»ISKRA«
Strokovno glasilo sindikalne podružnice tovarne »Iskra« Kranj
Odgovorni urednik: Bajda Herman Člani uredništva:
Ing. Spiler Franc, dr. Trost Miroslav, Renčelj Dušan,
Slavec Igor, Jež Pepca, Abe Stane, Drekonja Branko, Vidic Zvonko.
Glasilo izhaja enkrat mesečno. Cena izvodu din 12.
Vsebina:
1.	26. marec — volitve v Zvezno skupščino . . Rome Filip
2.	Sindikalna podružnica in njeno delo .... Uredništvo
3.	Borba za izvršitev plana v montaži instrumentov .......................'.................Brigadirji M.E.I.
4.	Naš delavski svet ...........................Urbanc Jože
5- O delu naše ekonomije .......................Kryštufek Pavel
6.	O plačevanju delavcev in o normah .... Šušteršič Janez
7.	Disciplinska in materialna odgovornost delavcev in nameščencev .......... Dr. Trosit Miroslav
8-	Pomen razvojnega dela .......................Ing. Spiler Franc
9-	Zgodovinski razvoj telefona ....... Ing. Vuga Odon
10.	Kontrola v serijski proizvodnji .............Inig. Lavrenčič Marjan
11.	O vplivu slabe organizacije v obratu tovarne Ing. Vuga Mirko
12-	Tehniško izrazoslovje .......................Ing. Spiler Franc
13-	Ljudska inšpekcija v borbi za izboljšanje življenjske ravni naših delavcev ...... Rotar Metod
14.	Mladina poroča ..............................Oblak Stojan
15.	Prvi enodnevni teečaj alpinističnega odseka Križnar Milan 16- Vprašanja in odgovori
‘m odtavati
Tovariš Oblak Stojan je poslal uredništvu sledeče vprašanje:
Ali je mogoče konstruirati kinoprojektor tudi brez maltežkega križa?
Tov. Oblaku bomo izčrpno odgovorili v naslednji številki.
Rome Filip
2ó.maree	oolitoe p skupščino
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je 26-januarja 1950 izdal ukaz 6 razpisu volitev v ljudsko skupščino FLRJ, ki bodo dne 26. marca t. | na vsem ozemlju naše države.
Volitve v zvezno skupščino, niso* nek prisiljen ukrep po nalogu imperialistov, kakor hočejo'prikazati klevetniki in sovražniki naše socialistične domovine in našega delovnega JjudstvaV ampák so zakoniti akt. Štiriletni mandat ljudske skupščine je potekel 31-jan. in po ustavi morajo biti 10 dni po preteku, mandatne dobe. razpisane nove volitve.
Štiriletno obdobje dela ljudske skupščine je pomembno* kajti to je obdobje razvoja in silnega poleta socialistične graditve na temelju pridobitev NOB, je obdobje 'utrjevanja .naše ljudske oblasti in revolucionarnega ustvarjanja nove močne in neodvisne socialistične Jugoslavije. Prav zaradi te revolucionarne poti so pa za .jugoslovanske narode, nastale v tem obdobju nepredvidene in nerazumljive zapreke. 2e leto in pol se pod vodstvom KPJ borimo proti poskusom vsiljevanja tuje volje, politične in gospodarske podrejenosti s . strani SZ. Poskusi gospodarske podrejenosti in preprečevanja izgraditve socializma^ v Jugoslaviji, ki pomeni popolno osamosvojitev, ste vsak dan stopnjujejoi vnesramnejši obliki, dd propágande, dveh resolucij:, organiziranja procesov,' pošiljanja Vohunov v Jugoslavijo', odpo-vedi vseh gospodarskih ‘in prijateljskih pogodb, prodaje Koroške, do poizkusov odstranitve Jugoslavije iz vseh mednarodnih, organizacij in do poizkusa preprečenja izvolitve Jugoslavije v Varnostni'svet OZN- Vendar nas vsi ti,napadi niso omajali in prav v tem času beležimo porast števila naših udarnikov, novatorjev in racionalizatorjev, porast socialističnega sektorja na. vasi, vrsto novih zakonov za izboljšanje življenjskega, standarda delovnega človeka, med 'katerimi je najznačilnejši prav zakon, o socialnem zavarovanju, ki je po socialistični Vsebini celo* mnogo boljši od sovjetskega,, potem graditev novih, tovarn, šol-železnic,. letovišč itd.
-Uspešno štiriletno delp skupščine pa nam zlasti karakterizira nenehno večan je državnega proračuna, ki jasno dokazuje pravilnost poti graditve socializma. • Ne beležimo pa v tem obdobju samo uspehov
V notranjosti naše države, ampak tudi vidpjf uspehe v mednarodnem življenju, kljub odstranitvi Jugoslavije iz MDFM itd. Številni obiski, delegacije in izjave vidnih predstavnikov tujih držav o graditvi in družbenem redu v Jugoslaviji se vsak dan večajo. Zadnje zasedanje OZN pa je tem izjavam dalo še prav posebno, viden povdarek z izvolitvijo Jugoslavije v Varnostni svet OZN.
Pri pregledu vseh teh.uspehov in naporov nam mora biti jasno, kakšne važnosti so nove, volitve v zvezno skupščino in kakšna naloga je pred nami-Oči vsega sveta so obrnjene'na.. Jugoslavijo, da bi videli, v kakšnem razpoloženju bodo potekale, volitve v času, ko smo izpostavljeni najhujšim napadom; s strani demokratičnih držav, ki trdijo, da je-postala Jugoslavija fašistična država, popolnoma odvisna iod zapada, in da so tudi te volitve razpisane na željo in pod kontrolni! Anglo-Američahov.
Napačno bi';pa bilo, če bi gledali samo mednarodni pomen teh volitev. Mi gradimo sbcializem za sebe, za. boljše življpnje nas samih, obenem pa za okrepitev demokratičnih sil v svetu. Zato.nam ne sme biti vseeno, koga bomo volih in kakšen bo rezultat volitev. ■	.. ? > • •
Agitacija v naši tovarni za pojasnjevanje pomena volitev ni še dovolj razvita, nismo še dovolj seznanjeni' z nalogami na terenu -pred volitvami, ker mora prav delavstvo s podeželja, ki je pri nas najbolj' števili», odigrati važno vlogo v osebni agitaciji, kakor -tudi na predvolilnih sestankih, Mi, ki delamo v »Iskri«, v novi tovarni za fino mehaniko, v tovarni racionalizacij, mi, ki nas klevetajo,, da izdelujemo samo. škatlje, namesto kinoprojektorjev, moremo in moramo najjasneje povedati in pokazati, kaj smo ustvarili v novi državicin| kakšne cilje imamo, mi lahko prenašamo, to novo ustvarjanje in zavest iha. deželo,’kjer Se vodi 'ostra: diferenciacija med naprednim, m'starim. Ne bdrno pa sailip pojasnjevali, ampak bomo predvsem s povečano produkcijo- in ittrditvijo naše notranje organizacije dali dostojen odgovor, kako- zaupamo našemu vodstvu, ki nas je vodilo v času NOV, v dobi obnove in danes, v času graditve socializma- ■
Uredništvo ¿
Sindikalna podružnica in njeno delo
Na letnem občnem zboru sindikalne podružnice je ■ podal, predsednik poročilo, iz katerega posnemamo naslednje misli:
Tov-predsednik je uvodoma naglašil uspehe delovnega ljudstva Jugoslavije v splošnem in posebej uspehe našega delovnega kolektivu. Opisal je tež-koče, ki jih je imela naša tovarna v preteklem letu m ki so- obstojale zlasti v dobavi materiala izwinozemstva. Povedal je, da le naloga, sindikalne orga-
nizacije borba za visoko produktivnost' dela,, za delovno disciplino, za ojačano tekmovanje, prikazovati pa mora tudi politični pbrnen vsega našega dela v izgradnji-šocialižnfa. Naglasil je dolžnost naših šefov oddelkov, mojstrov, tehničnega osobja in urejevalcev, da se tesno povežejo s svojimi'sindikalnimi pododbori, partijsko in mladinsko organir zacijo, ki so'dolžni pomagati pri izpolnjevanju produkcijskega načrta. Priznal je. da delo dosedanjega
2 odbora ni bilo dovolj načrtno, zlasti ni bila vzorna in popolna evidenca, ki je potrebna za pregledi izvir-šnega dela in določanje nadaljnjih nalog. Tega so krivi zlasti pododbori, ki ne dajej9 točnih podatkov, ker imajo slab pregled.'
- Sindikalna organizacija pa je s pomočjo partijske in mladinske organizacije dosegla pri organi-. ziranem tekmovanju na čast mestne in okrajne partijske konference v letu 1949 dobre rezultate, ki so jih dosegle brigade v produkciji, montaži, navi-jalnici, kinooddelku, montaži instrumentov itd. Bile so to po večini osebne obveze, iz katerih se je razvilo splošno tekmovanje. Brigade montaže instrumentov so zadano obvezo izpolnile en dan pred rokomet, j. izpolnili so plan 28- nov 1949- Ta uspeh je dal moralno oporo vsem ostalim brigadam v tovarni, da so se pričele uporno boriti za izvršitev plana. Omeniti moramo nekaj najboljših brigad, ki so vodile stalno' in dobro evidenco: brigada tovariša Jalovca, brigada tov. Aljančiča, brigade celotnega
I.	pododbora, brigade v kinooddelku, navijalnici in montaži instrumentov*. Dobra evidenca je mnogo oiaj-. šala proglasitev udarnikov, izročitev pohval najboljšim delavcem itd. Samo po sebi je umevno, da bi moral referent za tekmovanje pri upravnem odboru sindikata razvijati in voditi evidenco doseženih rezultatov. Dogajalo pa se je, da mnogokrat ni vedel o že doseženih uspehih, ker mu, jih niilso pravočasno sporočali referenti za tekmovanje v sindikalnih ' pododborih.
Naši normira so včasih postavljali norme v času tekmovanja, kar je kvarno vplivalo na elan tekmo-. vanja- To se je sicer popravilo, vendar takšen postopek pušča slab vtis v kolektivu. Z druge strani so pa bili primeri, da so poedinci presegli norme že po štirih urah; da pa se ne bi norma zvišala, so ostale štiri ure postopali po tovarni. Ako analiziramo takšen primer, lahko- pridemo samb do- tega 1 zaključka, da je bilo to samo zaradi neznanja in nerazumevanja ekonomskega položaja, tako* države kot poedinca. Ako bi vsak član delovnega kolektiva redno čital »Del- enotnost«, se poglobil v reševanje nastajajočih problemov na svojem delovnem mestu in v svoji okolici, bi lahko videl mnogo dela, katerega moramo vsakodnevno opraviti.
* £& .
Zanimanje za kultumo-prosvetni sektor in njegovo delo bi moralo zajeti vsakega poedinca, vsekakor pa bi moral ¡kultumo-prosvetni referent v pododboru s( pravilno agitacijo in dobrim pristopom k vsakemu posamezniku izvršiti svojo osnovno dolžnost, kot funkcionar sindikalne organizacije-Seveda se takšno delo odraža v statističnih podatkih. Navajamo primer z »Del- enotnostjo«, na katero je naročenih, samo 13-5% skupnega števila članov sindikata. Zanimanje za glasilo naše sindikalne podružnice‘pa je pokazalo samo 25% članstva. Kljub temu, da se nekateri sindikalni funkcionarji trudijo pri svojem delu,- jim drugi ž malomarnostjo : do sindikalnega dela rušijo že1 pridobljene uspehe-
V preskrbi so doseženi precejšnji uspehi, vendar položaj še ni zadovoljiv radi vedno večje kupne moči našega delovnega človeka. Zaradi iiepažnje sindikalne podružnice je včasih prišlo do nepravilpe razdelitve v pododborih, ki so. delili izvenkontin-gentske predmete včasih po simpatijah in znanstvu.
To velja to pot tudi za racionirane stvari, zlasti blaga, ki je prišlo v manjših količinah v prodajo-Pri razdelitvi racioniranih živil je prišlo celo do malverzacij, glede katerih je teklo postopanje pred disciplinskim, pa tudi, pred rednim ljudskim sodiščem;
V nadaljnjem izvajanju se je predsednik dotaknil poslovanja naše ljudske -inšpekcije, ki je bilo v pre- : teklem letu precej uspešno-, za kar je bila naša ljud- §j ska inšpekcija nagrajena od gl. odbora Zveze sindikatov Slovenije z zneskom din 20-000.
Stanovanjski problem še ni docela rešen, dasi je sodelovanje uprave, partije in sindikata dalo lepe rezultate v preteklem -letu: zgradbe na Planini in na Zlatem polju. Mnogo je pripomoglo prostovoljno delo članstva, ki je dalo 11-796 delovnih, ur, pri gradnji vodovoda na. Planini pa nad 7-000 delovnih j ur. Letos bo naša naloga dokončna ureditev blokov na Planini in kopanje odvodnega kanala,' da bo pr-o- * . blem stanovanj rešen čim prej.
. Ekonomiji ni mogla, sindikalna organizacija dati dovolj pomoči. To se bo popravilo letos, da bo ekonomija vzgled privatnemu sektorju tako- v obdelavi, kot v pridelku ter da bodo pridelki koristili ne s samo članstvu, ki se hrani v menzi, ampak celotnemu kolektivu.
