4|> iji ijg iji Listje in cvetje. iji iji ^f 3|~ Koristna zabava. (IV. Naokrožno gibanje, sredobežnost, sredotežnost.) Priveži kozarec (slika št. 22) prav trdno na dosti močno vrvico, nalij vanj vode in ga zavrti s koncem vrvice v krogu. Opazil boš, da se voda ne bo izlila, ampak da bo v vseh legah kozarca ostala mirno v njem, tudi takrat, ko bo dospel kozarec v krogu najvišje. — Najbrže si tudi že videl cerkvenika ali pa ministranta, kako je vrtil oglje v kotličku za kadil-nico, da je jelo žareti, in oglje ni padlo iz kotlička. Priprost poizkus je to, a vendar te nauči preimenitnih naravnih sil, "" " ki jih je položil Stvarnik v stvar- stvo. Lahko tudi privežeš kamen L na nit ter ga vrtiš v krogu okrog ;¦ ^fei središža, ki je v tvoji roki. Čutil ¦>_ ^^>- boš, da je pri tem vrtenju nit bolj " ali raanj napeta in sicer takrat bolj napeta, če je kamen težji ali če ga hitreje vrtiš. Ta napetost lahko tako naraste, da se ti nit pretrga, in kamen bo odletel z vso silo v ; ¦•¦ . smeri dotiCnice (tangente) onega ^fifc^,.. kroga, v katerern se je vrtil. Isto ¦Htk bi se tudi zgodilo, ako nit izpustiš ^HkB iz ruke. Kaj pomeni ia napetost IHn w niti, in da katnen odleti, Le se nit afci._______________________________ itL A. . prelrga a!i te jo izpustimo? V krogu gibajoča se telesa Štev. 22. silijo na to, da bi se vedno bolj oddaljila od krogovega središča, zato čutiš, da se ti hoče kamen iztrgati iz rok. To silo imenujemo sredobežnost ali sredobežno silo. Ta sila je tudi pri poizkusu s kozarcem, ki je z vodo napolnjen. — 184 — Dokler je trdnost niti večja nego sredobežnost, se giblje kamen v krogu, Le pa sredobežna s/Ja tako naraste, da se nit pretrga, pa kamen odleti. Trdnost niti tvori v tem slučaju ono silo, ki drži kamen, da ne odhiti od središčne poti, in se iraenuje sredotežnost ali sredotežna sila. Je še več mičnih poizkusov, ki pojasnjujejo nauk o sredobežnosti in sredotežnosti, anaj zazdaj zadostujeta le ta dva preprosta poizkusa. Tudi v vsakdanjem živ-Ijenju mnogokrat lahko opazuješ ti sili, n. pr.: jahalec, ki jezdi v krogu, se mora nagibati proti središču kroga; kolesar, ki napravi ovinek v krogu, se tudi nagne proti središču: vse zato, da ga moč sredobežne sile ne premaga in da ne pade v smeri tangente. Poglej voz, ki se pelje po blatni eesti, kako tu odskakuje blato s koles. Videl boš, da odletava blato vselej v smeri tangente od kolesnega oboda. Sredobežna sila more postati celo nevarna. N. pr. vsled delovanja te sile se lahko razleti brus ali še celo mlinski kamen na kosce, ako vsled silno hitrega vrtenja sredobežnost premaga tisto moC, ki skupaj drži posamezne delce kamena. Rekli smo, da sta siii, ki smo ju opazovali na teh preprostih poizkusih, v stvarstvu preimenitnega pomena: temeljni sili sta, ki držita v medsebojiiem ravnotežju vse svetove in po katerih je uredil Vsemogočni gibanja svetov. Vsled delovanja teh sil obkrožuje luna našo zemljo, se suče zemlja in se sučejo druge premičnice v okroglih potih okrog solnca, ki je za vse naše osolnčje središče privlačnosti, sredotežnosti ali težnosti, kakor tudi kratko imenujemo to silo. Velikost sredotežnosti v primeri s sredobežnostjo je vzrok, da naša zemlja in njene sestre, premičnice, ne odlete v neizmerni svetovni prostor v svojo pogubo. Sredobežnost v prelepem sorazmerju s sredotežnostjo pa je vzrok, da zemlja in druge premičnice ne padejo v svoje središče, v solnce. Kako lepo je vse to uredila neskončna Modrost božjal Nebeška lestvica. Novi listi in fcnfige. (Naloga. — Priobčil .rntcrnus") o • • %r ... c & • • wiw i " ' ' Spisi Kristofa Smida. XIV. zvezek.- Nadomestite številke s črkami in sestavite Povodenj. — Kartuzijanski samo- deset besedi tako, da bodo prve in zadnje črke stan. Cena: broš. ČO h, kart. 80 h: po pošti pomenile dve besedi, ki odločujeta naše zve- 10 h več. — Prva povestica je jako prinierno ličanje. betilo že za manjše učence. Huda povodenj T n je nenadno prihrula v neko vasico poleg Drave, ii n in ii , » , ¦• , . kjer je zadovoljno živel s svoio dobro družino 11 9 10 U l- Avstnjsko raesto. skrbni g0spodar Martin Erjavec. Kar po noči tn o i i« t ci i. j i so morali bežati. Rešili so si le živlienje. Naj-10 8 3 10 2- Slovstveno delo (so- manjSega otroka pa je v zibelki odnesla po- _ . , _ 3 n l'h'? vodenj. Oteli so ga v drugem kraju in plemenit __ Uel nise. trgovec se ga je usmilil ter ga skrbno vzgojil. , _ _ _ , . „. . . Po božji previdnosti so se vsi zopet sošli, in 0 l v ' ° 4- Kimski cesar. so biij ze,0 srečni in hvaležni predobrotljivemu ,-, r, n cc-j j, j Bogu. Prisrčno in ganljivo je to povedal Kri- 12 3 9 5- Sad gozdnega drevesa. gtof §raia. tudi tega ni ^ezrl> kako vrlo je. , „ ., , r rx u x izvršil svojo ulogo domači kužej, zvesta živa- 5 2 n ' 0. Doba časa. Iica. — Drugapovest: „ Ka r t u z i j a n s k L ,,,„,. _ r. ,, ... v. samostan" je pa namenjena bolj za Ijud-7 l 10 2 4 7- Odbran del društva. stvo in morda 'z& odraslo miadino. 1 5 211 7 8. Orodjc ------ f t ,n _ o n c. . , . Listnica uredništva. 2 10 7 8 9. Slaven pisec basni. ---------------- Zvonko Potošhi: Vprašatc, kaj mislitno o 6 7 10 10. Del obraza. teh poizkusih. Da niso in ne bodo, dokler ---------------- vam pesnikovanje ne bo bolj resno delo. — J Jos. Fr.: Ne bo, ne bo, to je pretrdo! — Bi\ (Rešitev in imena rešilcev v prih. štev.) BmtlkoviČ: Le en par jih je našlo milost. H; ,,Vrtec" izhaja 1. dne vsacega meseca in stoji s prilogo vrcd za vse lcto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 h ^f — Urcdništvo in upravništvosv. Petra cesta št. 78, v L j u b I j a n i. ¦ Izdaje društvo ,,PripravnlškI dom". — Urejuje Ant. Krilč. ^- Tiska Katoliška Tiskarna v Liubljani. ^B