzma-ne. Perutne kite pa, je videti, da niso ranjene.
Nartej spet nadene sokolu oglavnico, ga boža in ljubkuje, da ga pomiri. Kri solzi živalici iz burno dvigajočih se prsi naprej in naprej. Previdno odkrije Nartej rane; globoke so in široke. Škoda vrlega junaka, če se mu ne bodo dale pozdraviti! Cez goljavo sem dirja mala družba, •ve dami, trije gospodje; nekaj lovcev za njimi. Nartej zleze gori na breg, da bi ga lahko zagledali. Veter mu prinaša sem čez objesten smeh.
Ko pa pridejo jezdeci bliže, spozna Nartej v enem izmed njih — očeta. Vroč val mu zagomazi po udih — najprej hromeč, otročji strah, nato pa nenadna, odločna volja, da bi se ustavil sam in bi ustavil njega. Sokola si drži na prsih in ga rahlo boža; oči pa mu gore jezdecu nasproti.
Sebastijan z Žrelca bi pač rad zdirjal mimo, pa Nartej ga zdajci pokliče: "Gospod Sebastijan!" Vitez se ozre kvišku, osupne. Nato o-krene prama tja čez okrajine, ne da bi zadrževal spremljevalce.
'•'Oo, Nartej," zakliče veselo, "si že doma?"
"Teče že drugi teden," odvrne fant in gleda preko viteza. "Zakaj pa se nič ne pokažeš?" "V Žrelcu?" vpraša Nartej s čudnim nasmeškom. "Kaj naj bi iskalytam?" Vitez se zasmeje, sijajno, to ti je ponos! "No, mislim, nekaj zahvale sem si pač zaslužil!"
Nartej misli samo vprašati: Za kaj zahvalo? Toda potegne ga skoraj proti njegovi volji:
"Ha, kaj naj se že zahvaljujem? Da veste, od vas ne sprejmem prav nobene milosti ! Ste lahko sami prošt Pod Krnosom! Svoj živ dan se niste menili zame in zdaj naj bi rekel — lepo Bog lonaj? Nisem vaš pes! Počnem, kar sam hočem: pojdem z Ungnadom!"
Gospod Sebastijan iz Zrelca se ves čudi; mislil si je svidenje vse drugače. Pa
dečko je fant od fare--tak divji iV.o-
dejič! Le kako ti zna pogledati!
"Tako preprosto, kakor si misliš ti, zdaj to več ne gre. Moral bi jaz —"
"Kaj mi mar, kaj bi morali vi? Vi tudi mene niste prej nič vprašali," se srdi Nartej posmehljivo vitezu v besedo.
(Dalje prih.)
70 URNI TEDNIK V FRANCIJI
Na podlagi dekreta o pooblastilih je v Franciji predviden za tvornice municije 70 urni delavnik na teden. Za nadurno delo bodo francoski delavci prejemali posebno nagrado.
BELGIJA IN FINSKA UTRJUJETA MEJO
Belgijska vlada je odredila, da se morajo njene posadke na vzhodni meji ojačiti. Ob istem času je tudi finska vlada od parlamenta zahtevala potrebne kredite za povečanje svoje oborožitve.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DANi
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.

Zanimivi romani
katere je spisal
Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta.
— V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer srečujete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so:
BELA REKA ^ knjige) s Slikami 624 strani. Vsebina: — = Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob — Črez mejo. Cena 4 knjigam....................................$1.50
Uruguaju,
DOLINA SMRTI
zanke. — Pekel.
IZ BAGDADA V ŠTAMBUL
(4 knjige) s slikami 630 strani. Vsebina: — Miss Alma. — Derviš. — Spletke in
Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50
(4 knjige) s slikami 627 strani. Vsebina:—Smrt Mohaijied Emina. — Karavana smrti. — Na begu v Evropo. Družba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM
(4 knjige)" s slikami 598 strani. Vsebina: — Jezero smrt!. ,— Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. — Pri Šamarih. — Med jezidi. Cena vsem 4 knjigam....................$1.50
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV (4	s slikami
- 577 strani. Vsebina:—
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju.