Ljudska tehnika je v naši tovarni žal samo na papirju: Tako uprava kot,sindikat sta dala premalo \ pomoči temu sektorju dela. Plan ljudske tehnike je bil postavljen pravilno, izvršil pa se ni. Ljudski teh- 1 niki so dahe vse možnosti, raizvoja ravno v tovarni, obenem pa je vir novih kadrov v vseh panogah tehnike.
Prejšnje leto je šlo na letni -oddih v počitniške domove-62 članov sindikata. Socialno pomoč je dala podružnica 35 članom. Letos je. predvideno za odmor večje število članstva. Sredstva za to se črpajo > iz članarine, ki je odmerjena po brutto zaslužku.; -
Zaščita dela je odpravila precej pomanjkljivosti vendar jo čakajo še precejšnje naloge, da dvigne na dostojno višino higijenskoi, tehnično in pravno - ’ zaščito delavca, pa tudi gasilstvo tovarne,
Tov- predsednik se je dotaknil tudi znižanja polne lastne cene, kjer bo morala sindikalna podružnica drugače delovati kot doslej. Morala se bo baviti tudi ž vprašanjem izmeta v naši tovarni, ki meče Tovarno v slabo luč.
Delovanje mladinske organizacije, prizadevnost in požrtvovalnost mladine je hvalevredna. Skrbeti moramo- še vnaprej za strokovni, politični in kulturni dvig mladine, v kateri moramo razviti tudi čut socialističnega človeka.
Tov- predsednik je zaključil svoj referat s sledečo mislijo:
&
»V letošnjem letu bo- naloga sindikalnega aktiva, da se bomo temeljito pozanimali za dobre tovariške odnose z novo ’delovno- silo. pri sistematizaciji delovnih -mest, za dobro-, politično delo-, za zaščito- dela,
-za tekmovanje in politično- delo v brigadah, 'za ' široko agitacijo-prostovoljnega dela,; za obvezno znižanje polne lastne, cene, s čemer bomo- razvili višjo storilnost dela in zaključili plan do 29- nov. 1950, -do praznika naše republike. Ta praznik bomo počastili z delom ter tako odgovorili na vse klevete K omili f ormbir-o -a.«
3
Brigadirji M. E-I.	-	.
Borba za izvršitev piana
' V letu 1948 smo y razvojnem laboratoriju dobiiiy nalogo-, da izpeljemo proizvodnjo električnih instrumentov z. vrtljivim železom., Po načrtih, ki so bili izdelani v konstrukcijskem oddelku, so po temeljitih premislekih v laboratoriju instrumentov izdelali 'prototip ampermetra. Po uspelih merjenjih in pre- j izkusih smo pričeli , s prototipno serijo 20 komadov, da smo. lahko zasledovali .potek delovnih operacij in si zamislili potrebno orodje. Večino, orodja' in. raznih priprav so nam izdelali v prototipni delavnici. prav tako so tamkaj izvršili tudi obdelavo skoraj vseh sestavnih delov. V; začetkti novembra pa nam je produkcija že dostavila toliko delov, da smo lahko pričeli s poskusno serijo instrumentov in si izdelali nekak obvezni plan, ki je obsegal precejšnje število arn perm etrov in nekaj vo-ltmetrpv’. Popolnoma neizkušeni smo v pičlih dveh mesecih izpolnili našo obvezo, še naučili potrebnih operacij ;iri si postavili osnove za organizacijo' montaže inštrumentov..
Za naš prvi nspeh smo se borili v tesni sobici laboratorija, kjer sum morali montirati, urejati in preizkušati instrumente. Z vsakim dnem nam je zmanjkovalo prostora. V sredini decembra smo se rPzlezli že po več prostorih zgornjega nadstropja ¡nebotičnika. Kamorkoli s,i prišel, povsod ‘je. bilo polno instrumentov,, ppysod, je bila mrzlična naglica , [v izpolnjevanju.obveze..
Z veliko voljo in neomajnim zaupanjem v zmago smo- dosegli na Silvestrov večer 1948 naš prvi plan, klinam je mudil toliko težav in zaprek, pa tudi ¡mnogo veselja mad doseženim, uspehom.
Prestop v leto 1949 je bil slab. Po velikih naporih v zadnjih dneh decembra je nenadoma nasto--pilo popolno zatišje. Iz veljke aktivnosti, ki neprenehoma dviga delovni polet, smo nenadoma stopili iv brezdelje; ki nas je žeto utrudilo., Nerazpoloženi 'smo' pričeli s pospravljanjem prostorov, pozneje pa s potrebno razširitvijo in preseljevanjem v nove prostore. Sredi februarja smo- pričeli z izdelovanjem gibljivega sistema, z izdelovanjem in predelovanje^! raznih priprav 1 in orodij. V marcu smo že dobili nekaj| sestavnih delov za instrumente,y jih skrbno obdelali in íiestípnoí. čakali, kdaj bomo pričeli z montažo. Šele v drugi polovici, aprila, smo; pričeli ,z odpošiljanjem ampermetrov v -skladišče. ín prav tedaj nas je napadel strah: Ali pa bomo res uspeli do konca leta izdelati plan instrumentov?.Ta bojazen pas je prisilila, da smo pričeli s študijem operacij, ,z uvajanjem ' norm, -z brigadmim sistemom dela in končno z dnevno evidenco-, ki nam je nudila prepotreben pregled dela iris doseženih , uspehov.
Naš trud ni bil zaman. Koncem junija smo po količini dosegli polletni plan. Ta uspeh nam je dal nove.ga poleta in nam utrdil upanje, da bomo vendarle uspeli. z izvršitvijo plana. Poleg tega smo postali bolj izvežbani: dnevno povprečje izdelanih inštrumentov se je dvignilo za 100%,,
S tempom dela je rasla tudi naša priučenost-če s-o n. pr. za poskusno .serijo- kvalificirani delavci polirali v 8 urah 20 -osi, se jim je zdelo't-b že velik uspeh. Sedaj pa jih je prav j^kp v 8 urah, priučena
v montaži instrumentov
delavka Rozi polirala 90 do 100. Za prototipno serijo so balansirali instrument po 6 do 8 ur; član naše brigade ga sedaj zbalansira v 8 do 10 minutah. Slično- je bilo z risanjem skal. Od začetnih 20 risanih skal na dan je uspela udarnica Sonja narisati 70 do 80 skal v 8 urah. Taki-uspehi so nam dokazovali, da imamo vse možnosti za izvršitev plana-
Na žalost pa smo pri naših instrumentih še vezani na tujino;. Prvo pošiljko materiala smo izčrpali, nato pa se je pričelo eno in pol mesečno čakan-je 'na drugo. Ta. nepredviden zastoj — Ip pa se letos,hê sme več ponoviti — nas je nekoliko uplašil, produkciji pa je nudil priliko, da je nadoknadila že primanjkujoče sestavne dele in nam pripravila nekaj rezerve. Tako smo koncem septembra pohiteli z montiranjem, izdelovali 140 do 150% instrumentov* več na dan kot v začetku in se pričeli baviti z mislijo, da bi, do dneva republike izvršili plan.
Brigadirji vseh treh brigad, so z vnemo vodili delo', nadzirali izdelke, sproti javljali vse nedostatke in z dviganjem delovne discipline doprinesli pomemben delež k nastajajočemu uspehu. Člani brigade, so s povečano storilnostjo dvignili dnevno povprečje nad 150^.. Produkcija )jam je v redu dostavljala‘potrebne dele, navijáínica navitja in pred-up-o-re, od montaže smo dobivali podsestave. Največ-sitnosti, smo prizadejali lakirnici, katero smo oblegali iz dneva v dan s številčnicami, da So' nam jih lakirali. Nekateri- trenutni zastoji, nam niso 'vzeli dobre volje: energično' smo zahtevali pospešeno dostavo sestavnih- delov in si 'zagotavljali potrebno rezervo.
Sredi pospešene borbe za plan smo zvedeli, da je gonja informbirojévskih radio oddajnih, postaj-, zajela tudi »ISKRO« in da so; klevetali naš-kinoprojektor. -Sklenili smo, . dla na protestnem zborovanju delavcev in nameščencev naše th-vame podamo'naslednjo'.obvezo: Delovni kolektiv montaže inštrumentov se zavezuje, da bo v počastitev 6- obletnice ustanoviriie nove Jugoslavije in v -odgovor našim klevetnikom izvršil plan -do- 29-novembra 1949!
Po tej obvezi se je delovni polet v naših brigadah še bolj dvignil. Pričelo se je tekmovanje med posamezniki in med brigadami. Mladinci1 so si zadajali osebne obveze. Učinek dela se je močno povečal. Norme smo- dosegli tudi do 160%,- vendar pa kvaliteta pri tem ni trpela. Vsied stalnega prekoračenja norm, vsled dobre delovne discipliné in prizadevnosti je bilo- proglašenih 10 udarnikov, ki ,so v čast našemu kolektivu. . .
Naša obveiza je ugodno- vplivala tudi na druge oddelke. Kjerkoli je bil®; treba.1 posredovati za sestavne dele instrumentov áli za razne .vmesne bpe-j racije,‘povsod so- nam takoj ustregli s pripombo-:. »Aha, vi imate obvezo d-o dneva républike!«
Tako srno- s pomočjo' ostalih oddelkov v tovarni ter s pridnostjo in borbeno voljo naših brigad res uspeli, • da smo en dan p-i.ed dnevom republike po količini dosegli letni plan. Prav. za prav sm-o ga celd presegli za 1%.
* Ta z-ipaga nam je bila y veliko veselje. Z njo smo- doprinesli skromen dokaz, da si zna ljudstvo
v socialistični Jugoslaviji samo ustvarjati predmete, ki smo jih morali dosedaj uvažati iz tujine, nadalje, da smo sposobni v tako kratkem času postaviti v potrošnjo nove izdelke in da iz ljudi, ki dosedaj niso delali v industriji vzgajamo delavce, ki s svojo spretnostjo- dosegajo-' zadovoljive uspehe.
V decembru sm-o- si prizadevali, da bi že dosežen plan kar največ presegli. Izčrpali smo- vse zaloge in sestavili še 'nekaj instrumentov, da je bil rezultat višji. Končni uspeh je bil naslednji: ampermetri 104%, voltmetri. 110%, skupno smo dosegli plan instrumentov 106%.
Naše brigade so se v decembru razšle. Člani so odhiteli na pomoč v navijalnico- in v montažo, kjer’
so- pomagali pri - dovršitvi plaha drugih izdelkov in s tem pokazali visoko zavest graditeljev naše industrije.'
V novem letu čakajo naše brigade montaže instrumentov nove naloge: izpolniti bomo- morali plan, ki je skorp 'dva in polbrat večji od lanskega, razen-tega pa moramo z uvedbo novih delovnih postopkov nadomestiti nekatere doslej uvožene drobcene sestavne dele in s tem povsem izločiti uvoz iz in-o| zemstva v ’proizvodnji stenskih instrumentov. Visoka zavednost' in požrtvovalnost .članov montaže in laboratorija instrumentov nam porok, da bomo tudi te naloge častno Izpolnili..'
Urbanc Jože
Ilas delavski svet
Dne 24-januarja t. 1. se je sestala skupščina sindikalne podružnice naše tovarne z namenom, da ustanovi delavski svet- Osnovanju sta prisostvovala tudi zastopnik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije in zastopnik Okrajnega sindikalnega sveta mesta Kranja-
•Po pozdravnih besedah predsednika sindikata tov. Sodje in volitvi komisij je podal izčrpen referat o delu tovarne direktor podjetja tov-Marinič.
Zastopnik glavnega odbo-ra Zveze sindikatov LRS tov. Košir pa - je nakazal pomen in nalogo delavskega sveta.
Novoustanovljeni delavski sveti v raznih podjetjih predstavljajo važno politično pridobitev delavskega razreda. Pri tekočih: vprašanjih bo- lahko sodeloval vsak delavec- Odstranjevale se bodo napake, izvajal še bo Siro-tanovičev sistem dela, ki je v kratkem razdobju mnogo-doprinesel in pokazal; kako se pride z dobro organizacijo do večje storilnosti dela. Delavski sveti ne bodo- zmanjšali k-ompeT tence -direktorja, temveč bodo v pomoč upravi, njena desna roka. Delavski svet bo- dajal predloge in kontroliral sklepe uprave ter njih izvršitev-
Delavski svet bo/zlasti pretresel predlog go-spOr-darskega- plaha podjetja, izdelavo osn-pvnega pr-o-.grama podjetja za posamezne obrate in osnovni plan izgraditve objektov družbenega standarda ter bo o vsem tem -dajal'svoje mišljenje.
Pretresal, bo- nadalje predloge pravil delovnega reda podjetja in dajal svoje-opombe.
Predlagal bo- mere za napredek proizvodnje, racionalizacijo- proizvodnje, povečanje produktivnosti dela, znižanje proizvodnih stroškov, pobo-ljšanj.e kvalitete proizvodnje, iskanje proizvodnih možnosti rpdjietja, ostvarjanje prihrankov, zmanjšanje odpadkov.
Predlagal bo mere za boljšo organizacijo dela podjetja, za izkoreninjenje in -odstranjevanje tehničnih in administrativnih napak..
Razpravljal, bo o- delovnih normah v podjetju in dajal svoje predloge v zvezi s tem.
Pregledoval bo razpored delovne sile in dajal svoje opombe in predloge.
Vodil bo računa o- pravilnem dviganju strokovnih] kadrov.
Dajal bo- predloge za sistematizacijo- uslužben-j skih mest in notranje organizacije podjetja.
