VESTNIK gmmmmmmmtiumntmHmmuunmuHtimmnuimmonm Poštni urad 9020 Ceiovec = Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt E izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt E Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 šiiingov E = ceioietna naročnina 120 šiiingov E P. b. b. TiuunmumummmmmitintnumtmummimmmnmnmmR *-ETN!K XXXV CELOVEC, PETEK, 20. JUNiJ 1980 ŠTEV. 25 (1973) Za reševanja manjšinskih vprašanj je potrebno vzdušje medsebojnega zaupanja Sprejem za maturante siovenske gimnazije v Ceioven V torek je bita javnosti predstavijena nova knjiga iz zbirke „Skup-"a Koroška-Gemeinsames Karnten" (ie na siovenski tisk so menda "Pozabiti", kar je brez dvoma značiino). Knjiga vsebuje gradivo, ki ga ie sestavi) prof. dr. Veiter o nekdanji študijski komisiji, ki jo je pred teti imenovat kancier Kreisky z naiogo, da izdeia osnove za zakon o narodnih skupinah. V takratni komisiji — kot znano — koroški Sio-Venci nismo sodeiovaii in je njeno deio praviinost naše odiočitve potem v poini meri potrdiio. še posebno pa nam je v tej odiočitvi dai prav poznejši zakon o narodnih skupinah, katerega tvorcem so biii Preveč ..širokogrudni" ceio prediogi, ki jih je izdeiaia omenjena komisija, čeprav so biii ie-ti vse prej kot manjšini nakionjeni. Gradenegger v dunajskem parlamentu podal o koroških Slovencih ..informacijo", ki je bila brez dvoma vredna povoda, ob katerem je bila podana — namreč v debati o 60. obletnici koroškega plebiscita. Doslej smo bili takšnega prikazovanja položaja koroških Slovencev vajeni le v KHD-jevskem „Ruf der Heimat" in v duhovno sorodnih pamfletih; sedaj je vlogo takega manipuliranja javnosti očitno prevzela koroška uradna politika. Takšno skrajno neobjektivno, enostran- Prejšnji teden je bita na Zvezni gimnaziji za Siovence v Ceiovcu matura, h kateri je nastopiio skupno 46 dijakov. V petek 13. junija pa sta za maturante prirediti sprejem osrednji organizaciji koroških Siovencev — ZSO in NSKS. Obširneje o poteku mature in o sprejemu za maturante poročamo na 3. strani današnje števiike. 3$ LET USTANOVNE LISTINE OZN: Spričo teh izkušenj je toliko tacij in ohladitve odnosov - dajali manj razumljivo, da so se pred- pobude za pogovore s pristojno stavljalci nove ..Skupne Koroške" vlado. Zato tukaj ne gre za vpra-"* poleg dr. Veiterja še oba pred- šanje sodelovanja v sosvetih s ta- sko in pristransko slikanje razmer sednika nemško-slovenskega ko- kimi ali drugačnimi pogoji, z večjimi ordinacijskega odbora celovške ali manjšimi pridržki; gre samo za kaj vse baje imamo; ni pa niti z ^ofije dr. Ernst VValdstein in dr. vprašanje pripravljenosti za pogo-^alentin Inzko — družno vključili vore. Iskrene pripravljenosti za v krog tistih ..prijateljev" koroških konstruktivne in predvsem enako-Slovencev, ki nam ..dobronamer- pravne pogovore pa prav gotovo Vsi smo dolžni da pomagamo uresničevati načeta Združenih narodov ho„ ..svetujejo", naj gremo v so- ni najti pri tistih, ki dialog istove- Slovencev. S tem se namreč med Prihodnji teden — 26. junija — bo Prav zato je v Ustanovni listini OZN, minilo 35 let, odkar ie 50 držav-usta- podpisani pred 35 leti, tudi najprej snu m pnstransnu simanje razmet rtoviteljic podpisalo Ustanovno listino zapisana jasna in nedvoumna obve- (ko je na dolgo in široko našteto, Organizacije Združenih narodov, ki je za: „Mi, ljudstva Združenih narodov, kaj vse baje imamo; ni pa niti Z zečela veljati 24. oktobra 1945, ko jo ki smo odločeni, da obvarujemo bo- besediCO omenjeno vse tisto Če- je ratificiralo zadostno število včlanje- doče rodove pred vojnimi strahotami, „r v resnici nimamo!) ,e n,„e- nost nizkoten, vendar očitno uspe- vendar je resnični „rojstni dan" prav- nje; da znova potrdimo vero v temeij-šen način zbujanja averzije do zaprav že 26. junij. Torej obhajajo Združeni narodi v svete. Vzroki, zakaj v teh sosvetih tijo in celo pogojujejo s sosveti, "e sodelujemo, so že splošno zna- Kakor je razumljivo, da po poti ...menim n.r.d.m ,.)i odpor do manjšine in se veča nerazume- y siuibi svetovnega miru. Ko so se ne človekove pravice, v dostojanstvo in vrednost človeške osebnosti, v enakopravnost moških in žensk, kakor tudi v enakopravnost narodov, velikih in malih; da ustvarimo pogoje, v ka- li in jih ni treba ponavljati; eden i7t.iliowar.in ni mnrtn^a vanje za njene upravičene zahte- zavezniki že med vojno odločili, da terih bosta lahko obveljali pravičnost ^ed njih pa je, da s. sosveti ^ ^ P°teM močno otežkoča ^vho^ntivo m ^boljše, ^svetovno ^stven del povsem nesprejemlji- ^ k zmanjšanju nezaupa- v&ga zakona o narodnih skupinah. ^ jp nesporazumov tudi različne Or nam kljub temu „svetuje , hclc tzr.i!nrs" no mnroin nricnts- ..političnega testamenta starih ab-vvehrkampferjev", o katerem je Gradenegger prav tako govoril. n . „bele knjige" ne morejo prispe- J gremo v sosvete, torej ne more ^ gre ^ enostran- niti obljube, ki jih je dala Koroška 1 prijatelj koroških Slovencev, ^ pristranske informacije, ki Slovencem pred plebiscitom; mor-arveč mu mora iti za druge in- nasprotno predsodke le še pove- da pa je nekaterim le do izvedbe ase (morda celo za osebne ). ^<3. Za takšen primer smo sli- nniai^nar.-. tot-tnmnntn ctarih nh. To velja tudi za dr. Valentina šali prejšnji teden, ko je koroški Czka, ki je na slovenskih zboro- SPO-jevski poslanec dr. Hannes banjih in prireditvah že ponovno s^šat, kako misli o sodelovanju v sosvetih naše ljudstvo. Neznane Pa mu tudi ne morejo biti posledice diskriminacijskega zakona o Narodnih skupinah, ki je koroške Siovence glede pravic razdrobi) na °sem različnih kategorij, naše avtohtono naselitveno ozemlje pa skrči) na eno tretjino (z ozirom na slovenščino kot uradni jezik), oz. 2e trikrat tekom nekaj mesecev je bil svet takore-koč na pragu katastrofe, ki si je verjetno nihče niti predstvaljati ne more: računalnik ameriške vojske je ..napovedal" raketni napad na Ameriko in s tem sprožil alarm pri vojski, ki je takoj uvedla vse potrebno za ..protiudarec". Šele v zadnjem trenutku so ugoto-Celo na eno šestino (z ozirom na vili, da se je računalnik ..zmotil" in so lahko še pravo-dvojezične napise). In vendar to Časnio zaustvali ukrepe, ki bi sicer nujno privedli do Xa gospoda dvornega svetnika raketnega napada ameriške vojske na Sovjetsko zvezo, dlenda ne pomeni poslabšanja sta- Kaj bi se v tem primeru zgodilo in kakšne bi bile posledica, kajti zakon o narodnih skupi- ce, danes nihče niti približno ne more povedati jas- hah je - kakor z zadovoljstvom "° J'.