Cena vsem 4 knjigam .......................................>..................................$1,50
PO DIVJEM KURDISTANU
(4 knjige) s slikami 594 strani. Vsebina:—Ama-Med dvema ognjema.
dija. -i- Beg iz ječe. — Krona sveta.
Cena vsem 4 knjigam ............................................................................$1.50
SATAN IN IŠKARIJOT O2 knjig) s slikami 1704 stra-
■ ni. Vsebina: — Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden. — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena vsem 12. knjigam ..................................................................................$3.50
SOBOLJAR IN KOZAK <4 knjige) s slikami 592 stra-
■■■■	ni. Vsebina: — Kozak številka
Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse
deset. — Na sledu.
4 knjige ..................
..$1.50
...........................................................iiiinmiinmimiinin.....hhiiuhhioiiiiii.....t)...............................................................................................................

Sveto pismo - novi zakon
Vsebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil c. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 541 strani in je primerne žepne oblike.
STANE S POŠTNINO QQ Naroča se na naslovu:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois



^C* jurčailaiiiiiiiic3ii<[nj'7iuc3i imitiiiiirsM i tiiit 11 iics ti mii nsiiitiuiiiiicatitiit iiiiitcsiniitiHiiic^iiiiiituincsiEiEiiniiJicsiiiM jiniiiC3riiMiiiirtfC3iiiiiiMiTiic3iiiriiintt^
SUŽNJI knj'g) s slikami 1885 strani. Vsebina: — V Kairi.
— — Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po puščavi. — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov.
—	Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje.
—	Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. — Ugnan. Vseh
12 knjig .....................................................................................................$3.50
V	CARDILLERAH (4 knj'£e) S slikami 625 strani. Vse-====================== bina: — Gran Chaco..— Puščavnik.
—	Lov na Sendadora. — Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50
V	GORAH BALKANA <4 knjige) 576 strani s_ slikami.
■ Vsebina: — Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golobnjaku. — Mohamedanski svetnik. Vse 4 knjige ....:.............................................................................$1.50
WINNETOU <12 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina: "	— Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje.
—	Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win-netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh 12 knjig ..............................$3.50
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU <4 ^teO 624
-strani s slika-
i mi. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi | farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse šti7
ri knjige ............<.......................................................................................$1-5
! Ž U T I (4 knjige) s slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z — medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Vse štjiri knjige.........................................$1.5
Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročaj skupno z vsemi zvezki ali kn jigami, ki so navedeni pri zgo rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romanu je cena 45c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, kakor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz-ven če naročnik želi, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu zaračuna. Naročila naslovite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd. -:- (Chicago, Illinois
Pisano polje
J. M. Tivik
Sličice.
Slovanski komunist trdi, da "si bo Hitler na Čehih in Slovakih zlomil zobe in vrat". Zdaj? Upajmo vsaj. Ampak težko bo; lažje vsaj bi bilo prej, ko bi si bili Cehi in Slovaki znali ohraniti lastno državo. Zdaj so sužnji,in sužnji so reveži. —
*