Pretresal bo- predlog pravil o delovni disciplini] v podjetju, mere za. borbo- piro-ti kršitvi delovne discipline, proti neopravičenemu izostajanju o-d dela' in proti samovoljni zapustitvi službe, ter dajal svoje pred 1-o-ge v te j zvezi.
Sodeloval bo- v nadzoru v‘pogledu zaščite izkol riščanja splošnega ljudskega premoženja, razprav-j ljal b-o o- pojavah škodljivstva, razsipništva in drugih oblikah nevestnega odnosa, proti splošnemu' ljudskemu premoženju, predlagal 'bo mere za pre-prečenij-e, odkrivanje in odstranitev teh pojavov.
Vodil bo računa o- pravilni uporabi tehničnodiigi-j enskih zaščitnih mer.
Posebna naloga delavskega sveta pa je, da vztrajJ no odklanja težave, ki nastanejo v zveži z izpolnitvijo planskih nalog, da se bori proti »vsem oportunističnim in sovražnim pojavom, ki nastajajo vsled. podcenjevanja naših moči.
P-o navodilih centralnega odbora Zveze sindika-j tov Jugoslavije in Zvezne planske komisije se mora volitev delavskega sveta izvršiti po naslednjih toč-, kgji:
1. Delavski svet se vb-li na. skupščini vseh delavcev ‘ in uslužbencev podjetja v začetku vsakega leta za tekoče leto.
Člane delavskega sveta Volij-o- vsi delavci in uslužbenci podjetja s tajnim glasovanjem in na način kot se volijo upravni odbori sindikalnih podružnic. Nečlani sindikata imajo pravico voliti, in biti izvoljeni za člane delavskega sveta. Število- članov- delavskega, sveta mora znašati 1 do 5% vseh zaposlenih delavcev m uslužbencev: Skupščino delavcev in uslužbencev za volitve delavskega sveta skliče uprava sindikalne podružnice. Na tej skupščini raztolmači predstavnik podružnice članstvu p-o-men delavskega sveta, njegove, pravice - in. do-lžn-osti.
2- V delavski svet pride kot član obvezno direktor podjetja,' in sicer tildi brez volitev.
3- Izvoljeni člani delavskega sveta izberejo, iz svoje sredine predsednika in,- tajnika.
4.	V kolikor upravni' odbor podružnice smatra, da delavski svet'v celoti alt ..posamezni njegovi člani j ne izpolnjujejo' svojih dolžnosti, bo sklical izredno- skupščino vsega kolektiva če gre za ves de-:. lavski svet, ali pa izredno skupščino onega oddelka, v katerem dela član delavskega sveta, ki ;;. ga je treba, nadomestiti o-dno-Sno- izitie-njati, v svr-ho volitve novega delavskega sveta ali po?aniez-gpiih članov.
P-o- referatih Se je razvila ^diskusija* v kateri so sodelovali tovariši: gl- inženir Železnik Milan, Urbane Jože, Erjavec, Primožič, Poberaj itd.
Po diskusiji so se izvršile volitve. Za predsednika delavskega sveta'; je biBizvoljem tov. Urbanc, za tajnika pa tov. Bečan Ivah. Tov-Urbanc j c objavil delegatom, da bo prvo^tedno zasedanje delav-' skega sveta v prvih dneh februarja.
(Izvleček iz zapisnika skupščine sindikalne podružnice)-
i(ryštufek Pavel
Ó delu naše ekonomije
Mnogokrat govorimo in pišemo. 0 delu, uspehih in težavah pri izvrševanju plana v tovarni, malo-itdaj pa o naporih naših ljiidi na ekonomijah. Oboje: |pa je v dokaj tesnp zvezi zato je prav, da poznajo; njihovo delo vsi člani našega kolektiva.
H Poročal bom o delu ekonomij, tekom leta 1949. V tovarni so .bili potrebni ogromni napori- za izvr-išiteV' plana, prav takšni pa so bili potrebni za; izvršitev plana5 na ekonomijah. Delavci :v tovarni fš-o -delali v decembru po 14 ur, pa-tudi več dnevno,, delavci na ekonomijah pa so morali, delati prav .toliko- poleti, če so hoteli izpolniti haloge, ki so jim bile postavljene.
Že v letu 1948 smo .videli, da je ekonomija v 'Šenčurju za naš delo-vni kolektiv premajhna ..in da bo treba dobiti še novo- zemlj-o-. Ekonomija v Šentjurju ima 10.40 ha oibde-l zemlje. Na te-j z-emlji smo redili blizu 100 prašičev, preko 20 glav goveje živitie,: poleg tega pa še konje in perutnino,. To je brez Étvcma velik uspeh: Pokazalo- pa s-e je, da ta'zemlja Se. b-o- mogla stalno- preživljati .toliko-; živine, posebno še, ker. smo- imeli s-talni prirastek goveje živine ‘in prašičev. Zato smo- v SpOrazu-mu z Oblastjo-.Vzeli v.zakup še.dve kmetiji v Pšenični Polici-1 Obe kme-ftiji skupaj' imata toliko- zemlje kot; ekonomija .y, ■Šenčurju. Kmeta sta. dala zemljo tovarni' »Iskra« v brezplačno izkoriščanje,za dobo 5 let. Napravljena je, bila z njima pogodba, vsi člani njihovih družin, ki so sposobni za delo. pa so 'stopili z nami v delovno razmerje. S tem smo površino-, zemlje podvojili, pridobili pa smo še novo živino, predvs-em gové-dp-in konje ter možnost, da redimo več prašičev in goveje živine.
Delovni kolektiv naših ekonp-mijffle imel,težki?1 halogo. V svinjaku je kruhl-o pb-le-ti blizu ,150 prašičev, katere- je bilo treba, vsak dan opraviti, 48 glav goveje živin-e pa-' je mukalo-, v, hlevih, razen -tega pa se je redilo na kmetiji tudi HI konj ter skoraj. 500 glav perutnine. Ni pa. bilo- delo- samo z živino- Poleti je treba- obdelovati zemljo-,kositi, žeti" itd., o-pravite pa je treba tudi nešteto drobnih' del. Kdor vsaj malo pozna délo ‘na kmetijah,; ve, koliko dela je. zlasti še, čc je malo ljudi. Prav je, da na tem mestu, damo priznanje., ljudem, :ki so- se
borili z zemljo za večji .hektarski donos. Posebno zasluži priznanje upravnik eko-ho-mije v Šenčurju tov. Kump Jože, ki je v delo vložil največ truda'ter pravdno ih pošteno- vodil vs-e no-sle ekonomije-
Delovnemu kolektivu na ekonomijah so pomagali , tudi tovarniški delavci z udarniškim .delom.
Ves tru-d na naših ekonomijah je bil v jeseni bogato poplačan. Zemlja je dala obilen plod. Navedel . vam bom, koiliko- smo preitekle je-sfeni pridelali in lio-lik-o . sm-o v* teku vsega leta dali članom kolektiva in menzi.
Krompirja smo- pridelali na hektar od 17, dio- 24^ ion. Vsega krompirja smo pridelali 84 ton. Morda
Udarniško delo v Šenčurju
kdo ne. bo- verjel, pa je. le, res. Žita smo-.pridelali 10.2 tone, pevrtnin 21-690 kg, krave so nam dale 10.954 litrov mleka, perutnina'-pa 2.716 ko-m. jajc. V teku leta je bil prirastek živine sledeč: prašičev 84, goveje živine 42 glav, perutnine pa 500-komadov. Vsi ti številni prirastki živine s,e nanašajo ;na vse leto 1949. Razumljivo- j,e, da' vsega' tega ni bila mogoče -oddati, ker je bilo- treba misliti na to. da bo tudi v letu 1950 treba sejati in saditi, Jtdo-r ne seje tudi ne žanje- T-oda kljub temu je bilo oddano ž'ekoino-mij v .menz-o-:. 41t-o-n krompirja, 6,2 .tone Žita, 21,3 tone povrtnine,. 10-954 litrov mleka, 2.716 kom. jajc, od živine pa: 20.0 kom. -perutnine, ,52 prašičev in 12 glav goveje' živine.
Znano je, da tudi sedanja, površina 'zemlje, ni
zadostna za naš delovni kolektiv, zato se vodijo lahko, izboljšali hrano našemu delovnemu človeku, razgovori z okrajnim ljudskim odborom za dodeli- ki se borj za izvršitev petletke, tako glede količine, tev novih'površin zemlje. S tem bomo v veliki meri .kakor tudi glede kakovosti-
Šušteršič Janez
0 plačevanju delavcev in o normah
Da bi naše delavstvo seznanili z načinom plačevanja in normiranja, smo se odločili prinašati v našem časopisu članke, v katerih bodo, zajete dosedanje uredbe in navodila o plačevanju in o normah-Takoj po- osvoboditvi je izšla uredba o plačah .delavcev, ki je imela namen izpopolniti nastalo vrzel, k.i je nastopila po vojni. Seveda je bila ta uredba zelo pomanjkljiva. Tu smo najbolj pogrešali navodil, kakšna naj bo norma in v katero plačilno skupino naj prištevamo posamezna delovna mesta-Danes je jasno vsem našim delavcem, da ni vseeno, v katero skupino je uvrščeno orodjarsko delo ali pa delo v serijski proizvodnji. Dela v orodjarski stroki pa s.e zopet delijo na posamezne višje in nižje skupine, ravno tako dela-v serijski izdelavi> Leta 1948 pa so bile izdane nove uredbe b delavskih plačah’ in sicer za najrazličnejše stroke, med njimi tudi za kovinarsko, obenem pa tudi pravilnik o razporeditvi del v skupine, po katerem se -sedaj more določiti skupina in vrsta dela, od katere je odvisna plačilna postavka- Kako so razdeljena dela po-strokah v skupine, bomo govorili pozneje. Že danes pa opozarjamo vse bralce, da je -v interesu vsakega delavca, citati in čuvati vse naše' članke, ki bodo izšli o normah in o plačah dfelavcev. Danes je delavcem še mnogo nejasnega o plačah, na'tem mestu pa naj se to razjasni, da bo sleherni, delavec, ki dela v naši proizvodnji, vedel, kakšne pravice in dolžnosti ima. Marsikdo morda trpi kakršnokoli krivico, nasprotno pa ‘nekateri prav zaradi nepo-znanja. uredb in ostalih. predpisov zahtevajo nekaj, kar se'ne more priznati na podlagi obstoječe uredbe-V soglasju z namenom, ki ga zasleduje glasilo '»Iskra«, bi bilo zelo koristno, da bi še naši čila tel ji. obračali na uredništvo »Iskre«-z vprašanji, ki zadevajo'uredbo in predpise o delavskih plačah. Poleg 'rednih člankov bomo prinašali torej tudi vprašanja in odgovore tega značaja. -- Kot prvo borno priobčili uredbo -o plačah delavcev in učencev v metalurgiji in kovinarski $troki. (Uradni list FLRJ št- 86/48).
/ SPLOŠNE DOLOČBE
1-	člen
Delavci v metalurgiji in kovinarski panogi prejemajo plačo-po delu in vrsti'dela, ki ga opravljajo.
Pojasnilo k L členu: Metalurgija pomeni predelavo rude' v tako obliko in kakovost, da'jo potem uporablja kovinarska industrija kot surovino. Metalurška industrija je ni pr. Železarna Jesenice, kovi-
narska-pa je Iskra. Plača po delu -in vrsti dela: poj delu pomeni učinek, vrsta dela pa je. stroka in sku-.; pina, v katero je .razporejeno delo-/
2-	člen
Plača za posamezno delo se določi po delovnem učinku ali po času.
Pojasnilo k členu 2-: Po delovnem učinku sel pravi, plačati po normi, po- času pa pa je urna plačaj
...	3- člen |
Povsod v metalurgiji in kovinarski panogi, kjer: se da delo meriti po učinku, se rnorajb dela oprav-l Ijati po normah; s katerimi se določi,, kolikšen naj bo delovni učinek določene kakovosti v določenem času, plače pa obračunavati po delovnem učinku-
Norme v metalurgiji in kovinarski panogi določil vsako podjetje posebej v okviru obveznih planskih normativov, ki jih razčleni-operativni upravni vodi-/ telj glede na specifičnost tehnološkega postopka, j različnost materiala in orodja ter način' dela in 1 stopnjo mehanizacije, upoštevajoč pri., tem mnenje sindikalne podružnice. Tako določene norme se vi podjetju'uporabljajo takoj, vendar pa jih mora pod-jetje poslati svojemu operativnemu upravnemu vo-1 ditelju v kontrolo. Kontrola je v tem, da se preiz-| kusi ali so norme v . skladu s planskimi normativi ;j in. njihovo razčlenitvijo-
K členu 3. moramo pripomniti, da je planski normativ čas, ki’ je potreben za izdelek (n. p,r kinoprojektor),- ki je tudi odločilen za prodajno ceno,
Krašček Danica 5 kratna udarnica
izdelka, Oe bi normativ z razčlenivtijo na operacije M zvišan, se izdelek podraži.
4-	člen
Plača po delovnem času se obračunava po delovnih urah.
5.	člen
Dela v metalurgiji in kovinarski panogi se razporedijo v 9 skifpin glede na delavčevo strokovno izojbrazbo oz. sposobnost, ki j e potrebna za njihovo opravljanje in glede na težo, pogoje in odgovornost dela,	1 . V': ;	.. ...
Dela razporedi v 'skupine minister za. težko industrijo FLRJ v .soglasju ž ministrom za delo FLRJ.