*' t f ^ Poudarja - uvedel kot novost .,po- ^ ^ zgodovin,, morda celo konec človeštva. Speševanje manjšine" Kako je prišlo do tega, da se je ameriški računalmk krc.) .. ... znaj. . ham meri okoristiti s sredstvi, ^ ^ ^ take pornote" začele pojavljati in množiti ' so namenjena za manjšine. To- prav y času, ko v Ameriki postajajo vedno glasnejši da koroški Slovenci nismo na pro- tisti krogi, ki nasprotujejo nadaljnjim sporazumom o daj, ker se zavedamo, da naših omejitvah oboroževanja, znanim kot SALT. ^ivljenjskih vprašanj ni mogoče re- Nevarnost takega razvoja razkrivajo tudi ugotovit-SVati z denarjem, marveč samo ve, do katerih je prišel mednarodni inštitut za razisko-S politiko, ki ima razumevanje za vanje miru v Stockholmu (SIPRI). Ta inštitut namreč Maše potrebe in težnje. ugotavlja, da se svet vedno hitreje oborožuje in da so Taka politika pa se predvsem samo lanskoletni vojaški izdatki znašali 480 milijard nn ^ dolarjev, medtem ko sc bodo letos predvidoma pove- more m ne sme manifestirat. ^ kot 500 milijard. V zadnjem letnem o.ro-'Vgoj v najrazličnejših poskusih m ^ poudarja inštitut, da so podatki o vojaških izdat-9bhkah pritiska in izsiljevanja manj- ^ p^^jj dramatični. Vojaški proračun do leta da bi šla v sosvete! Koroški 1985 naj bi se povečal za pet odstotkov na leto, tako Slovencksmo že od nekdaj bili za da bo samo ta petletni dodatek znašal 80 milijard do-Sporazumno reševanje, torej za larjev. V posameznih skupinah držav pa so stroške za dialog, jn smo zato vedno spet — oborožitev še dosti bolj povečali. Cdi v trenutkih najhujših konfron- Zaskrbljujoče pa je tudi nenehno večanje trgovine ali rolo nnamnnnči vsako rošova- organizacijo, kot je bilo prejšnje Dru- iz pogodb in iz drugih virov medna-all celo onemogoči vsako reseva narodov, predhodnik današnje rodnega prava; da pripomoremo k nje odprtih vprašanj. OZN, so jim bili vodilo strahote voj- socialnemu napredku in k boljšim živ- 7ato ho v tom duhu težko ivnol- nega pustošenja, milijoni mrtvih, ne- Ijenjskim pogojem v večji svobodi; in . ,?C., . , . popisne človeške in materialne žrtve, ki moramo v te namene biti strpni in ki jih je zahtevala blazna druga sve- živeti skupaj v miru drug z drugim tovna vojna. In kot prvenstveno ob- kakor dobri sosedi in združiti vse moči, veznost tej novi organizaciji so pred- da ohranimo mednarodni mir in var- videli nalogo, da prepreči novo sve- nost; in sprejeti načela in določiti na- tovno vojno, ki bi prav gotovo imela čine, ki bi zagotovili, da se oborože- še mnogo hujše posledice, kot jih je na sila ne bo uporabljala, razen če imela zadnja. je to v. splošnem interesu; in uporabiti mednarodne ustanove za pospeševanje ekonomskega in socialnega napredka vseh ljudstev — smo sklenili združiti svoje napore, da uresničimo te namene." Ob 35-letnici podpisa teh obveznosti, ki so jih prevzele članice OZN, Nevarne igre oboroževanja z orožjem. Tako je bila na primer leta 1979 vrednost bi bilo seveda pretirano trditi, da je svetovnega izvoza orožja petkrat večja kot deset let svetovna organizacija v tem času svo- prej in kar dvanajstkrat večja kot dvanajst let poprej, jo nalogo vedno in povsod izpolnje- blTjjja^^arjer V C- ^N^je stockholmskem institutu so izračunali, da dve tretjim z vsemi njenimi pomanjkljivostmi orožja prodajo v države ..tretjega sveta", ki so gospo- ^ slabostmi; je zmožna in sposobna darsko nerazvite in kjer veliko ljudi trpi zaradi pod- napraviti samo tisto in toliko, kar pač hranjenosti. Največ orožja so v minulem desetletju iz- hočejo države — bodisi posamezne vozile Združene države Amerike; njihov delež pri iz- ali v skupinah, ki svoje interese uve-vozu orožja znaša 45 odstotkov. S 27,5 odstotka je na Ijavljajo ali znotraj OZN ali mimo nje. .drugem mestu Sovjetska zveza, na tretjem mestu pa V teh 35 letih pa je OZN k ju emu T. opravila neprecenljivo veliko za vse Francija z 10 odstotki. človeštvo. Kolikokrat je bil svet na ro- Kdiub temu res ze grozljivemu drsenju sveta v ce- ^ novega vsesplošnega oboroženega dalje hujšo oborožitev in s tem vedno večjo nevarnost spopada; koliko manjših vojn in voza celo človeštvo pa se določeni krogi v Ameriki še jaških .reševanj" odprtih vprašanj smo naprej upirajo ratifikaciji sporazuma o omejitvi jedr- že doživeli v teh letih? Tudi trenutni skega oboroževanja SALT 2. K.ot vzrok navajajo sov- položaj je vse prej kot razveseljiv, jetsko invazijo v Afganistanu, obenem pa brezmejno Ravno v takern položaju pa je bila nje. Sajje ameriški kongres bistveno povečal celo tisti ^ ^sničevJnju tega upanja. Kajti vojaški proračun, ki ga je predlagal predsednik Gar- načela, ki jih vsebuje Ustanovna tisti-ter. Ta proračun znaša 613 milijard dolarjev in je za n(3 OZN, niso veljavna in merodajna celih 18 milijard večji od lanskega. Bivši ameriški zu- samo za države kot njene članice —. nanji minister Cyrus Vanče (med razlogi za njegov ne- obvezna so tudi za vsakega človeka naidni odstop je menda tudi SALT) je to usmeritev ta- posebej, saj je vendar od vsakega iz-kole komentiral: „Ko se bodo zgodovinarji leta 1990 med nas odvisno, kako bomo uresniče-ozirali nazaj na leto 1980, bodo ugotovili, da je bila ^ medsebojno spoštovanje m miro-storjena velikanska napaka — da ni bil ratificiran ... - SALT Z K.. *. b.m. * 'j T*. rsKLsr