PoJlnbio DfoČono e OOftovtnl Leto LXXIL. i LJubljana, četrtek Gena Din i.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne hrvzemfi nedelje ki praznike. // Inserati do 80 petit vrat d Din Z do 100 vrst 6 Din 2.50, od 100 do 300 vn> 6 Din 3. več?« ktseroti pevk vrsto Din 4—, Popust po dogovoru, fnseratni davek posebei /J »Slovenski Narod** velfo za inozemstvo Din 25.— v Jugoslaviji Din 12.- U Rokopisi m ne vračaio UREDNIŠTVO IN UPtAVNISTVO LJUBLJANA, KncnVva uBca Iranr. 5 felevon. 31-22. 31-21 31-24, 31-25 in 31-21 Podružnice« MARIBOR. Grajski fra it. 7 // NOVO MESTO, ljubljansko cesto, telefon tt. 26 II CEUE celjsko uredništvo: Strossmaverjevo ulico 1, telefon št 65» podružnico uprave > K oceno vo ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5 // Postno hranilnico v Ljubljani it 1035U Finska bo branila sooio neodoisnost Finska vlada je pripravljena ugoditi nekaterim roškim zahtevam, Se dobi za to primerne koncesije, uprla pa se bo vsakemu ogražanju svoje neodvisnosti in je le izdala obsežne obrambne ukrepe Stockhclm, 12. o k t. br. Listi poročajo iz Helsinkov, da se je položaj med Finsko in Rusijo zelo poostril. Finska vlada je odredila nove vpoklice rezervistov, ob enem Pa odredila takojšnjo evakuacijo prestol-niče in nekaterih drugih večjih mest blizu obale in ruske meje. Mnogo kritike je izzvalo dejstvo, da finski delegaciji* ki se je ca povabilo sovjetske vlade podala v Moskvo, ni bil prirejen nikak sprejem, do-čim so delegacije ostalih baltiških držav sprejeli kar najsvečanejše. Pač pa se je splošno opazilo, da so bili na kolodvoru vsi člani švedskega poslaništva. Evakuacija mest Helsinki, 12. okt. s. Včeraj je bilo iz Helsinkov evakuiranih 20.000 žen, otrok in starčkov. Podvzeti so bili novi ukrepi za za zaščito pred letalskimi napad L Vpoklicani so bili nadaljni kontingenti rezervistov, vendar finska vlada zanika, da bi bila izvedena splošna mobilizacija. Iz Helsinkov so odšli včeraj vsi angleški državljani, kakor tudi žena in otroci angleškega poslanika. Poljski poslanik v Moskvi, ki je dospel v Helsinke, je sporočil, da je na meji videl kompletno motorizirano rusko divizijo. Tik nad rusko-finsko mejo so opazili včeraj eskadrilo 21 ruskih letal. Corza zaprta Helsinki. 12. okt. br. Vlada Je danes odredila zaporo finske borze. Hkratu je finska banlva izdala nove bankovce po 5000 finskih mark. V tovarnah orožja in streliva je bilo delo pospešeno. Delavstvo Je v njih zaposleno v treh posadih. Danes popoldne pričetek razgovorov v Moskvi Moskva, 12. okt. s. Finsko odposlanstvo je bilo snoči sprejeto pri šefu protokola ruskega zunanjega ministrstva. Finska delegacija bo imela prvi sestanek z ruskimi državniki danes popoldne. Samo do gotove meje Helsinki, 12. oktobra, e. Glede bodočih odnosa j ev z Rusijo obstoja v Finski še nadalje velika negotovost in zaskrbljenost. Glede nadaljnjega razvoja dogodkov vlada v političnih krogih pesimistično razpoloženje. Finski politični krogi so mnenja, da je Finska pripravljena priznati Rusiji upravičenost nekaterih zahtev, zlasti zahteve po zagotovitvi ruskega vpliva v Baltiškem morju, toda pri tem more iti samo za odstop nekaterih finskih otokov. Finska je pripravljena, da določene otoke izroči Rusiji, toda le na podlagi recipročnosti, kar pomeni, da bo tudi Finska postavila Rusiji svoje zahteve, predvsem zahtevo po korekturi meje v Kareliji v korist Finske. Finska računa na podporo ne samo Švedske in skandinavskih držav, temveč tudi na podporo nekaterih držav v Evropi in na moralno podporo vse