Pripombe: Dela so že razporejena v skupine in jih boste čitali v našem glasilu v prihodnjih številkah.
6- člen .
Delavce razporeja na ustrezna dela direktor podjetja oz. oseba, ki jo on'pooblasti.
Pri razporeditvi delavcev na dela je treba gle-
dati na delavčeve strokovne oz. pridobljene kvalifikacije- Zoper razporeditev ima delavec pravico pritožbe na višjega vodjo oz. direktorja..
7. člen.
Delavcu, ki se od ’ svojega rednega dela začasno razporedi na delo nižje skupine, se plača obračuna po skupini dela, ki ga redno opravlja, če tak delavec ne izpolnjuje norme nižje skupine,, mu pripada plača po delu, k,i ga redno'opravlja sajno za prvih štirinajst dni. če je delavec od svojega rednega dela začasno razporejen na delo višje skupine, se mu plača dbračhna po tej višji skupini,';če dosega predpisano kakovost. Če- delavec ne; dosega predpisane kakovosti, se mu plača obračunava po skupini dela, ki ga redno opravlja.
IL PLAČA, DODATKI IN PREMIJE 8- člen
Plača, po merilni enoti delovnega učinka in po času se v metalurgiji,, in kovinarski panogi določi, po naslednjih obračunskih pbstavkah:
Skupine	Kovinarska		Metalurška			
	po času	po normi	normalen obrat		vroč nezdrav obrat	
			po času	po normi	po času	po normi
I.	' 10.20	10,80	10,20	10,80	10,80	12,60
11.	11,40	12.60	11,40	12,60	12,60	14,40
111.	13,2.0	14.40	13,20	14,40	14,40	16,20
IV.	.15.00	16,20	15,00	16,20	16,20	18,60
v.	10,80	18,60	16,20	18,60	18,60	21,00
VI-	19,20	21,00	19,20	21,00	21,00	24,00
VII.	21,60	23,40	21,60	23,40	23,40	27,00
VIII.	24,60	26,40	24,60	26,40	26,40	30,60
iX	28.20	30,00 ■	28,20	30,00	30,00	36,00
(Se nadaljuje)
Dr. Miroslav Trošt I
disciplinska in materialna odgovornost delaoceo nameščencev
Da bi podjetje moglo z uspehom vršiti svoje naloge, je poleg tehničnih pogojev in; zadostnega kadra potrebpp tudi to, da se vsak, član delovnega kolektiva točno drži vseh predpisov ter vestno in natančno izpolnjuje svojp delovno dolžnost- Z drugo besedo, nujno je potrebna delovna'disciplina v, tovarni;
Kje pa se nahajajo ti predpisi o disciplinski odgovornosti? Za delavce v delovnem redu, ki je razofoešen na poslopju vratarnice in v orodjarni, 'razen tega pa tudi. vdelovjuh pogodbah; Upamp,- da bo delovni red podjetja.izšel v doglednem času kot priloga našemu glasilu;. Za uslužbence, pa je disciplinska orgovomost predvidena zlasti v zakonu o državnih uslužbencih in v nekaterih drugih zakonih
(zakon O' kršitvi uradne dolžnosti, uredba -0; finančnih prekrških itd-).
Za vzdrževanje in krepitev delovne discipline je odgovoren direktor podjetja in osebe, ki jih on pooblasti. Direktor je tudi -najvišji disciplinski starešina..
A) DISCIPLINSKA,ODGOVORNOST
/. Delavci. Okvirne določbe so predvidene v Uredbi o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev v državnih podjetjih, uradih in ustanovah (Uradni list FLRJ št- 27/49). natančnejše določbe p.a v že omenjenem delovnem, redu.
Disciplinski prekrški sb storjeni s ^em,'če delavci ne izvršujejo svoje delovne dolžnosti ali delovnih
8 obveznosti tako, kakor so določene v delovnem redu in drugih predpisih ter v delovnih pogodbah.
Disciplinske'kazni za prekrške so sledeče:
1.	pismeni opomin,
2-	pismeni ukor,
3-	pismeni strogi javni ukor,
4-	denarna kazen v znesku največ enodnevne čiste plače delavca z omejitvijo, da vsota teh kazni v enem mesecu ne sme presegati ‘10%. enomesečne čiste delavčeve plače, .
5-	premestitev na delo nižje skupine do treh mesecev,
6-	odpust. .
Zadnji dve kazni sme izreči samo direktor podjetja, dočim za druge vrste kazni lahko pooblasti pomočnika in vodje posameznih oddelkov. Delavec ne more biti 'kaznovan, dokler ni zaslišan, razen v primeru, če ga starešina zaloti pri samem disciplinskem prekršku. Takrat lahko izreče disciplinsko kazen na samem kraju. Zoper odločbo o kazni se sme delavec pritožiti v petih dneh po prejemu odločbe na višjega,starešino. Navodilo o tem mora biti vsebovano v sami odločbi: Vsaka odločba o disciplinski kazni mora vsebovati tudi izrek o stroških disciplinskega postopanja, ki jih mora . plačati delavec, ki je napravil prekršek. Če se postopanje ustavi ali če se obdolženec oprosti, nosi stroške • postopka država. Pravica do pregona disciplinskega prekrška delavca zastara v eppm mesecu po storitvi prekrška, pravica do izvršitve kazni pa v 15 dneh po. pravnomočnosti odločbe.
Predvidena je tudi rehabilitacija kaznovanega delavca, t. j- izbris disciplinske kazni v sledečih primerih:
a)	če doseže delavec katerega izmed, našlovov, ki so določeni v zakonu o častnih naslovih delovnih ljudi, ali če je proglašen za iznajditelja, novator-
. ja ali racionalizatorja;
b)	če delavec v 6 mesecih po izvršitvi kazni ne stori novega disciplinskega prekrška...
Direktor podjetja oziroma voditelj urada ali ustanove lahko izrečeno disciplinsko kazen izbriše še pred pretekom šestmesečnega: roka tudi v primeru, če je kaznovani delavec'pohvaljen ali nagrajen, ali če se pri delu izkaže ¡za vestnega, marljivega in požrtvovalnega.
Direktor lahko prepusti odločanje o nekih disciplinskih prekrških (osebni spori, žalitve, prepiri, pretepi, nemoralno' vedenje, pijančevanje, male tatvine do 100 din) tovariškemu sodišču sindikalne .podružnice: Tovariško sodišče pri: nas zaenkrat še ni ustanovljeno, bo pa v kratkem. To. sodišče je sestavljeno iz treh članov- Predsednika izvolijo člani podružnice, dva člana pa določi za vsak posamezni primer upravni odbor sindikalne podružnice. Sojenje pred tovariškim sodiščem je javno in so na njem lahko prisotni vsi delavci tovarne, ki lahko zahtevajo tudi besedo v zvezi z zadevo, o kateri se sodi. Tovariško sodišče lahko izreče naslednje disciplinske kazni:
a)	pismeni opomin,
b)	pismeni ukor,
c)	pismeni strogi javni ukor,
lahko pá tudi predlaga direktorju, da se izreče ena izmed strožjih zgoraj naštetih kazni, ne sme je pa sam izreči- '
(Se nadaljuje)
Ing. Spil er Franc ,
Pomen razrojnega dela
Vsakodnevni problemi in težkoče pri izvrševanju *	. proizvodnega plana, nas ne smejp" odvračati jod
pravilnega pojmovanja razvojnega dela, ki je bilo potrebno’ za. začetek in pospeševanje proizvodnje v minulih letih, ki pa bo prav tako nujno tudi v bodoče, da razvijemo, proizvodnjo novih izdelkov, ki jih zahteva naš plan — naša pot v industrializacijo. Pravilno predstavo o razvojnem delu morajo imeti ne samo vodilni ljudje, ampak’ tudi delavci in ■delavke pri strojih ter sleherni učenec in vajenec.
V preteklosti je bil razvoj posameznih panog ■ tehnike odvisen predvsem od posameznikov, ki so imeli poleg genialnih'zamisli tudi dovolj trdne volje kljubovati vsem težavam, predvsem pomanjkanju gmotnih sredstev in načelnemu odporu vodečega ■ razreda proti vsakemu napredku. Dolga je vrsta borcev za razvoj tehnike, v njej so zastopani skoro vsi narodi, od Jarpesa Watta, Stephensona, Bella, Edisona, pa do Marije in Pierra Curie in do najnovejših, doslej neznanih ’ imen v zvezi z atomsko' energijo. T udi naši narodi so zastopani ' s svojimi sinovi, predvsem z Mihajlom Pupinom in Nikolo Teslo, katerega lahko'imenujemo, očeta moderne elektrotehnike. Trda'je bila borba vseh naštetih in
tisočerih drugih za napredek, saj so . vsi. lastniki tovarn in drugi denarni mogotci v večini primerov odklanjali’vsakopomoč toliko časa, dokler jim doseženi rezultati na prototipih niso dajali dovolj nega jamstva za denarni uspeh vsake novosti- A od ideje do uresničenenja je dolga pot In prav na tej poti veliki možje preteklosti niso imčli nobene pomoči, vztrajati so morali pri delu v barakah, osamljeni in .v pomanjkanju.
V novejšem času so vse države in kapitalisti v boju s konkurenčnimi podjetji spoznali'^vrednost rhivojnega dela, zato so začeli ustanavljati institute, laboratorije in konstrukcijske biroje, v katerih so se življenjski in delovni pogodi ustvarjalcem nove' tehnike že vidno izboljšali. Vendar je veljal ta napredek le v industrijsko mo'čnih državah, pri nas pa, kjer lastne industrije skoro nismo imeli, sta pa tuj kapital in močna konkurenca inozemstva onemogočala 'vsak samonikel razvoj. Zato so bili naši najboljši možje tehnike 'prisiljeni poiskati si boljše pogojfe za razvojno delo v. tujini, največ v Ameriki, med njimi sta bila že pr„eje omenjena, Pupittbin. Tesla. Delo naših ljudi v tujini je bilo izredno plodno, saj je Tesla sam izumil, trofazni tok z
vsemi pripadajočimi vrstami motorjev m generatorjev, nadalje je prvi prenašal znake brezžično na velike razdalje, prvi "je krmaril čoln na daljavo I brezžično1, itd., itd-
Vse novosti tehnike, pa četudi so bile\ plod naših J rojakov — izseljencev, so1 prihajale k nam z veliko I zakasnitvijo, kot uvoženi izdelki inozemskih t-p-varn.
Tudi po prvi svetovni vojni mnogo naših sposobnih.
! strokovnjakov ni našlo primernega dela v slabo razviti industriji predvojne Jugoslavije, zato so mo-| rali — po- zgledu 'svojih očetov — za delom v tu-| jino. Le malo- je bilo takih ljudi, ki so s svojim fc;. ustvarjalnim delom na domačih tleh kljubovali pri-Hsku inozemske industrije.
Danes je položaj bistveno drugačen. Naša raz-[ vijajoča se industrija je prevzela v izvrševanju prve [ petletke ogromno nalogo: v mnogih panogah teh-I iiiike mor amo dohiteti - inozemsko-' pro-izvtcdlnj-oi v asortimentu in v kvaliteti. Pri tern so seveda na S prvem mestu one panoge, ki so v najožji zvezi z [ obnovo in obrambo dežele ter z dvigom kulturne t ravni naših narodov. Vse to ima seveda za posle-[ dico uvedbo vse polno novih predmetov v proizvod-. I nji naših tovarn. ■
Kjjub temu, da upoštevamo pri razvoju izdelkov,
Ï kakršnih doslej nismo proizvajali, predvsem prin-|:cipe in izvedbe, ki so v. inozemstvu že z uspehom 1 preizkušene, se nam sfavljajo na pot mnoge težave, ki se zde včasih skoraj nepremagljive. Predvsem moramo graditi stroje v čim večji meri-iz domačega materiala, ki pa po kvaliteti mnogokrat ni povsem [ enakovreden' inozemskemu. V takih primerih je ¡treba že pri konstrukciji upoštevati vse težkoče,
I ki bi utegnile nastati v zvezi s slabšim materialom. ¡Poleg omenjenega asortimenta materiala je velika lovira pri razvoju novih izdelkov predvsem pomanj-V kanje strokovnjakov — specialistov. Res, v nekaterih'panogah so nam prišli na pomoč inozemski -| strokovnjaki, v veliki večini primerov pa smo moe [rali tudi najodgovornejša strokovna dela opraviti | sami, brez predhodnih izkušenj.
1; To pionirsko délo v naši industriji daje z vsakim ■dnem nove uspehe: parni bager, roto-rski kopač, parni stroji za. vlačilce, stružnice in drugi obdelo-| vatni stroji, traktorji, turbiné, generatorji, parni I kotli, črpalke, zatvo-rnične naprave ih drugi potrebni p stroji so že dolga Vrsta izdelkov, ki so. v celoti -| od načrtov do serijske proizvodnje — delo naših glav in naših rok. V to vrsto je postavila pomembne izdelke* tudi naša tovarna: števci, volt- m amper-¡ metri, električni.vrtalni str-ój, vžigalna tuljava, svetlobni dinamoi, stenska ura, kinojačalnik in kinopro-ijektor so proizvodi, ki so želi. .priznanje ne samo s I strani domačih strokovnjakov, ampak so bili pred-¡ met resničnega zanimanja ; tudi v inozerflstvu..