za večjo varnost z nadzorstvom nad oboroževanjem, in ^ prožnost, da se spomnimo svojih kot proces, s katerim bi poskušali zgladiti nesoglasja obveznosti, ki nam jih ta listina nalaga z nasprotnikom, je ta pogodba temeljni kamen pametne kot članom velike mednarodne skupin daljnosežne ameriške politike." nosti. !ZJAVA KSŠ k 10. OKTOBRU: Nimamo nobenega vzroka za sodelovanje Vprašanje sodelovanja koroških Siovencev oziroma siovenskih organizacij pri prosiavah ietošnje 60-ietnice piebiscita v zadnjem času zaposiuje vedno širše kroge našega ijudstva. iz mnogih krajev prihajajo v centraie vprašanja, kako se je treba zadržati pri najraziič-nejših krajevnih prireditvah in prosiavah; prihajajo pa predvsem tudi staiišča in pomisieki, ko ijudje opozarjajo na izkušnje iz pretekiosti in ziasti tudi na konkretne primere iz sedanjosti, kjer tako pri enih kot pri drugih gre za protisiovensko nastrojenost, za ščuvanje proti našemu čioveku in za kratenje njegove enakopravnosti, iz vsega tega potem previaduje mnenje, da v takem vzdušju o sodeiovanju Siovencev ne more biti govora — ziasti dokier ni zagotovijeno, da sode-iovanje na teh prireditvah poteka dejansko enakopravno v duhu resničnega medsebojnega razumevanja in spoštovanja. S tem vprašanjem se je pred ne- niso uresničili. davnim bavil tudi Klub siovenskih študentov na Dunaju in v tej zvezi sprejel izjavo, ki nam jo je poslal s prošnjo za objavo. V izjavi je rečeno: Letos bo proslavljala uradna Koroška šestdeseto obletnico plebiscita. Deželna vlada se na vso moč trudi, da bi pridobita za sodelovanje tudi koroške Slovence. Ob tem je treba ugotoviti: koroški Slovenci 10. oktobra še nikoli nismo imeli kakršnegakoli vzroka za praznovanje, nasprotno. Vse dosedanje proslave so potekale v duhu nemškega nacionalizma; zbirale so protislovenske sile, vzbujale sovraštvo do slovenskega naroda in razdvajale ljudi. 10. oktobra nikdar ni bila v ospredju .sprava". V smislu gesel .Sieg in # Nikjer ne upoštevajo dvojezičnosti in nobene zahteve iz operativnega koledarja niso izpolnili. ^ Vrhu tega pa samega značaja in tradicije desetega oktobra ne bosta spremenili niti dvojezičnost proslav, niti naša udeležba. V tem smislu pozivamo obe osrednji organizaciji, vsa prosvetna društva, vse naše politične in kulturne delavce, ak- tiviste in občinske odbornike, vse rojake, naj NE SODELUJEJO pri proslavah. Takšno odločitev potrjuje tudi izjava bivšega deželnega glavarja Piescha iz leta 1947, ki je dejal, naj končno prekinejo s proslavami. 10. oktobra ne bomo marširali s Heimatdienstom, Landsmannschaftjo in Abwehrkampfer-ji! Ne bomo hodili na cesto s pristaši ugotavljanja manjšine in trostrankar-skega sporazuma! Vendar oktobra ne bomo molčali. Obveščali bomo javnost o resničnem značaju in pomenu 10. oktobra in o družbenih silah, ki so nosilci vsega tega. Intormirali bomo o položaju slovenske narodne skupnosti, podpirali bomo OKTOBRSKI TABOR! Zavzemali se bomo za enakopravnost in prijateljstvo med narodi. Zgodovina Koroške se ni končala 1920. Osvoboditev izpod fašizma maja 1945, podpis avstrijske državne pogodbe maja 1955 — to so naši praz-kil Tedaj je nastala svobodna, neodvisna in nevtralna Avstrija. Klub slovenskih študentov na Dunaju Gorenjsko srečanje nekdanjih borcev in aktivistov V Podljubelju, kjer se je med zadnjo vojno v tamkajšnji podružnici mauthausenskega taborišča „s krvjo tkalo bratstvo Evrope", je bilo zad- srečanje gorenjskih borcev m aktivistov. Srečanja se je udeležilo več tisoč ljudi, med njimi številni nekdanji borci in aktivisti OF, predstavniki družbenopolitičnega življenja in mladinci, pridružili pa so se jim tudi mnogi koroški partizani, ki so se med vojno skupaj z gorenjskimi tovariši bojevali proti skupnemu sovražniku — nemškemu fašizmu. deutsch" so prevladovale zahteve po asimilaciji in germanizaciji koroških Slovencev. Se prav dobro imamo v spominu ogromne proslave leta 1970, ko so z vso vnemo zahtevali ugotavljanje manjšine in celo njeno likvidacijo (,Die Geschichte hat noch keinen Schlutjstrich gezogen . . ."). Njim so sledili „Ortsta-telsturm", ugotavljanje manjšine in tro-strankarski sporazum s protiustavnim zakonom o narodnih skupinah. Torej diskriminacija in raznarodovanje, ne pa spravp in razumevanje! Letošnjim proslavam so postavili na čelo geslo „Begegnung in Karnfen" (Srečanje na Koroškem). Dan za dnem se .srečavamo" na Koroškem. Dan za dnem nam kratijo pravice (table v Bilčovsu, kulturni dom v Šentjakobu, petdesetletnica Borovelj, in, in, in . . .). Kako naj bi bilo ravno 10. oktobra drugače? Vrhu tega se načrt letošnje osrednje proslave v ničemer ne razli- pogojem za partizansko bojevanje partizanski boj na Gorenjskem nikoli ni ponehal. V drugem delu svojega govora je tovariš Šetinc zavzel stališče k vprašanju sedanjih stabilizacijskih ukrepov. Omenil je povojni razvoj Jugoslavije, ki se je iz zaostalosti prebila med razvitejše dežele v Evrope. „Mo-rali smo hiteti, da bi nadomestili, kar smo zamudili v zgodovini. V treh desetletjih smo morali narediti razvoj, za katerega so drugod potrebovali stoletje." Pri tem pa so — kot je dejal govornik — dolgo časa -__. -t' -n , Udeležencem srečanja je spregovo- trošili več, kot so ustvarili. Tako ne more iti več naprej, je dejal Šetinc. ..Stabilizacija se mora iz resolucij Spremeniti v trdoživo prizadevanje, doslednost na vsakem koraku, v vsestransko odgovornost vsakogar in vseh v zavestno družbeno disciplino. „Pri tem pa nam seveda ne gre za da bi slabše živeli, temveč pred- ril sekretar predsedstva CK. ZK Slovenije Franc Šetinc. Obudil je spomin na leta nacistične okupacije in narodnoosvobodilne borbe ter naglasil, naj ta veličastni zbor počasti spomin na vse, ki so padli v boju za svobodo, vse, ki so jih nacistični rablji pomorili po taboriščih in v za ------ — to, P^ih, vse, ki so umrli za posledica- vsem za to, da bi standard, ki ga kuje