ameriške javnosti v borbi za ohranitev svoje neodvisnosti. S posebnimi akcijami hoče Finska opozoriti zlasti Ameriko na svoie stališče in prepričati ameriško javnost o upravičenosti svojega stališča. Prvi korak v tei smeri tolmačijo govor, ki ga je imel finski zunanji minister v radiu in katerega so r>renašaTe vse ameriške oostaje. London, 12. oktobra s. Doslej je Finska poklicala pod orožje pnb|;žno 100.000 mož Na cestah proti ruski meji so postavljene barikade in druge ovire za tanke. Predčasni vpoklici rezervistov na Danskem Kodanj. 12. okt. mp. DNB poroča, da ie danska vlada včeraj vpoklicala rezerviste, ki bi morali k vojakom šele jeseni. Brez upa zmage Helsinki, 12. okt. e. V finski prestolnici bivajoči tuji vojaški strokovnjaki niso prepričani, da bi se mogla Finska, čeprav ima odlično opremljeno vojsko, z uspehom zoperstavljati ruski oboroženi sili. Meja med Finsko in Rusijo je dolga okrog 1500 km in zaradi tega je ni mogoče z uspehom braniti. Z nestrpnostjo pričakujejo v finski prestolnici poročila iz Moskve o zahtevah, ki jih bo Rusija stavila finski delegaciji. Zanimanje Amerike Washington, 12. okt. s. V ameriških po-litičnih krogih vlada posebno zanimanje za usodo Finske že zato, ker je Finska edina evropska država, ki je Ze din j enim državam plačala svoje vojne dolgove. Finski poslanik je včeraj posetil Belo hišo in ameriško zunanje ministrstvo, vendar 1e potem izjavil novinarjem, da ne vidi možnosti za intervencijo Amerike v korist Finske. Vkor akan je ruskih čet v Estonsko Tallinn, 12. okt. e. Po službenem obvestilu bodo ruske čete prišle v Estonsko 13. oktobra. Včeraj je dospela posebna ruska vojaška delegacija v obmorski kraj Baltiški, katerega bo Rusija spremenila v najmodernejše poVnorsko oporišče V Baltisku prebiva zdaj okrog 650 estonskih ribičev. Rusi bodo tu zgradili tudi najmodernejšo luko. tako da bo Baltiški najvažnejša pomorska ruska baza pred vhodom Finskega zaliva. Tallinn. 12. okt mp. Tas poroča, da ie o priliki včerajšnjega podpisa vojaškega dogovora med Rusijo in Estonsko, ruska vlada službeno povabila vrhovnega poveljnika estonske vojske, generala Lajdo-nerja, da poseti Moskvo. Lajdoner je vabilo sprejel in bo obiskal Moskvo takoj, ko bodo ruske čete zasedle svoja oporišča na Estonskem, kar se bo zgodilo, kakor zatrjujejo, do 13. oktobra. Ruski obroč na Baltiku Ruska diplomacija triumfira nad svojimi uspehi Oficielni moskovski komentar o pogodbi z Litvo Moskva, 12. okt. s. Vse rusko časopisje J z navdušenjem piše o novi rusko-litovski ' pogodbi ter ugotavlja, da je s to pogodbo sklenjen železni obroč za obrambo Rusije v Baltiku. Moskva, 12. okt mp. V tukajšnjih diplomatskih krogih je zbudil veliko pozornost uvodnik ofleioznih »Izvestij«. ki se nanaša na podpis pogodbe o vzajemni pomoči mod Rusijo in Litvo in ki večkrat poudarja, da Rusija nikdar ne prelomi dane besede, kar se drugod po svetu ne dogaja vedno. Uvodnik, ki nosi naslov: »Politika ureditve miru in prijateljstva med narodi«, pravi med drugim. S podpisom pogodbe o medsebojni pomoči z Litvo je Rusija ponovno dokazala, da nastopa kot plemeniti in pravični prijatelj malih držav. Tudi s to pogodbo je popravila Litvi storjeno krivico, ko je Poljska v oktobru 1920 s silo anektirala Vilno z vilnskim ozemljem. Rusija formalno ni nikdar priznala te aneksije. Rusija je dvakrat s svojo intervencijo preprečila oboroženi poljski napad na Litvo. Ko je Rusija po razpadu Poljske ponudila prijateljsko roko Belorusiji in Ukrajini, je obenem zasedla tudi Vilno z njegovim območjem. Zdaj