Doslej smo se pri razvoju novih iždelkov ozirali ¡ predvsem na podobne tuje izdelke, sedaj pa že pri-. haja čas, ko še bo v marsikateri panogi naše indu-strije pokazala potreba, upoštevati pri izdelkih specifičnosti naše družbene ureditve in materialnih;J ¡ možnosti- To nalaga razvojnemu delu nove naloge, iskanje novih poti, novih rešitev. Doslej najvidnejši rezultat nove smeri razvojnega dela je izum p-o-t stopka za pridobivanje plavžarskega koksa iz rjavega premoga, plod sistematičnega dela univ: prof. dr. Samca iz Ljubljane in ing. Popoviča iz. Be-o-
grada. Ta postopek je nova originalna rešitev problema, ki ga v inozemstvu še niso znali rešiti.
Delo mnogih novih znanstvenih institutov in industrijskih laboratorijev nam bo dajalo vedno več novih zamisli in nč-vih rezultatov, ki bodo v veliko korist pri, razvoju našega gospodarstva.
Tudi v naši tovarni imamo dovolj možnosti, da pri novih izdelkih, ki jih nameravamo razvijati v prihodnjih letih, upoštevamo vso specifičnost naših potreb in naših možnosti ter da pri tem iščemo novih principov in novih oblik. Tako delo zahteva seveda več strokovnega znanja, večje razgibanosti duha in več izkušenj. Potrebno je tudi pravilno pojmovanje razvojnega dela izven razvojnih oddelkov in prav v tem moramo marsikaj popraviti.
»V čem moramo izvršiti prelom?« vprašuje in istočasno tudi odgovarja predsednik Gospodarskega sveta tov. Boris Kidrič: '
»P'rvič, potrebno je okrepiti uprave in biroje za pospeševanje, proizvodnje. Tudi v kadrovskem pogledu jim nismo dovolj pomagali. Še zmeraj gledajo — tako naše operative;, kakor tudi naši planski organi .-L; na te nenavadno važne ustanove , našega socialističnega gospodarstva kot na nekaj. Postranskega v našem gospodarskem razvoju, kot na nekaj kar lahko prepustimo samemu sebi.
Prav tako; je treba konstatirati, da_ v materialnem pogledu skrajno nezadostno oskrbujemo naše. laboratorije in institute. Včasih ne more vse njihovo’ dragoceno’ delo napredovati iz preprostega razloga, ker jim manjkajo nekatere materialne malenkosti, ki sicer ne pomenijo za našo državo nobene težave, toda zanje so zares velika ovira, to'-pa zato-, ker teh malenkosti nj v našem navadnem planskem mehanizmu, ker jih ni nihče zagotovil izven navadnega planskega mehanizma: in ker znanstveni delavci pri naših podjetjih, dispečerjih itd-naletavajo na zaprta vrata, pa naj' še toliko pojasnjujejo važnost svojega dela;
Naslednja pomanjkljivost je v tem da mnogi strokovnjaki, ki bi mogli doseči, pomembne rezultate v žnanstvenO-raziskovalnem delu, niso uporabljeni v zadostni meri in pravilno. Nekateri so sploh pozabljeni in niso dobili ustrezajočih nalog.
Prav tako- je v oiperativi; t1-: kar je popolnoma napačno- — mnogo inženirjev in strokovnjakov, ki bi dali več v znanstveno-raziskovalnem delu. V operativi lahko kaj hitro- dvignemo- tudi popolnoma, novega tovariša, ki nima zadostne predhodne izobrazbe. To nam dokazuje, vsa naša praksa pri napredovanju novih^gospodarskih kadrov. Za znan-stveno-raziskovalno- delo- pa so potrebni ljudje z znanstvenimi predpogoji, ti pa se.ne dajo-'ustvariti kar čez noč-' Sploh nekateri naši tovariši smešno postavljajo ■ Operative nasproti znanstven-o-razisko-valnemu delu* Operative in njen-o- važnost povzdigujejo prak-ti cistično -dio neba, v znafli-stveno-razisko-. valnem delu aa. vidijo- nepotrebne, manj važne, profesorske posle. Kajpak, brez operitve ni ničesar, to-da zna-nstveno-raziskovalnega dela za pospeševanje ne smem-o- izenačevati z nekakšno buržoazno, od prakse in življenja ločeno- znanostjo-, zakaj znan-stvam>-razisko-valno- -delo- — kakor ga mi razumemo — služi izvršitvi petletnega plana in potemtakem-najvažnejšim nalogam same operative.«
. Upoštevanje gornjih načel bo v marsičem pri-;
10 pomoglo k pravilnejšemu poteku in k .pospešenju razvojnega dela v naši tovarni, ki sicer ni izključno znanstveno-raziskovalno, ampak ima pretežno indu-. strijski značaj, m je torej osnovna podlaga serijske proizvodnje.
Za uvajanje proizvodnje novih izdelkov pa ne zadostuje samo 'razvojno delo v laboratoriju in konstrukciji, ampak so pri tem v izdatno pomoč tudi ideje in vztrajno delo- nova tor jev in racionalizator-. jfev iz vrst delavcev, urejevalcev in mojstrov. Ti so tudi v naši tovarni rešili že prenekateri praktični
problem, uvedli racionalnejšo obdelavo in s tem v veliki meri pripomogli k. izpolnjevanju planskih nalog.
Da bi čim uspešneje . izvršili plan razvojnega dela ki je v tem letu izredno obsežen, saj predvideva izdelavo konstrukcije in prototipa za vrsto novih izdelkov :— je potrebno' najtesnejše strokovno sodelovanje konstrukcije hn laboratorija s strokovnjaki iz produkcije, dla s 'smiselnim oblikovanjem' detajlov že v naprej omejimo število potrebnega orodja in dobo kasnejše obdielave.
G *?
Ing. Špiler deluje kot vodilni konistrukter konstr. j grupe za kinoprojektorje in grupe v razvojnem la-, bora toriju za kinoprojektorje. Njegovo delo je ce-| lotna ,konstrukcija obstoječega kinoprojektorja za. normalni film,.ki se sedaj v tovarni izdeluje serijsko,rj Kot konstrukter' in razvijalec aparata je zelo domi-1 seln in smel.'Tako je -posotavil na papir celo vrsto : lastnih izvedb in konstrukcij, ki sp danes uresničene na -aparatu samem'. Izdelal je n. pr. posebno pripravo, ki v . primeru ognja ..v aparatu na filmskem j traku razširitev požara avtomatično prekine, pogasil ogenj ter ustavi aparat, česar doslej ni imel še 1 noben inozemski aparat. Sedaj dela na konstrukciji aparata za predvajanje ozkega filma brez malteškega križa na-principu, ki je originalna zamisel ing. Počkarja in njega in bo omogočal ceneno masovmj proizvodnjo.
Ing. Špiler dela že od leta 1945' dnevno po 14 do Ing. Špiler Franc	16'ur, ne glede na redni delovni čas na konstrukti- j
je bil odlikovan z medaljo dela	jah kinoaparatov.
Ing. Vuga Odon
Zgodovinski razvoj telefona
(nadaljevanje)
Filip Reis je s svojimi prvimi delno uspelimi poizkusi kmalu nastopil pred javnostjo in tako pravzaprav še nedozorele stvari obelodanil. S tem je dal mnogim pobudo za razmišljevanje o telefonu. To nam dokazujejo razni modeli sodobnikov, ki v marsičem sličijo mjegovim Slika 1. nam prikazuje konstrukcijo, Reisovega oddajnika, kjer vidimo ponazorjene dele ušesa. Glas 'udarja z .odgovarjajočim številom tresljajev .v trobasto odprtino na membrano, napravljeno iz živalskega mehurja ali črevesja- Za 'membrano pritrjfeni kovinski prožni peresi sta tako uravnani, da. se stikata v odvisnosti od tresljajev- 'membrane. Na ta. način vpklapljata. in izklapljata električni tok. Slika'2. ponažoruje Rei-sov prejemnik, ki je zanimiv iz razlogov, ker so ga od Reisa drugi povzeli m izboljševali, sam pa se je od njega oddaljil. Ta konstrukcija je bila pač najboljša rešitev njegovih prejemnikov. Membrana se-pod vplivom elektro-magneta' ritmično premika. Ta rešitev je v principu ostala vse* do danes kot najboljša in edino pravilna.
V Londonu se je tedaj pečal z raziskovanjem telefona mehanik Ladd, ki je prejel od Redsa opise
in skice njegovih modelov in z dobrim uspehom preizkušal njegov prejemnik. ■
slika 1
Mehanik Yeates iz Dublina je na Reispvem oddajniku opazoval njegovo slabo stran v prekinjanju električnega toka m kovinskih delih nad' nihajočo membrano. S tem, da je platinaste kontakte oddaj-,
nika rekonstruiral in jih -namestil v razredčeno' kislino, je vpeljal' zanimivo novost spreminjanja ja-kpsti električnega toka in žel yelik uspeh ter znatno izboljšal Reisov izum. Svoje modele je predvajal v dublinskem filozofskem klubu.
Reisovi modeli, katere je v Frankfurtu izdeloval mehanik Albert, so šli tudi v inozemstvo in celo v Ameriko- V Ameriki je neki van der Wéyde po prejetem opisu ponazoril model Reisovega telefona in ga leta 1868. predvajal v politehničnem klubu, ameriškega instituta. Tudi znani elektrotehnik D- Edward Hughes,izumitelj po njem imenovanega telegrafskega aparata, se je pečal z Reisovim telefonom in ga ob neki priliki predvajal kot fizikalno kurioziteto leta 1865. tedanjemu ruskemu carju. Ni izključeno, da so bili tedaj o tej zadevi obveščeni tudi ruski fiziki.
Tako je postal Reisov telefon popularna novost-Kakor bomo še kasneje videli, so'se razni njegovi sodobniki z mrzličnim zanimanjem lotili izpopolnjevanja in izboljševanja ter so iskali boljšo • rešitev problema. Njemu samemu pa ni bilo dano .doživeti končnega uspeha svoje zamisli. Umrl je leta 1874-komaj štirideset let star. Kritika njegovega dela je stalno naraščala ih prišlo je tako daleč, da so mu oporekali celo namen njegovega izuma. 1
V	»knjigi o iznajdbah« pišeta prof. Dretschel in dr. Wunider, da se Reisov telefon ni obnesel za prenos govora in da reproducira le glasbo in še to .z. otročjim glasom. Prof. Rinaldo Ferini iz Milana pa piše, da prenaša Reisov telefon le višino glasu, fie pa, jakosti in\barve; nekateri trdijo-celo, da Reis ni imel namena prenašati s svojim telefonom Človeške govorice. .
V	prvi polovici 70- let prejšnjega stoletja je zabeležila zgodovina elektrotehnike znatno. napredovanje tudi v' razvoju in . izpopolnjevanju telegrafskega aparata. Strokovnjaki so stremeli za tem, da poenostavijo oddajo’in sprejem, predvsem pa, da povečajo brano. odpreme brzojavk spričo njihovega' stalno naraščajočega števila. Nujnost je zahtevala boljše izkoriščanje obstoječih 'telegrafskih linij in privedla do rešitve istočasnega prenašanje večjega, števila ' brzojavk na isti liniji. Iz" tega časa imamo, tudi »fonotelegraf« in »harmonični' telegraf«. Preizkušanje glasovnih vilic raznih frekvenc je končno
dovpdlo do iskanja nihajoče membrane, ki naj bi t1 bila dovzetná slediti tokom raznih frekvenc in oblik in tako sprejemati razna nihanja- Tak aperiodičen sistem predstavlja današnja membrana. Vendar zgoraj omenjeni, »fonograf« in pa »harmonični" tele- • graf» nista Še bila v stanju prenašati govora. Za-nimivo( je za nas' vedeti, da sta se v tem času v Ameriki s telegrafijo bavila tudi A. Graham' .Bell in pa Elisha Gray-
. Tako se je Elisha Gra^ ukvarjal z ejektrohar-moničnim telegrafom že od leta 1865-, leta 1874. -je pa sestavil tudi'svoj telefonski aparat. Prijavil ga jé patentnemu uradu 14. februarja-1876- v Washing-tonu, t. j. točno isti dah vendar dve uri kasneje, kakor A. G. Bell. Princip njegovega oddajnika je bil isti kakor Reisov, tehnično pa" je oddajnik imel novost, katero je vpeljal Yeates, t. j. membrano s p la- -trnastimi konicami stoječimi v razredčeni kislini, Prejemnik je; bil sličen, tistemu Reisovemu modelu, . kateremu so se tako Reis, kakor tudi mnogi- drugi izogibali.. Njegov aparat jc dobro prenašal govor, toda v jedru ni bil nič drugega kot Reisov telefon z Yeateš-ovo izboljšavo. Vendar je, kakor že omenjeno, njegova prijava prispela na patentni urhd dve uri prepozno.. Trditev, ki je bila kasneje, postavljena na procesu, da jé njegov tekmec Bell podkupil urednika, na. patentnem uradu, češ, da 'je .njegovo ‘ prijavo Zadržal, ni bila dokazana.-.