od proslav sedemdesetega leta. mi vojne. Posebej se je v tej zvezi imamo, zavarovali in da bi nam Dogodki in priprave zadnjih mesecev spomnil znamenite decembrske vsta- jutri šlo še bolje. Bolje je nekaj žrt- nam lasno izoričninin rfn je, „katere veliki finale — dražgo- vovati danes, kakor da bi jutri iz- ška bitka — je bila izjemen pojav nam jasno izpričujejo, da nimamo pričakovati nič kaj ,novega duha" v tem oktobru. Spričo tega pa si še malo nismo na jasnem, kako naj vrednotimo izjave nekaterih slovenskih narodnih funkcionarjev, da so načelno pripravljeni za sodelovanje pri proslavah — pač pod določenimi pogoji. ^ Nobenega teh pogojev do danes „Slovenski vestnik" v petintridesetem letu izhajanja Prejšnji teden - 14. junija - je minito 34 iet od izida prve števiike „Siovenskega vestnika" in naš iist je stopii v 35. ieto neprekinjenega izhajanja. Za to priiožnost smo na ponovne žeije in predioge števitnih braicev izdati posebne značke „S)ovenske-ga vestnika", kajti zbiranje značk prihaja vedno boij v „modo" tudi pri nas in smo zato prepričani, da bodo značke „Siovenskega vestnika" razveseiiie mnoge zbiraice; obenem pa bodo tudi že iepa rekiama za naš iist. r gubili vse. okupirani Evropi in bila prvi pojav Govornik je spomnil tudi na le-oborožene vstaje proti okupatorju, tošnjo 30-letnico socialističnega sa-tako rekoč Hitlerju pred nosom", moupravljanja v Jugoslaviji in na-Poudaril je, da je bila Gorenjska ved- glasil, da je to obdobje, ki je po svo-no partizanska; njenega borbenega ji specifični teži in pomenu zgodovin-duha ni strla niti genialno spletena skih sprememb važnejše od stoletij gestapovska mreža in kljub težkim v preteklosti. Toda samoupravljanje ne sega samo v leto 1950, ko je bil sprejet zakon o predaji tovarn v roko delavcem, temveč se je začelo z narodnoosvobodilnimi odbori kot novi, izvirni obliki ljudske oblasti. „Hkrati pa je pomenil narodnoosvobodilni boj posebno oboroženo obliko samoodločbe narodov, iz katere je šele lahko rastla nova skupnost enakopravnih jugoslovanskih narodov," je dejal tovariš Šetinc. Na voljo imamo serijo štirih značk v različnih barvah: bronasto, rdečo, modro in sivo, na vseh pa je — kakor kaže tudi slika — upodobljena „glava" našega lista z navedbo Celovca kot kraja izhajanja. Posamezna značka ne glede na barvo stane 10 šilingov, kdor pa bo kupil celotno serijo, bo za zbirko štirih značk plačal samo 30 šilingov. Značke dobite na uredništvu in upravi v Gasometergasse 10 ali v knjigarni „Naša knjiga", Pau-litschgasse 5—7. Značke ..Slovenskega vestnika" pa si v 35. letu izhajanja lahko tudi ..prislužite": za vsakega novega naročnika, ki ga boste pridobili tekom leta, vam bomo kot nagrado poslali po eno kompletno serijo značk; z značko pa bomo pozdravili tudi novega naročnika, čim bo plačal naročnino za eno leto. S pridobivanjem novih naročnikov bomo tudi najlepše počastili 35-letnico izhajanja ..Slovenskega vestnika"! DAN IZSELJENCEV Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo 6. julija 1980 s pričetkom ob 14.00 uri v Kulturnem domu na Radišah svoj redni občni zbor ki bo letos še posebej v znamenju 35-letnice zmage nad fašizmom in vrnitve iz pregnanstva. Občno zbor bo tudi tokrat povezan s tradicionalnim DRUŽABNtM SREČANJEM ki ga bosta z nastopi popestrila # pevski zbor SPD „Radiše" z Radiš # folklorna skupina SPD „Zarja" iz Železne Kaple. Vsakoletni DAN IZSELJENCEV je postal tradicionalno srečanje bivših pregnancev, da obudijo spomin na skupno trpljenje v času nacističnega nasilja ter zavzamejo stališče k aktualnim vprašanjem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tokrat velja še posebej omeniti nevarno množeče se pojave nacionalizma in neonacizma, proti katerim je treba biti buden in odločen, da se nikdar več ne bi ponovili časi nasilja in preganjanja. Poskrbimo, da bo srečanje spet prepričljiva manifestacija naše zvestobe tistim vrednotam, za katere smo bili v najtemnejši dobi naše narodne zgodovine pripravljeni doprinašati velike žrtve. Zato vsi na srečanje - bivši izseljenci in predvsem tudi mladina, ki bo le tedaj mogla nadaljevati delo svojih prednikov, če bo poznala resnico o njihovem trpljenju in boju. Prisrčno vabljeni bivši pregnanci z družinami, prijatelji in znanci! sfoVCMsUVj izseljencev Nevarnosti neofašizma se je treba pravočasno upreti V vodilnih krogih treh parlamentarnih strank v Avstriji tudi po presenetljivem in hkrati sramotnem uspehu, ki ga je pri letošnjih predsedniških volitvah dosegel Burger s 140.000 glasovi, še vedno omalovažujejo sleherno nevarnost neofašizma in s tem skušajo prikriti svojo lastno odgovornost za ta brez dvoma že dovolj resen in zaskrbljujoč razvoj. Čeprav državna pogodba v različnih členih nedvoumno nalaga Avstriji dolžnost, da prepreči vsako obnavljanje nacistične miselnosti in dejavnosti, politični predstavniki slej ko prej zavračajo upravičene zahteve po ustreznih zakonskih ukrepih, češ boljša od vseh prepovedi in podobnih ukrepov je primerna vzgoja in izobrazba. Vendar pa se tudi v tej smeri dogaja zelo malo ali skoraj nič in se torej vsiljuje vprašanje, kdo pravzaprav brani eni ali drugi stranki, da bi prispevala svoj delež k utrjevanju demokratične protifašistične zavesti med ljudstvom. Ravno zaradi takega neodgovornega zadržanja merodajnih stran- karskih krogov in predvsem tudi vladne stranke je toliko bolj razveseljiv pojav, ki ga je opaziti pri socialistični mladini — tako imenovani mladi generaciji v SPO. Ta organizacija namreč v nasprotju S stranko napoveduje, da bo pri svo' jem letošnjem jesenskem delu posvetila posebno pozornost prav pojavom neofašizma. Pri tem pa se ne bo bavita samo s tradicionalnimi desničarsko-radikalnimi organizacijami, marveč tudi z obstoječimi neorganiziranimi fašističnimi predsodki. Na nevarnost naraščanja neofašističnih pojavov pa opozarja tudi nadstrankarski protifašistični komite oseb, ki