Mir. Vsi smo za mir. Pravijo, da bi spopad pomenil konec. Mogoče bi. Hitler se boji spopada in Mussolini se ga 'boji, ker bi lahko izginila. Ampak pri sedanjem miru je velika razlika. Vidim, da tudi taki Nemci, ki niso za Hitlera, močno podčrtava.jo potrebo mira. Prav vsi Nemci lahko. V miru bodo lahko podjarm-ljene Slovane molzii, in vsi Nemci bodo sedeli pri obloženih mizah. Tak mir je zelo sladak. Ampak Beneš je pravilno poudaril, da je ta mir za Cehe in Slovake — mir na pokopališču. In Hitler se niti s tem miro'ni ne bo zadovoljil. Na nemško mizo pri miru hoče spraviti tudi to, kar se da pomolzti pri Poljakih, Jugoslovanih in morda še več pri bogatih Ukrajincih. Tudi Ma-žare bo pomolzel, in še Ru-munce povrh, Bolgari pa tako že komaj čaikajo, da jih po-molze. Nemci imajo dosti v glavah, pri Slovanih pa tam hudo manjka. —
zmu. Ampak nihče se ne spod-takne. ker je socializem pri nas zelo švoh kot naziranje. Zato govori Foster le o socialističnem sistemu. Molotov pa je izjavil v Moskvi na 18. kongresu : "... pred zgodovinsko nalogo: vpostaviti brezrazredno človeško družbo in izvesti prehod iz socialističnega v komunističen družaben red". Ko bi bil Foster rekel kaj slične-ga o Rooseveltu, marsikdo bi bil dvignil glavo in postal pozoren. Tako pa se nihče ne zmeni, ker "socialističen sistem" je vrlo nedolžen. Molotov pa je povedal, kam pes taco moli. —
Še bolj ko s slovaškimi sem prišel v dotiko s češkimi inte-ligenti. Kot narodni značaji so bili Slovaki..no..pustimo to, ker Mažari so znali prav mongolsko vplivati, in tudi med Nemci sem naletel na grde mažarone. Čehi so bili nasprotno kot značaji neoporečni pač pa tudi precej enostranski. nekateri prave hu-zitske trde glave. Pri Sudetih so rekli, da so se mirno žrtvovali za mir, zdaj so se izkazali kot kulturen narod. Prav, če so se, v strašne škripce so prišli. Zdi se mi pa, da so le tudi malo izgubili glaive. Zdijo se mi kakor čreda ovac, med katere je skočil volk. —
Komunist Foster je pohvalil Roosevelta. Prav. V marsičem zasluži pohvalo. Kapitalistični sistem je grd in najmanj se je preživel. Foster meni: "Obstanek in bodočnost -?veta in človeštva zahteva nov sistem, ki ne more biti drugi, ko socialističen". Socialističen sistem obsega tudi dobre socialne zahteve, kakršnih kapitalistični sistem nima, ampak obsega tudi socialistično svetovno naziranje. In tu bi bil kamen spodtike pri sociali-■IIIIIHIIIini»H»flin!llin!!!IIBi:illB?l!HIII>IB!!lll^
NA PRODAJ
imam 6 flatov apartment s centralno kurjavo. Cena samo $5,500.00; rent nosi $180.00 mesečno. Kupec mora imeti polovico gotovine.
Dalje javljam, da imam v 'Češki Kaliforniji" še več malih hiš na prodaj, to je na za-padni strani mesta Chicage. Pridite da jih vam razkažem. ANTON JORDAN, 2622 So. Harding ave., Chicago, lil. Tel. Lawndale 7182.
a
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala jj
DR. JOHN J. SMETANA |
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue	P|
Tel. Canal 0523	|f
Uradne ure: vsak dan od 9. §| zjutraj do 8:30 zvečer.
iiB!ii!iai!Wi:!!!aii»iaii!uaiim!!ii«iiiiiai:«iaii!iiBi!ii:a>?
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
• (ogel Leavitt St)
Tel, Canal S817, CHICAGO. ILL,
ŠMARNICE
katere priporočamo slovenskim čč. gg. duhovnikom, slovenskim družinam in posameznikom za mesec majnik:
1.	E VHA RI STIČNE ŠMARNICE, založene ob priliki evhar. kongresa v Ljubljani, zl. ob.....$1.00
2.	MARIJA V PREpPODOBAH IN PODOBAH, Jože Vole ............................................. 1.00
3.	SVETA MARIJA ALAKOK, Blaž Dvoršak.. 1.00
4.	MARIJA IN SV. MAŠA, Val. Bernik............ 1.00
5.	LAVRETANSKE ŠMARNICE, J. Jerše...... 1.00
6.	LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA, Veko-slav Skuhala ................................................ 1.00
7.	MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA.... 1.00
8.	NA SV. GORO, M. Brurnat..:....................... 1.00
9.	MARIJA VZOR KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA, Fr. Kruljc.................................... 1.00
10.	MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Jos.
■	Lautižar ........................................................ 1.50
11.	POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše.... 1.00
12.	RIMSKE ŠMARNICE, Dr. Mich. Opeka.... 1.00
13.	ŠMARNICE ARŠKEGA ŽUPNIKA............ 1.00
14.	ZNAMENJA NA NEBU, J. Jerše................ 1.00
Naročila je poslati s potrebnim zneskom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
(i
li