Profesor Aleksander Graham Bell, katerega ne priznavajo samo Amerikanci, temveč tudi mnogi drugi kot pravega izumitelja telefona, je bil rojen v Škotski leta 1847. Kakor že njegov oče,; tako se , je tudi on v svojem poklicu posvetil, študiju govora', in sluha. Študiral je v Edinburgu in Londonu ter se 1870- preselil v Kanado. Kmalu nato je postal profesor fiziologije v Bostonu. Že'kot študent se je seznanil s Helmhotzovimi nauki o tvorbi glasu in -z njegovimi, fiziološkimi raziskovanji, o muzikalni harmoniji. Pagejeva galvanska muzika ga jé ver- j jetno vzpodbudila, da se je posvetil raziskavama _ harmoničnega množičnega 'telegrafa in v zvezi s tem tudi raziskovanja telefona. Neki L Tait pripoveduje, da je v Edinburgu večkrat imel priliko biti navzoč pri predvajanju Reisovega telefona in da je nekoč videl tam tudi Bell-ovega očeta, ki se je zanimal za stvar. Ni izključeno torej, da Bell ne bi vedel za Reisova raziskovanja, ih uspehe. Iz patentnega opisa in njegovega priznanja sledi,'da njegov prvi. telefon še ni deloval. Po svoji obliki, sta bila njegov
oddajnik: in sprejemnik različna, kasneje jima je pa dal slično obliko. Ker je stremel za lahko kotvo pri magnetu, je vzel komad urinega peresa ter ga pritrdil na tenko., toda dobro nadeto membrano iz mehurja. Da bi dobil aperiodičeh sistem, 'je, nihajočo' maso membrane ‘do dopustne možnosti zmanjševal-Tudi obliko lončastega, magneta je preizkušal, kar
12 pa je kmalu opustil. Elektromagnetsko je povezal prejemnik in oddajnik in uporabil pri tem kot prvi pri svojih telefonskih modelih indukcijske. toke-Indukcijska povezava membrane je bila Bellova novost, katero je doprinesel k razvoju telefonskega problema. Prvotno vključeno baterijo je izločil po zamenjavi elektromagneta s trajnim magnetom, kar je napravil z namenom, da bi polariziral razna ni-

Poklukar Jože »	’ ■	- i'
večkratni racionali-zator in novator
hanja ploščice, katera je ostala klasičen element telefona vse do današnjih dni. Tako je dobil obliko, ki še danes simbolizira ta aparat. Svoj telefon je Bell predvajal 1876. na svetovni'razstavi v Filadelfiji: Prvič pa je pred pričami telefoniral iz Cam-bridge-a v Boston 9. oktobra 1876. Ta dan smemo smatrati kot začetek električnega prenosa govora na daljavo.	.
Telefon je tedaj nastopil svoj zmagoslavni pohod ter se je leto pozneje pojavil tudi v Evropi, kjer je bila malokatera iznajdba tako sprejeta kakor ravno ta. Brez baterije je bila zadeva čisto enostavna in preprosta- Bila je pravzaprav resna fizikalna aparatura, na'drugi strani pa je izgledala kot zelo
poučna-igračka. Zato. se ne smemo čuditi, ko vidimo Wemerja Siemensa, ki je začel že prvo leto po Bellovi objavi patenta'izdelovati telefon v preprosti, majhni obliki, namenjeni za darilo. Povpraševanje po teh aparatih je bilo nepričakovano veliko, Stvar, pa ni bila v tem končana, temveč je šele nastopila pot razvoja. Mnogo stvari je bilo treba še rešiti. Prav kmalu je nastalo vprašanje klicne naprave. Vpeljali So zvonec z uporabo baterije in induktor. Da so lahko uporabili isto linijo za klic in -za prenos govora sbenem, je bilo potrebno opremiti aparat z avtomatskimi preklopnim stikalom. Vse te dele še danes vidimo na telefonskem aparatu. Pri takem prenosu zvočnega ' valovanja so kmalu bile opažene velike energijske izgube. Obdržali so trajni magnet in so baterijo ponovno upeljali.
V nadalnji razvoj telefona so posegli znani iznajditelji in strokovnjaki, iz te dobe. Že omenjeni David Edward Hughes,, ki je že deset let pred nastopom Bella razmišljal o Reisovem telefonu, se je poleg svojih, izvirnih problemov prav rad pečal tudi z iznajdbami drugih ter jih študiral. To nam dokazuje baš njegov mikrofon, niova izvirna rešitev telefonskega ■. oddajnika. O svojih opazovanj ih je poročal na zasedanju Royal Society v maju 1878. Njegova opažanja so se nanašala na lastnosti prostih, ali bolje rečeno tresljaj-oeih se kontaktnih'mest prehodnega Upora. To je dosegel s tem, da je spreminjal pritisk -med sestavnimi deli vodnika, od-n. upora. To Je dosegel s tem, da je spreminjal* pritisk med sestavnimi deli gostega in trdega retortnéga olja. Na podlagi potrpežljivih preizkusov so ga izkušnje dovedle do presenetljivih izsledkov.1 Najzanimivejše je pač bilo to, da se je s to rešitvijo Hughes izognil stalnemu-prekinjaju toka v oddajniku, kar je preje povzročalo Reisu največje težave. Hughes svojega izuma ni dal patentirati-
(se nadaljuje)
Ing- Lavrenčič Marjan
Kontrola v serijski proizvodnji
Težko je govoriti ločeno, o kontroli in serijski proizvodnji,, ker Je .oboje že od vsega začetka tako "tesno povezano, da je mogoče razpravljati o kontroli le v zvezi' s proizvodnjo.
Ce si na kratko predočimo ves razvoj serijske proizvodnje ter vzporedno merjenja v kontroli, lahko razdelimo ta razvoj na štiri obdobja. Doba pred letom 1800 je uvod v množinsko proizvodnjo. Tedaj, je Amerikancu Whitney-ju prvič uspelo s pomočjo točno izdelanih kalibrov dobaviti za. ameriško vojsko, prvih 10.000 zaMoipnikov ’ za puške, ki so bili med seboj izmenljivi. Za tedanje pojme je bil to nerazumljiv napredek, ki je utiral pot serijski in mn-ožinski proizvodnji- Izpolnjen je bil pogoj izmenjave delov, ki je osnovni pogoj gospodarne proizvodnje.
Po prvi uspeli fabrikaciji se je serijska proizvodnja zelo razmahnila in je dobila v drugi fazi svoj višek v oboroževalni industriji pri izdelavi avtomatičnega orožja. Vsa tedanja proizvodnja še ni bazirala na standardih-Zato so ravno v omenjeni
industriji najprej naleteli na težave, pri izdelavi ogromnega števila nestandardiziranega, -merilnega orodja, ki so razvoj dobesedno dušila. Zato lahko smatramo naslednje t. j. tretje obdobje za dobo uvedbe državnih standardov (Čeh-oslo-vaški ČSN, v Nemčiji. DIN, v Franciji CNM, v Švici VSN itd). Serijski produkciji so se s . tem odprle neslutene možnosti, kontrola je pa dobila mnogo lažje stališče-Zmanjšali >o število' kalibrov, (mejnikov)1 s tem,, da so standardizirali ujeme. Merilno .orodje je postalo univerzalno'iin uporabljivo-,.za v^e vrste izdelkov.
Države, ki so bile živo zainteresirane za mednarodni trgovski promet, so. že kmalu1 po prvi svetovni vojni prišle do spoznanja, da sami državni standardi ne zadošča j o-.. N-pr. ležaji izdelani v .Švedski, So morali biti izmenljivi z gredmi, ki so bile izdelane doma,- bodisi kot konstruktivni ali pa rezervni deli. Leta 1928 so- na mednarodni kop-, ferenci v Pragi v okviru ISA 3,. t- j/ po predlogu št. 3 mednarodnega društva za standardizaciio- (ISA je kratica za angleški naziv, /n-ternatiopal Federa-
tion -ot the Matio-nat, Standardissing ^ssodaticm) izdelali;, standarde mednarodnih toleranc in ujemov. To obdobje^.lahko smatramo kot zadnjo (četrto) dobo razvoja kontrole in serijske proizvodnje, ki se je s tem dvignila na mednarodno višino..
Iz tega kratkega pregleda, so razvidna, osnovna pravila, ki jih pri organizaciji kontrole v proizvodnji ne smemo prezreti.
Prvi osnovni pogoj uspešne serijske in lnuožinske proizvodnje je točno merjenje. Dele je smatrati kot dobre tedaj, če se nahajajo sv tolerančnih mejah, sicer pa marajo iti v popravilo ali pa v izmet.
Drugi osnovni pogoj ne'' dopušča izdelave, ki ne bi bila kontrolirana. Meriti moramo Med in po vsaki končani operaciji. Prvenstvena naloga kontrole med delom je naloga delavnice,* kontrola po izvršeni operaciji ,pa je naloga kontrole v proizvodnji, ki mora biti izvršena s tako točnostjo' kot to predvidevata načrt izdelka in delovni postopek. Vsak gotov, izdelek, električni; vrtalni stroj, inštrument itd., je treba poleg tega po izvršeni montaži pregledati, če deluje (funkcionira)..
Da bi bila proizvodnja gospodarna, mora biti izpolnjen 'tudi tretji pogoj, .t.^ izmenljivost, delov!
Beguš Ivan
9 kratni udarnik odlikovan z orde-nom dela III. reda
S tem je predpisan sistem mer ;in ujemo-v, ISA, ki ga upodabljajo vse države metričnega sistema.
Od trenutka, ko pride neobdelano gradivo: v tovarno, pa do,trenutka, ko ga oddamo kot gotov izdelek, moramo ves postopek kontrolirati. Da bi mogli to nalogo uspešno izvršiti, moramo organizirati več. oddelkov kontrole. Vbodna ali prevzemna
kontrola, prevzema gradivo, izdelke in polizdelke drugih podjetij ter moraš izvršiti kontrolo mer, mehansko preizkušnjo, kemično in metalografsko preiskavo ter električno^ merjenje. Zator.sb./potre-bni mehanski,* kemični in. metalografskib|[iaboratdrijy električna kontrola, ki. mora biti. opremljena'z vsemi potrebnimi instrumenti-, in. kontrola; mer, ki • mora imeti odgovarjajoča merila. To Vse je potrebno: za- -odkrivanje napak dobaviteljev, ki bi sicer v znatni meri ovirale produkcijo. Serijska kontrola skrbi za' kontrplo operacij v proizvodnji,' za kontrolo gotovih delov, pa končna kontrola, ki pregleduje. dele za brezhibno montažo. Operacije, v mom taži in končne izdelke kdntVblifa montažna kontrola. Vsekakor je najmočnejša panoga-kontrola mer in količinska kontrola.
Kontrola mer ima svoj sedež 'v merilnici, ki je na.ip-recizne-jši oddelek v tovarni ter je tesno pove-, zan z proidja-rn-o, kij izdeluje orodja'-in merila. Če tore j obstoja v tovarni ‘tudi orodjarna, moramo predvideti kontrolo- v orodjarni .za kontroliranje operacij, posameznih delo.-v in prvih poskusnih delov, ki smo jih ž novim orodjem izdelali. Prevzem orodja je O'bi-čajtt-0 nalb-ga merilnice.
V Serijski kontroli je podobno, treba organizirati kontrolo prvih petih/,ali desetih komadov, ki šele izda odobrenje za delo na delovnem mestu,.'Kljub vsem omenjenim ukrepom j-e v večjih tovarnah uvedena tildi leteča kontrola delovnih mest, ki. se na delovnem mestu nenadoma prijavi ter zabeleži vse' eventualne nepravilnosti. Če hočemo omogočiti nemoteno fabrikacijo, mora ¡biti kontrola edini' organ, ki srne;.oddati dele v vmesno skladišče in v skladišče' .gotovih delov. Kontrolo v podjetju je..' smatrati ko-t nevtralno ter ne sme-biti podrejena glavnemu inženirju, ki upravlja proizvodnjo. Vodja' tovarniške kontrole, ki ima ža pomočnike vodje mcrilnic. vodjo vhodne kontrole, vodjo serijske, montažne in električne kontrole itd-, je neposredno podrejen direktofju podjetja. Kontrola, ki je kos vsem.navedenim nalogam zagotovi nemoteno montažo in brezhibnost izdelkov. Odstopanja o-d navedenih zahtev bi ogrožala nemoteno proizvodnjo in . kakovost izdelkov. Mnenje' kontrole o, številu In kakovosti d-clo-v mora biti merodajno, vsled Česar tudi bazirajo vsa pOr-očila -6- izvrševanju' delovnih Halog ria njihovih podatkih. Skrb- za -dvig kakovosti proizvodnje. je torej, istočasno skrb _ za dober strokovni kader v kontroli.
Ing. Vuga Mirko.
O Vplivu slabe organizacije v obratu tovarne
Pri obravnavanju dnevnih problemov v zvezi s proizvodnjo' v tovarni, slišimo zelo- pogosto ime »organizacija«'.;, Kaj j si predstavljamo; • pod organizacijo v tovarni? Kje čutimo- slabe posledice zaradi slabe in pomapjkljive' organizacije?
Poglejmo-prvo vprašanje!
.Organizacija predstavlja povezanost vseh oddelkov v tovarni v nerazdružljivo celoto-. Delovanje te celote se mora razvijati po določeno- odrejenem sistemu obratovanja za .racionalnejše- ¡delo s čim
nižjimi stroški proizvodnje, pri -dobri. kvaliteti izdelka. Vsako- podjetje mora imeti svojo organizacijo in če tudi ta ni popolna, je bolje, da se je podjetje drži in dela po', njej,'kakor pa, da bi obratovalo -brez nje, ali pa da bi se- ne držalo v celoti njenih predpisov'V takem slučaju pravimo-,‘da vlada. v) podjetju anarhija %r;; brezvladje. Lahko si mislimo posledice takega nereda v podjetju.