je na Dunaju in v drugih mestih že organiziral različne prireditve, s katerimi je hotel javnost in predvsem tudi pristojne dejavnike konfrontirati z dejstvi, ki postajajo čedalje bolj nevarna in sramotna za Avstrijo kot državo, obnovljeno za ceno ogromnih ir* tev, ki so jih avstrijski patrioti in številni svobodoljubni narodi doprinesli v borbi proti fašizmu. Gratz spet predsednik dunajske SPO Tudi vročina zadnjih dni je verjetno prispevala svoje k ..ohladitvi" notranjepolitičnih diskusij v Avstriji. Zanimanje velikega dela avstrijskega prebivalstva je veljalo v prvi vrsti Italiji, kjer se je odvijalo evropsko prvenstvo v nogometu, ki ni bilo privlačno le za ljubitelje športa (res prvenstvenih tekem namreč ni bilo videti), pač pa tudi za „nešportni-ke", ki so strmeli nad fanatizmom angleških navijačev, ki ga je morala krotiti celo policija. Policija, pa je bila v zadnjem času precej aktivna tudi v Avstriji — zlasti tisti njen oddelek, ki je pristojen za gospodarski kriminal. Namreč še naprej skoraj ni dneva, ko avstrijski državljan ne bi zvedel za nove škandale v zvezi z gradnjo splošne bolnišnice na Dunaju, ki dobivajo vedno večji obseg (Slovenski vestnik je o tej zadevi že poročal). Odgovorni politiki, med njimi zlasti tudi župan Gratz in finančni minister Androsch, si umivajo roke v nedolžnosti, medtem pa v preiskovalnem zaporu sedi generalni direktor gradbene družbe dr. Winter, ki mu očitajo, da se je osebno obogati! kar za 18 milijonov šilingov. Vse kaže, da bo v prihodnjem času prišlo še do nadaljnjih aretacij v zvezi s podkupovanjem in z nekorektnim upravljanjem javnih sredstev. Prav tako pa izgleda, da bo celotna zadeva spet enkrat rešena zelo ..avstrijsko": prijeli bodo nekaj oseb, ki so bile pri svojih manipulacijah premalo spretne, dejansko javnosti odgovorni pa se bodo izmazali — tako bo volk sit in koza cela. Nekako v tem smislu je izzvenel tudi nedavni deželni kongres dunajske SPD. Predsednik dunajskih socialistov župan Gratz je v predmetni zadevi govoril le o ..človeški pomanjkljivosti", da bi zanimanje javnosti odvrnil od uradnih predstavnikov dežele in države, ki bi morali vendar že mnogo prej opaziti, kaj se res dogaja. Sicer pa je bilo na kongresu v glavnem govora le o komunalnih problemih in z vidikom vseavstrijske zanimivosti o atomski elektrarni Zwentendorf. Gratz, eden najvplivnejših osebnosti v socialistični stranki, velja od nekdaj za zelo zmernega nasprotnika atomske energije. Tako je tudi tokrat samo menil, da tako dolgo, dokler ni rešeno vprašanje atomskih odpadkov, ni mogoče biti popolnoma za uvedbo atomske energije. Nasprotno pa so zlastt zastopniki socialističnih mladinskih organizacij zelo odločno nastopili proti vsem poskusom revizije izida lanskega glasovanja. Da pa je dunajska organizacija SPD kljub določenim nasprotjem znotraj njenih vrst slej ko prej kompaktna in da v njej ni frakcijskih bojev, o katerih sta vedela poročati ljudska stranka in ..neodvisni tisk") ki je pred kongresom močno zaostril kampanjo proti Gratzu v zvezi s splošno bolnišnico, so pokazale volitve v prezidij: Gratz je bil ponovno potrjen za predsednika dunajskih socialistov, in sicer z ogromno večino nad 87 odstotkov glasov. S tem slej ko prej ostane tudi eden izmed najbolj izglednih kandidatov za naslednika Kreiskega na položaju vseavstrijske-ga predsednika SPD. fra-ter V Trubarjevem Tubingenu bo jutri 7. srečanje siovenskih društev Zahodne Evrope Univerzitetno mesto Tubingen ob reki Neckar v Zvezni repubiiki Nemčiji je tesno povezano s siovensko siovstveno zgodovino. V Tubin-9enu je namreč deiovai Primož Trubar — „oče " siovenskega knjižne-9e jezika in začetnik siovenske književnosti. V Tubingenu je teta 1550 Trubar izdai prvo siovensko knjigo „Catechismus in der windischen Sprach " in je potem za časa Trubarjevega živijenja izšio še 28 slovenskih knjig. Trubar je pokopan v Derendingenu, predmestju Tubin-9S"a, kjer so pred teti odprti sodobno urejeno postopje „Trubarhaus-Trubarjev dom", ki stoji ob utici, ki prav tako nosi Trubarjevo ime. V tem mestecu, ki ga torej upra-vičeno imenujemo Trubarjev Tubin-9sn, bo jutri potekato 7. srečanje siovenskih društev Zahodne Evro-Slovenski rojaki, ki so v zahodnoevropskih deželah na začasnem 9etu aii pa živijo tam kot izseljenci, "Tiajo namreč več kot 50 društev, ^ katerih gojijo siovensko kulturo ^ domačo družabnost. Največ dru-n^ov deiuje v ZR Nemčiji: samo v Poželi Baden-VVurtenberg imajo °^0m takih društev, ki so organizatorji letošnjega srečanja; poleg tega pa je v Nemčiji še 14 drugih slovenskih društev. V Belgiji imajo štiri slovenska društva, pet društev deluje v Franciji, na Nizozemskem je eno tako društvo. Zelo številna so slovenska društva na švedskem — imajo jih namreč deset, poleg tega še posebno Društvo slovenskih učiteljev in vzgojiteljev, vse skupaj pa povezuje Interesna skupnost slovenskih društev na švedskem. V Švici delujeta dve društvi, v Avstriji pa so poleg koroškega društva jugoslovanskih delavcev še Mednarodni poletni festival od 24. 6. do 28. 