je to ozemlje, ki ga je Litva pred 19. leti zgubila, spet vrnila pravemu lastniku. Zato predstavlja pogodba med Rusijo in Litvo zgodovinsko listino, da je pravica prišla do zmage. Rusija si je s tem tudi zagotovila sigurnost svojih meja. Litva se je lahko prepričala o velikem pomenu prijateljstva z Rusijo, ki nikdar ne prelomi dane besede. Rusija je pokazala lep primer pravične diplomacije. Kovno, 12. okt. s. Ko je včeraj zjutraj radio, javil vest o podpisu rusko-litovske pogodbe, so izšli vsi časopisi v Kovnu v posebnih izdajah. Vse hiše so bile takoj okrašene z zastavami. Ob 11. so bile zaprte vse trgovine in obrati. Povorka 50 tisoč ljudi je Sla pred palačo predsednika republike in prirejala manifestacije. Moskva, 12. okt. s. Iz Kovna poročajo, da prejema rusko poslaništvo neprestano čestitke z vseh strani radi podpisa rusko-litovske pogodbe. Mnoge ugledne litovske osebnosti in deputacije prihajajo osebno čestitat v poslaništvo ter prosijo za slike Stalina, Molotova in Vorošilova. Obligatna pojedina Moskva, 12. okt. s. Agencija Tas poroča: Včeraj je komisar za zunanje zadeve Mo-lotov priredil kosilo na čast litovskemu zunanjemu ministru Urbsisu in litovski delegaciji. Z ruske strani so bili navzoči med drugimi Stalin, Vorošilov, Mihojan, Kali-nin, Kagan ovič, ždanov, Potemkin in drugi. Zunanja ministra Molotov in Urbsis sta med kosilom izmenjala napitnlce. Kosilo je poteklo v prijateljskem razpoloženju. Odhod litovske delegacije iz Moskve Zunanji minister Urbsis in litovska delegacija so včeraj.iz beloruskega kolodvora v Moskvi odpotovali naiaj v Kovno. Kolodvor je bil okrasen z litovskimi zastavami. Na peronu je bila častna četa. Pri- slovesu so bili navzoči namestnik komisarja za zunanje zadeve Lazovski, namestnik komisarja za zunanjo trgovino Stjepov in namestnik komisarja za vojsko Smorodi-nov. Berlinski komentarji Berlin, 12. okt mp. Snočnji večerniki so na vidnem mestu objavili vest o odstopu Vilna Litvi. Tako piše »Berliner Bor-senzeitung«, da je odstop Vilna dokaz, o konsekvenci ruske zunanje politike. »Deutsche AUgemeine Zeitung« pripominja, da je Rusija postavila odnošaje z Litvo na novo podlago in da je odstopitev Vilna logična posledica sovjetske politike v vzhodni Evropi. Danes bo Chamlierl«*3n odgovoril Hitlerju OdklonU bo Hitlerjeve predloge in objavil pogoje zaveznikov za sklenitev miru Ka] pričakuje] o v Beri ju London, 12. okt br. Danes popoldne bo na seji spodnje zbornice odgovoril angleški ministrski predsednik Chamberlain kancelar ju Hitlerja. Ta odgovor, ki ga bo podal Chamberlain ne samo v imenu britanskega imperija, marveč v imenu vseh zaveznikov, Je bil sestavljen v sporazumu s francosko vlado in vladami vseh britanskih dominionov. Besedilo odgovora je bilo odobreno včeraj na posebni seji vojnega kabineta ter sporočeno tudi zastopnikom angleške opozicije, ki so vsi dali svoj pristanek. Pričakujejo, da bo Chamberlain pri tej priliki tudi točno orisal vojne cilje Anglije in Francije in navedel pogoje, pod katerimi bi bili zavezniki pripravljeni pričeti mirovna pogajanja. Kar se tiče Hitlerjevih predlogov, nihče ne dvomi o tem, da jih bo Chamberlain odklonil kot docela nesprejemljive. Rim. 12. okt. br. Dopisniki italijanskih listov poročajo iz Londona, da se ie kljub pesimistični napovedi londonskih listov, po katerih bo Chamberlain v svojem odgovoru odklonil vsaka pogajanja s Hitlerjem, zvedelo iz krogov blizu vlade, da ni izključena možnost, da bo Chamberlain postavil gotove konstruktivne predloge, da bi se ne zaprla