.. V zvezi.z organizacijo- slišimo tudi ime .»evidenca« in »statistika«. Prva je ozko povezana z orga-
4 nizacijo. Áko imamo v podjetju dobro organizirano evidenco, bodisi dnevno ali mesečno, lahko pridemo , do statističnih podatkov, na podlagi katerih lahko planiramo za bodočnost mnoge stvari. Obenem nam . dobro organizirana evidenca nudi krasen pregled nad celokupnim delovanjem tovarne.ali njenih posameznih oddelkov. Evidenca daje tako direktorju kot višjim vodilnim administrativnim organom pregled, kako podjetje dela. Vse opažene pomanjkljivosti lahko odstranimo torej takoj z dobro organizacija -
Oglejmo si sedaj drugo vprašanje!
Kakšne posledice ima lahko slaba orgánizacija v podjetju in kaj nastane, če ne delamo pó njenih predpisih. Kot sem že omenil, nam organizacija pomaga povezati posamezne administrativne enote v eno celota torej predstavlja nekako veliko verigo . z mnogimi členki. Če eden od teh členkov — administrativna enota, -t. j. oddelek *ali odsek ni dober, je cela veriga slaba. Ta veriga je tovarna, ki pa tvori z drugimi tovarnami zopet neko večjo Verigo, ki je samo takrat dobra, čerso vsi taki členki (tovarne) dobri. Vsaka najmanjša napaka y oddelku, ima neugoden vpliv na potek dela v tovarni. Med . posmeznimi oddelki y tovarni mora obstojati povezava. To smo že prej, enkrat omenili. Predpogoj za to povezavo je seveda poznanje celotne organizacije tovarne vsaj v grobem smislu. Vsak oddelek tovarne mora vedeti kaj delajo ostali Oddelki, z drugo besedo rečeno pomeni to, da mora biti vsakomur v tovarni poznan proizvodni proces v posameznih oddelkih. Delo' v vsakem oddelku se mora podrediti in prilagoditi postopku, ki ga diktira najracionalnejši način proizvodnje v tovarim Zadržimo se malo pri tem proizvodnem procesu in poglejmo, kaj je pravzaprav to!
Vsak artikel n. pr. števec, električni vrtalni stroj , ali kinoprojektor zahteva -svoj način proizvodnje. Vse te tri artikle izdelujemo, v tovarni tako,' da lahko vsakega posebej izdelamo v posameznih oddelkih, t. j. da imamo v tovarni še posebej malo 'tovarno za števce, malo tovarno' za električni vrtalni stroj in malo tovarno za kinoprojektorje. Za poslednje,smo že imeli slučaj pri nas. Predpostavimo vedno, da govorimo o masovni proizvodnji artiklov V tovarni, to se pravi, da delamo artikle v velikih serijah, kjer je število kosov 'ene serije točno' določeno ih preizkušeno kot najracionalnejše število, Ni vseeno' namreč, če delamo serijo števcev po 10,000 ali pa po 50-000 kosov, ker nam to število diktirajo razne specifičnosti tovarne. Ali'bo ta način proizvodnje racionalen, če imamo 3 male tovarne za te 3 artikle? Ne, to bo takoj vsak rekel. Samo. če pomislimo, da bi morali izdelovati enake skupne • vijake za vse tri artikle na 3 mestih v tovarni, bomo takoj rekli, da ta način proizvodnje ni dober-Vijaki bi imeli v teh 3,oddelkih različno' ceno, kajti cena artikla in polproiizvoda se ravna po režiji dotičnega oddelka, kjer se izdeluje. Stremeli bomo torej za tem, da organiziramo- v tovarni popolnoma serijsko izdelavo vseh artiklov. Vse delo na stružnicah, rezkalniih, vrtalnih strojih‘itd-, ki 'ga zahtevajo ti 3 artikli n. pr., bomo predvideli skupno za vse take ¡iosamezne oddelke v tovarni,; seveda vedno upoštevajoč pri tem racionalno serijo za vsak artikel. Vsi posamezni sestavni deli danega artikla
se izdelujejo na različnih mestih v tovarni in iž teh' delov se potem sestavi v montaži dani artikel. To je. najracionalnejši način serijske izdelave artiklov in po-tem sistemu dela tudi naša tovarna.. Omenil sem že prej, da smo imeli pri začetni izdelavi kinoprojektorjev tudi izjemo — Tovarno v tovarni. Zakaj pa? V začetku proizvodnje kinoprojektor jev je to bilo potrebno, ker so morali izdelovati polizdelke za kinoprojektorje visokokvalificirani delavci. Vsa proizvodnja je bila šele v razvoju, od dela se je zahtevala velika preciznost in'pri tem so še črpale še vsak dan nove izkušnje iz proizvodnje. Šele ko so s.e odstranile, vse začetne Težave, je bilo možno misliti na. strogo serijsko izdelavo sestavnih, delov v tovarni. Na ta način, so se znižali' tudi stroški proizvodnje izdelkov, saj so potem iste lahko „.izdelovali manj kvalificirani delavci. Prišli smo " pa obenem do kočljive točke, kjer je potrebna že .prej imenovana -koordinacija med oddelki. Vse napake v izdelavi polizdelkov in propusti produkcijske in končne kontrole, se pojavijo Šele pri montaži polizdelkov v podsestavih, • sestavih in končno v samem artiklu.. Vsaka najdena napaka v montaži mora biti takoj signalizirana nazaj v proizvodnjo, tam preštudirana in vnesena kot opazka v bodočo serijo.'Isto velja za kinom ontažo. Kadarkoli' se gre za proizvodnjo oz-dbdelavo bol j kompliciranega dela, je potrebno, da sodelujejo vsi zainteresirani oddelki. Od planerja pa do montaže mgra biti -vse proučeno. Vse napake, ki so- večjega karakterja,,naj se na statistični način zbirajo. Današnja organizacija tovarne nam že omogoča to delo in bi bilo zelo koristno, da pristopimo k temu. Dovolj je, da na tako napako večjega značaja ni opozorjen planer, ki planira-novo serijo: pa že imamo izmet. Napako je našla kontrola, javila jo jemojstru, isti pa jo je pozabil javiti dalje, da se vnese ista kot opomba v plan. Če bomo pa organizirali delo- tako, da se popravilo sploh ne more izvesti, vse dotlej, dokler ni opozorilo na to napako prišlo na potrebno mesto, potem bomo v bodoče ■ avtomatično^ odklonili na pako- Razumljivo'je, da so- še v sami organizaciji mnoge pomanjkljivosti," da večina ljudi v proizvodnji- sploh ne- pozna proizvodnih procesov za posamezne naše drtakle in tako ne more ,na učinkovit način prispevati k izboljšanju, kvalitete naših izdelkov. Potrebno pa je tudi malo- lastne iniciative in dobre volje s strani odgovornih šefov in mojstrov ter tudi delavcev, da se na vse možne napake budno pazi, da s tem ne podajamo nezavestno možnosti za dviganje izmeta.
Kako pa pridemo- do- izmeta v proizvodnji in na kaj moramo paziti, da se mu’ izognemo? Vzemimo, da' se obdeluje, neki polproizvod na stružnici! Priprava dela izda delavni nalog ter ga postavi na terminsko desko, delavni nalog pa gre .dalje k razde-lilcu delavnice, ¿i ga evidentira in preda vod. mojstru. Urejevalec uredi stroj, izdela poizkusni komad, ga preizkusi in nato da.kontroli prvih 5.-komadov na pregled in potrdilo. Ko je prvih pet komadov potrjenih, se prične redno- delo. Predpostavimo, da pri tem delu nastane izmet,'Na vsakem ■delavnem nalogu stoji poleg števila kosov, ki jih moramo, izdelati' za naročilo tudi dodatno število kosov, to' je dopustni izmet. Pa recimo, da srno prekoračili za dotično; operacij Oi dopusten izmet-
Kje naj iščemo vzrp-k izmetu? Poglejmo možnosti! Ali je na nalogu dovolj jasen tekst, tako, da so ga vsi razumeli od mojstra do delavca? Ali je mojster dovolj proučil ves nalog, ali pa ga je kar avtomatično . prevzel in ga i prepustil delavcu;: da se on z njim muči- Misli si seveda pri tem takole: »delo na nalogu predpisuje delavca za VII-grupo, on ima to grupo in mora znati, če pa ne zna, prav .mu je. zakaj pa sili v to grupo, če ni zato«. Delavec pa 1 zopet prejme nalog in se niti ne posvetuje z urejevalcem, vse mu je jasno in si misli: »bo že šlo, saj je itak še kontrola tu, ki bo pregledala vse; in ca ona spregleda, kaj. so to mene tiče, jaz sem |normo.,izpiolnil, vsi izdelki so dobri in potrjeni.«
I Delavec na ta način prepusti vso odgovornost kontroli, češ, zakaj pa jo imamo, če ona odobri, me dalje nič ne briga. Isto- si misli mojster, ali pa tudi urejevalec.
Kaj manjka tu? Koordinacija — sodelovanje v delu med 'posameznimi oddelki. Premajhen čut od-: govornosti delavcev, mojstrov in urejevalcev in zanašanje drug na drugega. Ako upravnik produkcije skupno z mojstrom pravilno organizira oddelek, določi vsakemu delokrog odgovornosti, zahteva istrogO' povezavo^ med oddelki in posameznih v. oddelkih? potem ne more priti do’ zgoraj opisanega izmeta. Tu smo' govorili, da se vsi zanašajo na kontrolo, Kaj pa. ši misli kontrola pri svojem delu? Morda tako: »da imamo dela'tako. preveč,'je vsem , znano; vseh kosov ne moremo kontrolirati, pa tudi pri 10% predpisani kontroli ne«. V tem primeru 1 kontrolira morda res vsaki deseti kos. Morda pa bi bilo b°lie, da kontrolira včasih vseh petdeset kosov zaporedoma, zlasti v začetkfi ali pa na koncu,
ne pa enakomerno po celem številu vsakih deset 15 kosov. Kontrola mora individualno upoštevati vse . okoliščine, ki bi utegnile .vplivati na večji izmet.
Ali smo prečitali tudi dovolj natančno tekst za kontrolo . V kakšnem stanju so merila, ali je material že sam po sebi slab m nagaja pri obdelavi ter . ustvarja slabo razpoloženje, morda pa je orodje ..slabo» ; bodisi' -nož- za- obdelavo, ali pa je sam stroi slab? Mogoče délavée„ni dovolj sposoben ,za samostojnejše delo v drugi ali' tretji .izmeni? Prav. jasno, je, da pri veliki vsakodnevni ogromni količini nalogov,- nihče ne pomisli na te možnosti in niti ne utegne na vse to pomisliti.
Ne smemo tudi pozabiti, da planer nima vedno prav, tudi on je lahik> pomanjkljiv, če ima zamotan ■■problem obdelave pred seboj, naj pokliče strokovnjake iz produkcije k s¡ebi in naj z njimi obravnava .do, podrobnosti postopek 'obdelave. To je zelo koristno, samo. izgloda, da se vsi izogibajo' tega. Za planerje bi bilo tudi zelo koristno, da se od časa . do časa. posvetujejo' ši kbntrolo in referentom za obratno škodo» da nekoliko pregledajo evidenco in statistiko izmeta ter si zabeležijo karakteristične izmete. S tem bo- lahko- planer pri prihodnjem planiranju opozoril v, delavnem nalogu ria možnosti . - ' takih 'm takih napak. Vsak planer naj-se tega zaveda. v,	.?. ?... .
Mnogo- bi se dalo o tem razgovárjati in v prihodnjem članku bomo videli dalje, kaj bi bilo- po- .	,
trebno ukreniti,, da se vse take napake preprečijo. ■ .Zelja bi pa tudi bila, da bi ta članek vzbudil med čitatelji debato v obliki vprašanj in odgovorov .v prihodnji številki.
Ing. Špiler Franc
Tehniško izrazoslovje
V zadnjem časti'■ opažamo v' tehniškem izrazoslovju razveseljiv napredek: pod okriljem Slovenske Akademije znanosti ih umetnosti in z najaktivnejšim sodelovanjem Društva inženirjev in tehnikov ■nastaja obširen tehniški slovar, vzporedni k temu pa se bavi s problemi slovenskega tehniškega je-tzika tudi »Elektrotehniški, vestnik«,-ki je v svojih [razpravah -razčistil že marsikatero nejasnost. .
Uredniški odbor našega glasila »Iskra« je.že na prvi seji, ko je določal njegove glavne smernice, menil, da moramo' tudi mi prispevati svoj delež k čistoči našega tehniškega jezika, zlasti še zato-, ■ ker razvijamo svojo dejavnost na področjih, ki so |za nas nova. in ki. so zato tudi v jezikovnem pogledu polna -nerešenih vprašanj.
Ze od vsega začetka je uprava tovarne preko svojih razvojnih oddelkov pravili» načela tudi problem jezika, ko je .določila, da je treba vsako, tudi najmanjšo risbo opremiti s? slovenskim izrazom za predmet, ki ga risba ponazoruje- Na ta način smo 'dobili za'vsak posamezni -delec, za vsak sestav, za vsako ¿noto in za Vsak gotov izdelek-naziv, ki se ,je med proizvodnjo udomačil že v vseh oddelkih, pri pri-pravljalcih, -mojstrih, urejevalcih in delavcih. Res je, da marsikateri! naziv morda ni najboljši, ker pri*toliki množini risb ni bilo mogoče reševati vsa-
kega; izraza posebej tudi z> jezikovnega gledišča, ampak je morala biti izbira prepuščena posameznim konstrukterjem, v mejah okvirnih navodil?