8. v Ljubljani V torek 24. junija ob 19. uri bo ^ Ljubljani otvoritev letošnjega 28. j^ednarodnega poletnega festivala, v *jaterega okviru se bodo potem vse , ° 28. avgusta vrstile najrazličnejše ydturno-umetniške prireditve ob sodelovanju domačih in tujih ansamblov solistov. Najprej bo pred vhodom ^ Trgu francoske revolucije promenadni koncert; ob 19.30 uri bo y Križevnliški cerkvi nastop basista j^adka Korošca in pianistke Dane f*ubad ter otvoritev razstave „200 et slovenske opere"; ob 20. uri bo v Preddverju Festivala nastop Ribn,i-kega okteta in otvoritev razstave esenih plastik akad. kiparja Staneta Jarma; ob 20.30 uri pa bo v po-etnem gledališču Festivala (Križank) Svečana otvoritev festivala ter kon-r.m*t simfoničnega orkestra Slovenske 'Iharmonije s sodelovanjem pianistke Dubravke Tomšič. pantomimo Samy Molcho z Dunaja, skupina norih pantomimikov CVOCI iz Prage in Nola Rae iz Londona; folkloro poleg domačih skupin ansambli iz Beograda, Gorice in Rezije, Madrida, Indije, Budimpešte in Kolumbije; ter dramo skupine iz Ljubljane in Beograda. Posebno bogat pa bo spored koncertov, ki jih bodo izvajali znani domači in tuji ansambli in solisti. Vse prireditve bodo v festivalskih prostorih v Križankah: v poletnem gledališču, cerkvi, malem dvorišču, preddverju ali viteški dvorani. Vstopnine za posamezne prireditve pa segajo od 20 dinarjev (za otroške lutkovne predstave) do največ 150 dinarjev (za londonski simfonični orkester). slovenska društva v Linzu, Salzburgu, Rankwei)u in na Dunaju. Svoja društva so Slovenci poimenovali po znanih slovenskih kulturnikih ali po domačih krajih. Mnoga društva se imenujejo Triglav, druga spet nosijo ime kulturnih velikanov, kot so France Prešeren, Oton Zupančič, Ivan Cankar, Simon Jenko, Kajuh in drugi; slovenski rudarji so svoja društva poimenovali po zaščitnici sv. Barbari; posamezna društva pa nosijo tudi imena, kot so Ljubljana, Slovenija, Planina, Jadran, Planinka, Zvon, Savinja, Lipa, Mura, Drava, Bled, Sava, Celje, Sloga, Maribor, Lastovka, Slovenski zvon itd. Za letošnje srečanje v Tubingenu so pripravili bogat spored, ki ga bodo izvajala slovenska društva iz zahodnoevropskih dežel, pa tudi ansambli iz matične Slovenije. Dopoldne bo v ..Trubarjevem domu" v Derendingenu akademija, ki se bo pričela s skupnim nastopom folklornih skupin, sledil bo Trubarjev recital z izborom iz Trubarjevih proznih del in izvedbo njegovih uglasbenih pesmi, pod naslovom „Pesem nas druži" bo srečanje pevskih zborov in nastop pesnikov ter pisateljev, ob skupni pesmi pa bodo položili venec k Trubarjevemu kipu. Popoldne pa bo prireditev v prostorih univerze v Tubingenu, kjer bo najprej prikaz ustvarjalnih dosežkov otrok, nato pod naslovom „Prišel sem domov pod rodni krov" predstavitev izbranih dosežkov ljubiteljskih skupin in posameznikov iz slovenskih društev Zahodne Evrope ter zvečer nastop pevcev iz domovine. Udeležencem srečanja pa bodo predstavili tudi ročna dela, umetniške fotografije in likovna dela članov slovenskih društev. V okviru 28. mednarodnega polet-*^8a festivala bo prirejen 7. jugoslovanski operni bienale, ki bo obsegal Podstave opernih ansamblov iz Ljub-hane (Gotovac: Ero z onega sveta), . eograda (Puccini: Turanidot), Skopja (Rossini: Seviljski brivec), Osijeka )Tapandopulo: Kentcrvilski duh), Ri-Jeke (Smareglia: Istrska svatba) in Maribora (Švara: Slovo od mlado-sti). V tem okviru bodo predvajali ^di operne filme, strokovnjaki pa ^ hodo zbrali na simpoziju in pri "Lroglih mizah. Opereta iz Budimpešte bo gostoma s Kalmanovo opereto „Knegi-P)a čardaša", medtem ko bo zagrebla komedija predstavila Grgič-Ka-°'!ja mušica! „Jalta, Jalta". Baletno Umetnost bosta na festivalu zastopa-a ansambla iz Anglije in Finske; „Po/o naj 7/ud/e" Tabor sJovensMA pevsMJi zborov Z nastopi 95 pevskih zborov s skupno okrog 3000 pevci v 26 raz-iičnih krajih Dolenjske ter nastopi zamejskih zborov iz Avstrije, italije in Madžarske v Šentvidu pri Stični se bo jutri začet letošnji 11. tabor slovenskih zborov. Za to največjo slovensko pevsko prireditev se je ietos prijaviio kar 192 pevskih zborov s 5870 pevci, to je še znatno več kot jih je sodeiovalo na ianskem jubiiejnem 10. taboru. Sicer pa je Šentvid pri Stični že ves teden v znamenju kuiturnih prireditev. Že minuto soboto je nastopila akademska folklorna skupina „France Marolt" iz Ljubljane, v nedeljo so uprizorili Žižkovo „Mikiovo Zalo", v sredo je bi) iiterarni večer, danes pa bo gostovala giedališka skupina z Muijave. Osrednja prireditev bo v nedeljo, ko bo pri množičnem nastopu pod gesiom „Pojo naj ljudje" sodeiovaio okrog 5800 pevcev in pevk ter 5 železarskih godb na pihata. Letošnji tabor slovenskih pevskih zborov bo posvečen spominu predsednika Tita. Sprejem za maturante slovenske gimnazije v Celovcu Tudi na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu je bila prejšnji teden matura, in sicer že osemnajsta po vrsti, odkar je ta šola .dozorela" v popotno ustanovo. Izpite, ki jim je predsedoval strokovni nadzornik dvorni svetnik dr. Valentin Inzko, je opravljalo skupno 46 dijakinj in dijakov, od tega 23 iz 8. A razreda (kjer je bil razrednik dr. Ciril Kump) in 22 iz 8. B razreda (razredničarka dr. Dana Zwitter-Te-hovnik); v 8. A razredu pa je nastopila tudi ena dijakinja iz lanskega letnika. V 8. A razredu so štiri dijakinje opravile zrelostni izpit z odliko: Beata David iz Gospe Svete, Nada Incko iz Celovca, Marija Trampusch iz Doba pri Pliberku in Gertruda Valentinič z Raven pri Rožeku. Z dobrim uspehom pa so v tem razredu zaključile srednjo šolo: Jožefina Certov iz Set, Doroteja Gref)l iz Šentjakoba v Rožu, Kristina Krušic iz Velinje vasi, Ana Reichmann z Moščenice pri Bilčovsu in Brigita Zdouc iz Rinkol. V 8. B razredu so bili prav tako štirje odličnjaki: Tatjana Feinig iz Sveč, Samo Kupper iz Celovca, Marko Lesiak iz Bistrice pri Šmihelu in Nikolaj Ottovvitz iz Rut pri Podgorjah; medtem ko so z dobrim uspehom maturirali: Marija Doujak s Plaznice, Marko Einspieler iz Podravelj, Rupert Jesenko iz Spodnje vesce pri Bilčovsu, Cilka Misch-kulnig iz Branče vasi, Mirjam Slemic iz Kaple ob Dravi in lika Vavti iz Železne Kaple. V petek 13. junija sta osrednji slovenski organizaciji povabili letošnje maturante na sprejem, ki sta ga pripravili v celovškem hotelu .Europapark". Vabilu so se odzvali vsi maturanti, navzoči pa so bili tudi predsednik maturitetne komisije dvorni svetnik dr. Valentin Inzko, ravnatelj dr. Reginald Vospernik in razredničarja obeh maturitetnih razredov profesorja dr. Dana Zwitter-Tehovnik in dr. Ciril Kump. Za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem je maturante in ostale goste pozdravil predsednik dr. Franci Zvvitter. Maturantom je čestital k uspešno