popolnoma vrata za pogajanja. V zvezi s tem se potrjuje vest. da bo te dni odpotoval v London novi italijanski veleposlanik Bastianmi. čigar odhod v Anglijo je bil doslej že dvakrat odgođen. Bast-'anini nai bi angleški vladi obrazložil, kakor pričakujejo v Londonu, stališče Italije glede morebitnega sklicanja mednarodne konference, ki naj bi se sestala prej, preden bi vojna nopnlnoma kompromitirala evropski položaj. To naloeo bi mogel izvršiti Bast»anini samo v primeru, če do njegovega prihoda v London ne bo uničeno vsako upanje v diplomatski ra*r>iet sedanje worw^«» krire London, 12. oktobra s Današnji govor ministrskega predsednika Chi irberlsms bo po poluradncra poročilu nedvomno izrazil točno isto kakor govor francoskega mini strskega predsednika Da'sdiers. V zgornji zbornici bo podal izjavo v imenu vlade lord Stanhope. prosnega nadaljevanja vojne proti Nemčiji. V berlinskih diplomatskih krogih pa prevladuje mnenje, da delajo Nemci račun brez krčmarja. Značilno v tem pogledu smatrajo dejstvo, da ruski krogi ne računajo na skorajšnje pomirjenje in ruska vlada baš zaradi tega z vso naglico uresničuje svoje načrte na Baltiku, ki nikakor ne gredo v prilog Nemčije Popuščanje Nemčije napram Rusiji predstavlja zgolj diplomatsko igro. ki naj bi pripomogla do zmage nemškega stališča, v danem primeru pa bi se Nemčija s podporo zapadnih velesil zopet otresla ruskega objema. Vse kaže na to, da so v Moskvi to igro spregledali in se tudi s svoje strani pripravljajo na vse možnosti nadallnjega razvoja dogodkov. Goring v Rim ? London, 12. okt. o. »Exchangcs Tele-graph« poroča o trditvah v dobro poučenih diplomatskih krogih v Berlinu, da namerava maršal Goring v kratkem odpotovati v .'"m, kjer bi se sestal z Musolinl-jem. Njegov razgovor z njim naj bi služil mirovnim stremljenjem kancelaria Hitlerja ter ojačenju sodelovanja Italije v primeru neuspeha nemške mirovne ofenzive. Daladierov „ne!" Po vsem svetu tolmačijo Daladierov govor kot jasno odklonitev nemškega stališča Pariz, 12. okt. z. Govor Daladiera je naletel v francoski javnosti na nedeijeno odobravanje. Zlasti podčrtavajo listi Da-ladierovo izjavo, da Francija odklanja vsako premirje, ki bi tvorilo le odmor za pripravo na novo napad. »Figaro« in >Soir« zahtevata, naj Anglija in Francija svečano izjavita, da ne bosta sklenili s Hitlerjem nikakega separatnega miru, da se ne bodo v Berlinu udajali praznim upom. London. 12. okt. z. -Times« komentirajo Daladierov govor in naglašajo. da je napačno mnenje, če v Nemčiji mislijo, da se hočeta Anglija in Francija vmešati v nemške notranje zadeve Če hočejo Nemci imeti diktatorja, nai ga imajo. Toda Evropa odločno odklanja da bi se nemški diktator postavljal za diktatoria vse Evrope. Take diktature Anglija in Francija ne bosta nikdar dopustili in se ii bo-=ta z vsemi sredstvi uprli New York. 12 okt. s New York Times- pišejo, da ie Daladier v svojem govoru več neeo odbil Hitlerieve. predloge za mir Njegov eovor pomeni iasno ugo- tovitev, da Anglija in Francija ne bosta I predloge. sprejeli nobenih pogojev od sedanje nemške vlade. Hitlerju preostaja sedai samo še možnost, da bodisi začne z napadom na zapadni fronti ali pa z novimi diplomatskimi manevri, ki nai bi razdvojili Anglijo in Francijo ali pridobili nevtralne države na nemško stran. Rim. 12. okt. p. Italijanski listi sodijo, da Daladierjev govor ne pomeni popolno za tvori tev vrat za bodoča pogajanja. Budimpešta, 12. okt. br Budimpeštanski tisk danes precej pesimistično presoja položaj, ki je nastal po zadnjih