V pogledu' čiščenja našega tehniškega. jezika, je. zlasti pomemben napredek v kinotehniki, ki ji doslej nihče , še ni iskal primernih . slovenskih besedi, po vsej verjetnosti je tudi nastajajoči slovenski tehniški slovar še ne"* upošteva. Danes, nihče v tovarni več ne govori jo »rolah za film«, o »Iromelnih« in »blcndah«, vsakdo že pozna slovenske izraze, kakor »filmski svitek«;^; »filmski boben«; »vrtljiva zaslonka«, itd.
Nasprotno temu je pa še mnogo plevela v našem jeziku, kadar gre- za orodje in dele obdelovalnih strojev- . Tu gO' stari mojstri prenesli na mlajše tovariše vso nesnago .iz časov,. ko. so . bile tovarne v naših krajih še. last tujih kapitalistov. Poslušajmo »majstra«, kako daje »strokovna« navodila vajencu :
' Vzem’ tale »runuajzen« pa pejd na »dreponk«, »ušpdnej« gaj na /»planšajbo«, paz. pri. tein, da »po-ken« ne »pofentaš«: »Podreji« en »anzac« z »zajten-meserjem'«, pa glej,,da bo na »centelne« »genau«. K’ boš. s tem »fertik« pa 'dej na »boirmašini* lukn’no •SžSarat«, merki'da se ti »bofrer« ne-»zafresa«, pol pa u to lukh’o »finfohtel« »kvint« ,urež.
Ta malce pretiran primer naj bo svarilo in vzpodbuda vsem našim delavcem in mojstrom, pa tudi učencem, da izkoreninijo iz svojega govora vse naštete in njim podobne spačene tujke in jih nadomeste z domačimi lepimi izrazi. Jalov je vsak izgovor, da jih še nimamo — za predmete, ki so v rabi po tisočkrat na dan, prav nič več ne dvomimo kako naj jih imenujemo; stružnica, ploski kolut, vztrajnik, sveder, vrtalni stroj, navoj itd., itd. so že točno opredeljeni in ustaljeni izrazi. Potrebna nam je pa trdna in vztrajna volja, da se vse tuje jezikovne navlake enkrat za vselej osvobodimo ne samo v pisani besedi, ampak tudi v vsakdanji govorici. Upamo, da bodo v tem vsem našim čitateljem članki o, tehniškem izrazoslovju v izdatno pomoč-
Čeprav se je v zadnjem času vprašanje tehniškega 'jezika precej razgibalo,'menimo, da naš prispevek pri tem ne bo odveč, ker bomo — na eni strani — popularizirali rabo slovenskih izrazov med najširšimi plastmi našega delavstva, na drugi strani bomo skušali pa s svojimi predlogi iz raznih specialnih področij fine mehanike, elektrotehnike, in kinotehnike prispevati čim več k izpopolnitvi nastajajoče slovenske tehniške terminologije in pripadajočega slovarja.
Navajamo vam nekaj najrazličnejših izrazov š področja strugarskega dela v treh oblikah: pravilni slovenski izraz, spačenko in nemški izraz, iz katerega je spačenka nastala:
slovenski izrazi	spačenka:	nemški izraz:
1. stružnica	— dreponk	— Drehbank, die
2. stružiti	— drejati	— drehen
3. strugar	— drejer	— Dreher ¿der
4. vretenih	— špindelkopf	— Spindelkopf, der
5. vreteno	,r—t špindel	— Spindel, die
6. vodilno vreteno	— lajtšpindel	— Leitspindel^ die
7. utomo vreteno	-T- cukšpindel	— Zugspindel, die
8. ploski kolut	— planšajba	— Planscheibe, die
9. čeljust	— pokna	— Backe, die
10. stružni trn	— dredorn	— Drehdorn, der
11. konica	—. špica	= Spitze, die
12 konjiček	— raj t stok	— Reitstock. der
13. podajanje	— foršub	— Vorschub, der
14. stranski nož	— zajtenmeser	— Seitsnmesser, der
15, votlinski nož	— lohmeser	— Lochmesser, der
16. premer	—’ durhmeser	— Durhmesser, der
V prihodnjih številkah našega lista bomo s tem svojevrstnim slovarjem nadaljevali, tako da bodi sčasoma prišla na vrsto vsa področja, s'katerim imamo opravka v naši tovarni.
Rotar Metod
¿¡udska	v iadi m	m4$m§ske mmi Msikdeimm
Da bi povečala kontrolo ljudskih množic nad delom upravnih organov, je vlada FLRJ v maju lanskega leta izdala uredbo o ljudski inšpekciji. Na podlagi te uredbe je bila tudi v našem podjetju izvoljena skupina ljudskih inšpektorjev za izvrševanje nalog, zadanih ji v omenjeni uredbi.
Ljudski inšpektorji imajo zlasti naslednje naloge :
a)	da preverjajo, kako aparat državnih organov izvršuje tiste ukrepe, ki zavarujejo dvig življenjskega standarda delovnih ljudi;
b)	da se bori proti birokratizmu na splošno in proti pisarniškemu zavlačevanju pri reševanju predmetov, ki se tičejo delovnih ljudi;
c)	da se borijo proti' škodljivstvu, razpisništvu in ostalim oblikam škodljivega in neodgovornega odnosa do občeljudske imovine;
d)	da sprejemajo pritožbe delovnih ljudi proti nepravilnemu postopanju aparata posameznih državnih organov.
Naša inšpekcija je v razdobju od svoje ustanovitve v juliju mesecu 1949 pa do danes, zastopajoč interese delovnih ljudi našega kolektiva, izvršila že niz pregledov in podala veliko štveilo predlogov za izboljšanje poslovanja. Rešila je tudi več pritožb državljanov — članov delovnega kolektiva. Za vse to delo je grupa prejela'tudi priznanje od Glavnega
odbora enotnih' sindikatov Slovenije. Vendar pa bi bili doseženi uspehi lahko še mnogo večji, če bi obstojala večja povezava s kolektivom in bi delavci in nameščenci našega podjetja prijavljali primere nepravilnega poslovanja, nepriznavanja po zakonu pripadajočih pravic, škodljivstva itd. v veliko več, jem obsegu,,kot je bilo to doslej.
Pozivamo vse člane kolektiva, da v smislu zgoj raj navedenih nalog, ki so jih dolžni reševati ljud-. ski inšpektorji, izkoristijo' pravice, ki jim jih daje1 naša oblast, in vse primere nepravilnega poslovanja in zapostavljanja takoj javijo ljudski inšpekciji, ki se bo potrudila, da bo vse ugotovljene nepravilnosti javila merodajnim organom in zahtevala takojšnje odpravo ugotovljenih napak. Inšpekcija bo intervenirala v vsakem primeru zapostavljanja in neprl znavanja zakotnih pravic ter birokratskega, neživljenjskega reševanja prošenj in pritožb državljanov;
Inšpekcija bo v našem glasilu vsak mesec poročala ©I svojem deju in s tem odgovarjala svojim volivcem.
Delavci, nameščenci’ in uslužbenci naj povečajo sodelovanje z ljudsko inšpekcijo^ ki 'je v celoti njihov organ, in naj, ne javljajo napak na nepri; stojnem mestu, kjer jih fie morejo alj ne znajo reševati, temveč jih v svojem lastnem in našem skupnem interesu prijavljajo ljudskim inšpektor jem,, ki' so v vseh pododborih.
fMaáim t*omm
Na svojem sestanku je mladina aktiva razvojni laboratorij — konstrukcija razpravljala o sodelovanju organizacije v strokovnem glasilu »Iskra«. Številčno- tako- močna organizacija bi lahko., imela celo svoj časopis, kar- pa radi materialnih ovir ni mogoče. zato se bomo omejili na mladinsko rubriko v glasilu »Iskra«. Kljub večkratnim poskusom ni uspelo postaviti mladinskega uredniškega odbora, s katerim bi mladinska organizacija nudila pomoč glavnemu uredniškemu odboru, čeprav so med nami sposobni mladinci, ki bi to delo lahko prevzeli. Če pomislimo^ da je v našem podjetju polovica usluž-benstva članov Ljudske mladine, potem nam bo jasno-, kakšno vlo-go- mora imeti glasilo med našim mladim kadrom. Uspehi, ki jih je imela mladina pri produktivnem delu naše tovarne, niso nikjer prika-
zani. Organizacijska vprašanja in statistika tekmovanja nam doslej niso dovolj znana, zato ima mladinska stran v našem glasilu namen .prikazati delo, uspehe in neuspehe našega mladinskega: aktiva pri graditvi' Socializma, pri kidturnem in ideološkem vzgajanju mladine. Zato bomo, objavljali mladinsko stran z naslovom »Mladina poroča« v vsaki številki-Da' bo vsem mladincem in mladinkam znano, navajamo imena mladincev, ki bodo zbirali in predhodno uredili članke za našo- stran : ,
Kapus Igor v razvojnem laboratoriju, Oblak Stojan — v kinokonstrukciji, Jankovič Kostja ■- - v razvojnem laboratoriju.
Upamo- na čim večji oidziv mladine našega ¡podjetja z dopisi in. obvestili o'važnih dogodkih iz življenja in dela mladine.
Križnar Milan
n emémm íeh¡ aífutustím^a odseka
Pri planinskem društvu »Iskra« imamo 'tudi svoj alpinistični odsek, ki šteje danes 24 članov in pripravnikov. Naloga alpinističnega odiseka je, da zbere v svoje vrste ljudi, ki se udejstvujejo' v alpinistiki, jih vodi in vzgaja.
Za leto- 1950 imamo pripravljen' precej obširni program, , poleg enodnevnih skupinskih vzponov, imamo predvidene za člane in pripravnike tudi’večdnevne tečaje. Na naših rednih sestankih pa se, seznanjamo z alpinistično teorijo, ki je za vsakega alpinista nujno potrebna.
V	okviru enodnevnih tečajev srno priredili skupinski vzpon na Storžič. Tečaj je bil skrbno- pripravljen; potekel pa je takole:
V	soboto -dne 7.1. 1950 smo se odpeljali iz Kranja v -dveh skupinah. D-obro razpoloženje se je. vzbudilo ob pogledu na zasneženi vrh Storžiča in na jasno nebo, ki nam je obetalo lepo- vreme. Mračilp se je že,,ko- srno- sli skozi Tržič, opazovani od radovednih T-ržičanov, proti Koči pod Storžičem. Po dveurni hoji smo prišli do koče, kjer nas je že pričakovala skupina. Vesel večer v koči nam je kar prehitro potekel, šli smo zgodaj- spat, da bomo pred vzponom spočiti.
Zadnje zvezde so ugašale na nebu, ko smo- se prebudili. Po obilnem zajtrku smo, se zvrstili v kolono in krenili proti vrhu. Pot nas je vodila skozi gozd, a kaj kmalu smo prišli do- zadnjih dreves, ki. še kljubujejo viharjem in plazovom. Tu se ustavljajo plazovi, ko- -drve iz strmih pobočij severne strani Storžiča. Celo-kolone je zavilo-proti strmemu plazu, ki jé bil pokrit z debelo- plastjo--trdnega'snega. Od tu smo s-i ogledali našo- nadaljnjo pot, hkrati pa se -nam j-e odprl razgled proti Julijskim Alpam in proti Karavankam. Vzpenjali srno se .mimo- mesta, kjer je pod plazom našlo- smrt 9 smučarjev. Na vrhu plazu smo vstopili y severovzhodno- žrelo. Tu smo se razdelili na štiri skupine in se -navezali na-vrvi. Vsako- skupino je vodil izkušen alpinist, ki jé pripravnike uvajal v z-imisk-o- alp-inilstikoi, pokazal jim je pravilno- uporaboi vrvi, cepina, h-ojo- z derezami - ter načine varovanja,’ -obenem jih pa opozarjal.na -na-
pake: Pripravniki so pokazali veliko- zanimanje, vztrajnost, tovarištvo in disciplino-. Po štiri in pol urnem vzponu smo -dosegli naš cilj vrh Storžiča. Imeli smo- krasen razgled, že samo- s tem razgledom je bil poplačan ves naš trud. Ne da s-e popisati lepota zasneženih gora, ki ;se blestijo v s-oneu. Na zah-od se, nam j-e.: Odpiral ra-zgl-ed proti Julijskim.. Alpam z našim 'gorskim očakom Triglavom. Pro-ti severu so bili dobro vidni vrhovi, ki se dvigajo za Stolom,, Begunj ščido in Košuto. Na vzhodu-pa so
Na cilju	Foto: Abe
nas vabile Kamniške-Alpe. Ko- smo si ogledali naš-e in tuje gore,'nam je pogled obstal na meglenem morju nad Ljubljano-. Oko nam je privabilo še Blejsko jezero, -ki se je zrcalilo v zimskem soncu iti že smo se morali pripraviti na odhod.
Kar težko- smo- se lo-čili od vrha in se po snegu spustili proti Bašeljskemu sedlu, -odkoder srno -odšli v Preddvor, kjer smo- počakali na -naš avtobus, ki nas je odpeljal v Kranj.
Na vzponu srno- se razvedrili, poleg tega pa fizično- i-n moralno- okrepili. S tem pa je b-iT naš namen do-sežen, saj \ j-e' naloga alpinistike, da vzgaja svoje člane v tovarištvu, disciplini,, vztrajnosti in predano-sti do domovine.
Natisnilo Gorenjska tiskarno 32034- 50