zaključeni srednji šoli ter jim želel obilo uspeha tudi pri nadaljnjem študiju in poklicnem usposabljanju. Pri tem je izrekel prošnjo, naj se pri študiju ne bi odločali samo po osebnem nagibu, marveč tudi po potrebah naroda; po končanem študiju pa naj bi se vrnili med svoje ljudstvo in prevzeli odgovarjajoča mesta v našem narodnem življenju in delu. V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev pa je spregovoril predsednik dr. Matevž Grilc, ki je prav tako čestital k uspešno opravljeni maturi, vendar ob tej priložnosti tudi kritično ugotovil, da se slovenski študentje in poznejši izobraženci žal še vse premalo vključujejo v naše narodno dogajanje. Obe organizaciji sta maturantom izročili primerna spominska darila (ZSO v obliki lepih slovenskih knjig), sicer pa je sprejem ob pogostitvi potekal v vzdušju sproščenega razgovora. Vsem, ki so uspešno končali srednjo šolo, tudi mi iskreno čestitamo, čestitke pa povezujemo z najboljšimi željami za nadaljnji študij oziroma poklicno življenje! Teden srečanja v Celoven Mesto Celovec in koroški studio avstrijskega radia tudi letos prirejata „Teden srečanja" (VVoche der Begegnung) in sicer že 11. po vrsti. Prireditve se bodo odvijale v času od 20. junija do 1. julija v Celovcu. Tako kot doslej se bodo pisatelji potegovali za literarno nagrado In-geborg Bachmann, ki jo podeljujejo v okviru „Tedna srečanja". Sodelovali bodo pisatelji iz Avstrije, Zahodne in Vzhodne Nemčije ter Švice, torej vsi iz nemškega kulturnega prostora. Kot znano gre za nagrado 100.000.— šilingov ter pospeševalne nagrade mesta Celovec in drugih ustanov in podjetij. Poleg tega bodo letos sodelovali tudi likovni umetniki, ki bodo ekstempore risali motive na temo ..Srečanje". Na svoj račun bodo prišli tudi otroci z risanjem na te- mo „Moj svet". V okviru „Tedna srečanja" bo še vrsta drugih prireditev, kot so filmske in glasbene predstave, tekmovanje v pranju zlata, ljudski pohodi in drugo. Prireditve bodo večinoma prenašali v televiziji in radiu, obiskovalcem pa je vstop na prireditve brezplačen. Ob vsem tem se vendar vsiljuje vprašanje, ali „Teden srečanja" upravičeno nosi ta naslov? Saj v bistvu gre le za ..srečanje" pripadnikov nemškega kulturnega prostora med seboj, kar za prireditelje ni najboljše spričevalo. Tu na stičišču treh narodov bi srečanju lahko dati širši in pravi pomen, da o navzočnosti dveh narodov v deželi sploh ne govorimo. Očitno tudi v tem primeru gre težnja v tej smeri, da se prikrije pravo lice Koroške kot domovina dveh narodov in dveh kultur. ^^<0<><>0000<><0<0000<50000<><><>0<><><>0'000<>c'0000<300000<0000<>0<>000c<><><>0<><><0<><><>^0<><><0000<>0<><><>0c>00000<>00000000000000000000<^c000<><><0<><>0<0<><>0<> 'VAN DOLENC 2 Slovenska kulturna publicistika v Kanadi Nekaj svojih spoznanj in ugotovitev o Špehih ali neuspehih slovenske kulturne Publicistike v Kanadi pa bom ilustriral s po-**°čilom o štiriletnem izhajanju slovenskega kanadskega mesečnika „Dnevnik-Diary", ki imel tudi naslov ..Slovenski dnevnik-Slo-''ene Diary". V primerjavi z ameriško se zdi slovenska kulturna publicistika v Kanadi zelo skromna. iroki za to segajo v politične in družbene Razmere priseljencev iz časa pred drugo svetovno vojno in so delno tudi razumljivi faradi samih velikih razlik v številkah Slovencev tu in tam. Glavni uradi slovenskih Podpornih in bratskih organizacij so bili v jjRieriki — v Čikagu, Jollietu, Clevelandu in New Yorku. Te točke so obenem in vsaj Približno služile tudi za politične centre Paših ljudi. Sledili so kulturni domovi, čas-P'ki in revije, založniške hiše, in sploh kulturne organizacije vsake vrste, ki so se ši-Plo po vsej Ameriki. Rastle pa so s hitrostjo utrjevanja naših priseljencev in širjenja njihovih potreb iz začetne začasnosti v ame-Pško-slovensko bivanjsko stalnost. V tej pri-Pierjavi so se spet izkazale slovenske naselbine v Clevelandu, Čikagu, New Yorku. V Kanadi iz istega časa ni nobenega tiskanega dokumenta o morebitni želji kanadskih Slovencev po samostojnem kulturnem izražanju, vemo pa iz zadnjega časa, da so naši kanadski priseljenci takrat vsaj enkrat načrtovali svoj list/ Tudi ne poznamo nobenega posameznega imena, ki bi ga bilo mogoče primerjati s kulturnimi znanci iz Združenih držav. Naši ljudje, ki so prišli sem s trebuhom za kruhom, so bili skoraj brez izjeme samo tovarniški delavci in težaki na farmah in niso dvignili iz svoje srede enega samega kulturnega samouka ali pišočega samorastnika po številnih zgledih iz Amerike. Edina izjema, pa čeprav samo delna, se zdi v tem oziru slovenska naselbina na ontarijskem severu, v Kirkland Lakeu, kjer se je okrog Vzajemne podporne zveze „Bled" po letu 1933 oglasila zavidanja vredna gledališka in pevska kulturna dejavnost' in kjer je izšlo v petdesetih letih, torej že po zadnji vojni, nekaj številk njihovega ..Glasila". V Kanado pa so prihajali ameriški slovenski tisti, časopisi in koledarji, med časniki predvsem „Glas naroda", ..Ameriška domovina" in ..Prosveta". Slovenci s te strani meje so tudi večkrat omenjeni v slovenskem ameriškem tisku iz tega časa, v večji meri v družinskih in verskih koledarjih, in seveda še v proznem leposlovju, saj je bila migracija- naših ljudi v tistih časih med severom in jugom odprta in stalno živa. Kanada je potem zastopana v dnevnem in tedenskem ameriškem tisku tudi v rubrikah z dopisi bratcev ali naročnikov. Prvi slovenski časnik v Kanadi je izšel v ontarijskem Torontu šele 15. julija 1942 in je izhajal do 9. junija 1948. Imenoval se je ..Edinost" in se je predstavil najprej kot štirinajstdnevnik in pozneje kot tednik. Začel je izhajati v prvi vrsti zaradi želje, da bi kot slovenska publikacija pomagal vojnim naporom za zmago nad nemškim in italijanskim okupatorjem Slovenije oziroma Jugoslavije. Na svojih straneh pa je objavil tudi prvo slovensko kulturno publicistiko izpod peresa kanadskih Slovencev. V