Dnevnik popotnikov
Sovietski učeniaki. ki so se odpravili iskat domovino pšenice v Afganistan, niso inveli pred seboj lahkega potova-nja.
Afganistan je še prav malo^ raziskana dežla. Dolga stoletja ni bil dostopen Evropejcem. Neki Angleški popotnik je pisal konec preteklega stoletja:
»Tujca, ki ga zanese pot v Afgani-statt, mora nebo posebej ščititi, da se vrne zdrav in cel, z glavo na ramenih.«
šele leta 1919 je odprl Afganistan svoje tneje Evropejcem.
In v to deželo, k1 je bila dolga sto-letia ograiena od vsega sveta, so odšli trije sovjetski učenjaki. Včasih so mo-rali po cele tedne potovati na slepo srečo. kakor so jili vodiH vodniki. Zem-Ijevidov ni bilo. Cest ni bilo
A rajši naj popptniki sarni pripove-dujejo, kako so pntovali čez afganistan-ske  gore.
Naj navedemo rtekaj odlomkov iz nji-hovega dnevnika:
»20. oktobra. — Pot vodi Čež preJaz Parun... V daljavi vidimo večni sneg, po katerem moramo priti do višine pre-laza. Karavana se vzpenja s težavo. Konje rnoramo voditi. Vodniki se pač spoznajo na znamenja. ki so za druge nevidna. Višina prelaža je 4760 metrov.
Še težavnejša je P3t navzdol po hudi, skaloviti strmini V poldrugi uri srno se spustili do višine 4300 metrov k maihnemu zamrznjenemu iezeru. kjer so se   konji   odpočili.   Težavno  strrao   pot
navzdo) smo nadaljevali skoraj v teku. Po štirih do petih urah smo bili že na višini 2900 metro\, to se pravi, v šestih tirah smo se spustili za 2000 mettov. 21. oktobra. — Zvečer smo se usta-vili v gozdu ob potoku Zažgaii smo velikanski ogeni, da se nam ne bi pri-bližale  zveri.
22.    oktobra.   —   Nadaliujemo   pot   k Vami... Pot je tpžavna   vodi  po skal-natih, v  strmih  stopnicah dvigaiočih  se rebrih   Venomer nam zgraiaio pot nav-pične   peči^e.   velik^nske   skale   in   me-Hšča. Se težavnejSa pot \t bila navzdol. Večkrat  moramo   snet?  s konj   prtljago. jo   prenašati   sann.   konje  pa   s   težavo voditi   ob  prepadib         Vsako    uro    Se zgodi   kaka   nesreča-   zdaj   obvisi   konj nad preprdom z rogami v razpoki. zda! se   zvali   kak   kos   prtljage   po   strmini nizclol  k  reki.  Zt oC  prelaza  Parun  so konii   brez   podkt-v    Vse   naše   misii  so osredotočene na  to. da ohranimo konie. Čim boli  se bli?amo Va»ri. tem važne)-ša  ie  pot   Vsake   poi  ure   se   ustavimo in   posvetniemo.   kako   bi   se   spravili  s skaie na skalo...
23.    oktobra.   —   Odhaiamo  iz  Varne. Nihče ni hotel  spremliati karavane. češ da   ie   v   Gusaliku   mnoRO   razboinikov. S težavo se nam ?e posrečilo pregovoriti Stiri  Kafire:   vsakemu  ^mo  daii  vnaprej po   net   rupfj   za   to.   d  abi  san   odvedli vsai   v   bližino  Ou^iika    nekaj   kilome-trov  pred  niega   Pot  ie obna.     Kakor da   bi   si   bii   kdo   naia^?   izmisifl   ovire na  vsakem koraku. bodisf v  obliki  str-mega prepada ali v obliki skalnatih. me-ter   in   več   visokih   stopnic.  Prekoračiti moramo na pol raznade1 most  Prvi knnj se  nam je  pogrezni'  v  vejevie.  ki po-kriva most.  Moramo torei most popra-viti. Znašamc vkun drevje. kamenie...«
Če bi se hoteli seznaniti z vsemi te-žavami in ovir?nn, ki so iih morali pre-magati popotniki bi morali izpisati \z njihovega dnevnika  mnogo strani.