FANTJE Z VSEH KONCEV SVETA
Pod tem naslovom je Viktor Jeriha-Kovačev iz Zaloga napisal knjigo, ki pripoveduje o življenju in boju internacionalnih brigad v Španiji, v katerih se je bojeval tudi sam.
Rodfl se je leta 1903 v Zadvoru v družini treh fantov in treh deklet. Že v rani mladosti se je preselil na Vevče in kasneje v Zalog. Oče je bil kovač, sam pa se je kasneje zaposlil pri tvrdki Junc v Ljubljani, kjer je delal kot trgovski potnik. Z idejami komunizma se je seznanil pri tovarišu, s katerim je bil dtupaj pri vojakih; bil je komunist in postala sta si velika prijatelja. Ob obisku pri tem prijatelju leta 1929 na SuSaku je doživel aretacijo, ker so njegovega tovariša iskali kot člana prepovedane KP. Skupaj z njim in drugimi komunisti je bil zaprt v Karlovcu in kasneje izgnan v Dravsko banovino.
Čeprav kratkotrajen, je ta za-por nanj napravil velik vtis. Do-dobra je spoznal ideje komu-njzma in ob vrnitvi domov je bil takoj  pripravljen sodelovati  s
Vktor Jeriha-Kovačev: ,,Knjigo . sem posvetil vsem znanim in ne-znanim tovarišem, ki so se na strani republike bojevali v Špa-niji."
komunisti Stanetom Bobnar-jem, Jožetom Mazovcem, Pol-detom Mačkom, Adolfom Jakhlom in drugimi. Predvsem se je družfl s Stanetom Bob-narjem in bil v tesnfli stikih s Svobodo in Vzajemnostjo v Za-logu.
Do prvfli razgovorov o po-moči republikanski Španiji je prišlo potem, ko sta Italija in Nemčija začeli odkrito sode-lovati na strani Franka. Prve konkretne razgovore pa je imel s Stanetom Bobnarjem, ki je bil povezan s Pepco Mačkovo, Le-skoškom in drugimi, katerim je ,KP poverila organizacijo pro-stovoljcev v pomoč republi-kanski Španiji. Za občini Polje in Dobrunje je bil zadolžen Sta-ne Bobnar. Njemu se je prijavilo precej več tovarišev, kot jih je kasneje leta 1937 odšlo v Špa-nijo.
Prva pot skupine prosto-voljcev iz obeh občin pa se je
končala že na otoku Braču, kjer so jih zaradi nezadostne zveze in konspiracije aretirali žandarji in jih odpeljali v split-ske zapore. Tu so bili ob pso-vanju in lakoti, obsojeni na 10 dni zapora, natp pa prepeljaniv Ijubljanske zapore, kjer so jih po nekaj dneh izpustili.
Želja po pomoči republi-kanski Španiji pa jih ni zapu-stila. Kmalu so bili zopet nared: to pot so šli prek Avstrije, Švice in Francije.
Pot po francoskih tlehje bila veliko varnejša od drugih, saj je Francija odkrito simpatizirala z republikansko Španijo. V Pa-rizu, kamor je prišel Kovačev marca leta 1937, je bilo sre-dišče prostovoljcev in interna-cionalnfli brigad. Od tu se je z vlakom v družbi številnih pro-stovolicev z vsega sveta odpeljal proti Spaniji. Mesto Figueras je prisrčno sprejelo interbrigadirje in tu se je začela tudi pot pro-stovoljca Viktorja Jerihe.
Njegovi opisi španske pokra-jine, ljudi in bojev, ki se jih je udeležil, kažejo vso surovost in zagrizenost vojskovanja. Mesta kot Albaceta, Valencija, Quinto, Belchite, Morello, Ma-drid in druga so bila prizorišča številnfli bojev, skozi katere je šel inv katerih je bil tudi ra-njen. V knjigi opisuje tova-rištvo, hrabrost in trpljenje in-terbrigadirjev - tudi Slovencev, katerih delež je bil številčno zelo velik. Najzanimivejši pa so odlomki o njegovih prijateljih iz Polja, Zaloga, Kašlja, Dobrunj in drugih vasi poljske in do-brunjske občine.
Njegov opis se konča z zlo-mom republikanske Španije in s tegobo, ki so jo ob tem doživ-ljali inteibrigadirji.
Viktor Jeriha se je po umiku interbrigadirjev v Francijo leta 1939 in ob napadu Nemčije na Francijo spomladi leta 1940 javil v francosko armado, kjer je bil ranjen in ujet. Kasneje so ga Nemci kot invalida repatriirali v svobodno Francijo, od tu pa se je na poziv KPJ napotil domov. Spet se je pričela težka pot trpljenja, ki je Viktorja Jeriho pripeljala v ljubljanske zapore, od tu pa v Dachau.
Knjiga je pisana napeto in privlačno in bo gotovo našla številne bralce med občani, pa tudi med drugimi, saj je ena redkih knjig, ki opisujejo slo-venske interbrigadirje in njihov boj za republikansko Španijo.
Visoko starpstno poprečje
V dmštvu upokojencev Ljub-ljana-Moste so včlanjeni 104 upoko-jenci stari nad 80 let; od teh je 67 članic in 37 članov. Med njimi pa je 7 starih nad 90 let, in sicer 6 upoko-jenk in upokojenec, Najstarejša Fra-nica Bezlaj je dne 10. 11. 1971 do-polnila 96. leto.
Dva podružnična odbornika sta pred novim letom obiskala vseh se-dem najstarejših svojili tovarišev, jih vsc našla pri dobrem zdiavju, jim za-želela obilo sreče, zdravja in zado-voljstva v novem letu ter jih tudi obdarila.
Ob tej priliki prosi odbor vse članstvo, naj čimpiej poravna moie-bitne zaostanke kakoi tudi pri-spevke za tekoče leto.
Pisarna je v zgradbi obdinske skupščine Ljubijana Moste-Polje, Proletarska 1, pritličje levo, soba št.7