njegovih stolpcih niso zbrani samo človeško in narodno dragoceni srčni izlivi naših kanadskih ljudi, ki se prepletajo z dolgim nizom njihovih izseljenskih tegob, tu so tudi prvi slovstveni profili posameznih Slovencev iz najrazličnejših kanadskih naselbin od atlantskega do pacifiškega oceana, od ameriške meje tja do Yukona, pa najsi so oblikovno še tako skromni in napisani z okorno roko naših preprostih ljudi. Prvi stavki z naslovne strani prve številke so se glasili: „Od naše priselitve v novo domovino Kanado prvikrat govorimo našo slovensko besedo v prvem slovenskem listu .Edinost'."' Na istem mestu je objavljen kratek oris takratnega položaja kanadskih Slovencev: ..Preteklo je od 10 do 20 let, odkar smo se preselili v našo novo domovino Kanado. Do 4000 Slovencev in Slovenk je našlo zavetje v (tej) razprostrti deželi. Zaposleni so največ v rudnikih, tovarnah, lesni industriji in dober de) v zadnjih nekoliko letih na farmah od Atlantika do Pacifika .. V tem listu iz vojnih let so tudi prvi kulturno zgodovinski orisi slovenskih skupnosti iz vseh kanadskih provinc, kjer so takrat živeli naši rojaki, prve kulturne kritike, prvi življenjepisi in intervjuji ali „obiski" v obliki reportaž. Kot zanimivost naj omenim, da je tu med drugim objavljena tudi spretno napisana zgodba o prvem slovenskem kanadskem vojaku, o prvi Slovenki, ki je v svoji novi domovini dokončala poklicno šolo in postala bolniška sestra, in podobno. (IVdrfgljcMMje v pnTroJnj: jTcvrVLr) 4 George Mihelich: Zakaj se narošam na slovenski ..Dnevnik". „Dnevnik-Diary", leto It., štev. 11, str. 11-12, 2?. 5 Člani te slovenske naselbine so predmet moje dokumentarne knjige ..Slovene Canadlan Miners of Northern Ontario", ki bo izšla pri Museum ot Man v Ottavvi. 4 ..Edinost", 15. julija 1942. Publlshed by The „Edi-nost" Publishing Co., Toronto, Ontario, str. 1. 7 ..Edinost", str. 1. Spet kutturna prireditev v Šentprimožu Siovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni je pretekio soboto spet vabiio na prireditev v novi Kuiturni dom. Tokrat na kuiturni večer, namenjen turistom, ki se v škocijanski občini nahajajo na ietnih dopustih. Tako SPD „Danica " na svoj način gostom predstavija siovensko pesem in besedo s tem pa tudi, da v teh krajih živijo Siovenci s svojo kuituro in zgodovino. Tako je sobotno prireditev obiskalo kar lepo število turistov, seveda tudi domačinov ni manjkalo. Tokrat so šentvidčani imeli v gosteh moški pevski zbor ..Skladatel-jev Ipavcev" iz Šentjurja pri Ce-iju in ansambel „Mladi mi", dija- P!es, ki je bi! vse prej kot zabaven Kiub siovenskih občinskih odbornikov je pretekio soboto vabit na pies in sicer v „Bayers Bier-haiie" na ceiovškem razstavišču, torej v dvorano, ki sprejme preko dva tisoč oseb. Vendar se je vabiiu odzvaio ie okoii 180 ijudi, kar je za prirediteija brez dvoma več kot porazno. Tu seveda ne misiimo iskati vzroka, zakaj ni biio obiska, vendar se nam zdi že sama misei, pies izvesti v tako veiiki dvorani, megaiomanska in zato neodgovorna za organizacijo, ki združuje nekaj desetin občinskih odbornikov. Zato je tudi razumijivo, da so se čiani te organizacije razburja!! nad iiaskom, ki so ga v soboto doživeti. Nekateri pač očitno ne znajo aii nočejo presoditi, kaj je stvarno iz-vedijivo in kaj ne. Da je poieg vsega pies bi! povezan še z veiikimi stroški, je jasno in je torej šio na desetine tisočakov takorekoč v nič. A!i ne bi biio boije, če bi pies iz-vedii na podežeiju, kot je to biio prvotno načrtovano, saj bi uspeh gotovo bii boijši. ke 7. a razreda slovenske gimnazije v Celovcu. Šentjurčane so povabili zaradi tega, ker so „Danici" izdatno pomagali pri gradnji Kulturnega doma, hkrati pa so s svojim gostovanjem vrnili obisk domačemu mešanemu pevskemu zboru in triu Korotan, ki sta lani gostovala v Šentjurju. Goste in poslušalce je najprej pozdravil društveni mešani pevski zbor z nemško in slovensko pesmijo, med drugim s pesmijo „Naša zmaga" in narodno „Večer na morju". Besede pozdrava je spregovoril predsednik SPD „Danica" Stanko VVakounig, ki je tudi povezoval spored prireditve v obeh deželnih jezikih. Šestintridesetčlanski moški zbor iz Šentjurja je navdušil že s svojo prvo pesmijo, saj je ubrano izvajal skladbe Gallusa, Vrabca, Adamiča, Kernjaka, Tomca, Marolta, Srebotnjaka, Gobca in seveda tudi Ipavcev. Zbor vodi učitelj Lojze šerc, ki ima ta zbor kljub temu, Prej 70 (et; se je v 3eHtj%HŽK v Pož% roJ// /%nez NorM^oc^. ue-7!gHZ? /Tzre/e^tgg/cev ;e M JgJZ OM ^77!e<%eg% std7!K.. Xcr je M ZzreJ-7!0 7!gJg7*;e7!, so gg Jg/Z RgJZrgtZ Zr: tg^o je /eJg 193# ^07:čg/ ZJgtJZj s teo/oŠ^!77! Jo^tOrgtOT?!. D%7!es je 77!Sgr. Jr. /g7!ez Horrz^oc^ Je^gT! rožeš^e Je^!7!;'je Zrr žgpTM^ v PoJgorjg/?. /Cot VeČ!7M 7!%s;'j7 s/ove7!S^j7 Jg- da ga je prevzel šele septembra lani, na izredno visoki pevski ravni. To pa je zboru, ki nosi ime po znanih slovenskih skladateljih Ipavcih, ki so bil doma v Šentjurju pri Celju, v velik ponos. Zelo lepa je bila tudi slika, ko so se na odru zvrstiti člani ansambla „M!adi mi". Pod vodstvom Stanka Polzerja so ob spremljavi inštrumentov zapeli sedem pesmi pri čemer se je posebno izkazala citrašica Marjana Polzer. Svoj spored so mladi zaključili s pesmijo „Mladi, mladi mi", napisano za mladi gimnazijski ansambel. Občinstvo je nad izvedenim sporedom bilo izredno navdušeno in je posamezne pevske točke zbora kot ansambla nagradilo z burnim aplavzom. Po izmenjavi daril se je spored zaključil v zadovoljstvo občinstva in nastopajočih. Slednji so se potem še našli v prijetni družabnosti dokler ni prišel čas, ko so gostje iz Šentjurja morali na pot proti domu. Pevke in pevci SPD „Danica" pa se že zdaj veselijo na svoje skorajšnje gostovanje v Šentjurju pri Celju, kjer bodo poglobili prijateljske vezi s pevci v matični Sloveniji. /?OU7!!&(W, j <7 M Zg Čg$g /./J/frjffC strg%70T7/gJe :zg7!g7! Zz wo;e Jo7wow!e. Po voj?!! 0ZZ)*077!g