dveh Hitlerjevih in Daladierovem govoru. Tako poudarja »Pesti Hirlap«. da v Daladierovem govoru ni najti nobene oprijemljive osnove za pogajanja med Nemčijo in zapadnima velesilama na osnovi Hitlerjevih mirovnih ponudb. Očitno zapadni velesili nista pripravljeni na pogajanja, ker bi ne mogli realizirati niti najmanjši del svojega vojnega programa. ^Pesti Hirlap* je prav tako pesimističen in meni. da bo tudi angleški ministrski predsednik Chamberlain negativno odgovoril na Hitlerjeve Danes bo podpisan rusko turški pakt Obenem bo Turčija podpisala tudi pogodbe z Anglijo in Francijo Carigrad, 12 okt. e. V pol službeni h krogih so izjavili, da je pogodba med Turčijo in Rusijo že izvršeno dejstvo in je potreben samo še formalen podpis pogodbe. Turčija je pristala na ruski pogoj, da v vojnem času tuje vojne ladje ne bodo smele skozi Dardanele. London, 12. okt e. V tukajšnjih političnih krogih trdijo, da bo danes podpisana pogodba med Rusijo in Turčijo. Obenem pa bo podpisana tudi pogodba med Francijo in Turčijo. Ni izključeno, da bo Chamberlain v svojem današnjem govoru Že omenil te pogodbe in pojasnil, kaj pomenijo v mednarodnem političnem življenju. Ankara. 12. okt br. Glavni odbor turške ljudske stranke je imel sejo. na kateri ministrski predsednik podal podroben eks-poze o posajanjih v Moskvi, kakor tudi i o pogajanjih s Francijo in Anglijo Ko- I munike ugotavlja, da je vodstvo stranke docela odobrilo stališče vlade. London, 12. okt. br. Kralj Jurij je sprejel v avdienci šefa turške vojaške delegacije generala Orbaja. Milan, 12. okt. z. Italijanski listi posvečajo rusko-turškim pogajanjem veliko pozornost. »Štampa« poroča v zvezi s tem, da zasledujejo Egipt in arabske države moskovska pogajanja z gotovim vznemirjenjem. Boje se, da bi Rusija v sporazumu z Nemčijo in Turčijo udarila na Sueški prekop. Uspešna obramba Sueškega prekopa pa bi bila po mnenju teh krogov brez sodelovanja in podpore Turčije brezuspešna. Boje se tudi, da bo Rusija dala Turčiji svobodne roke glede arabskih držav, kar bi moglo dovesti do komplikacij na bližnjem Vzhodu. Berlin, 12. okt br. Z veliko napetostjo pričakujejo v tukajšnjih krogih današnji govor Chamberlaina. o katerem mislijo, da bo merodajen za nadaljnji razplet evropske krize Zato se v uradnih krogih še vedno vzdržujejo vsakega k.-^nentaj-ja Daladier o ve ga govora, pač pa na vse načine opozarjajo na to. da preti ne samo Nemčiji, nego vsej Evropi nevarnost boljše-vizacije. če Anglija in Francija ne bosta odnehali. Zelo vplivni nemški politiki so so izjavili novinarjem, da si morajo biti v Londonu na jasnem, da se Nemčija ne bo udala. Ce ne bo moela zmagati z narodnim socializmom, se bo vrgla v obiem komunizma in bo zmagala ood rdečo zastavo. V Berlinu računajo na znano odklonilno stališče konservativnih ansleških krogov uroti komunizmu in upajo, da bi predočenje komunistične nevarnosti utegnilo še najprej ouvrniti Anglijo od neiz- Anglija in Poljska Pogajanja poljskega zunanjega ministra v Londonu — Zaupanje Poljske do zaveznikov London, 12 okt. s. Včeraj je dospel v London poljski zunanji minister Zaleski. Kot cilj njegovega prihoda navajajo konzultacije o skupni določitvi vojnih ciljev zaveznikov ter skupnih načrtov za nadaljevanje vojne. Zaleski je kmalu po svojem prihodu posetil zunanjega ministra Hali-faxa, zvečer pa ministrskega predsednika Chamberlaina. Zaleski ostane v Londonu nekaj dni. »Times« posvečajo njegovemu prihodu uvodnik, v katerem naglašajo izredne sposobnosti Zaleskega, znane že iz Prvi večji spopad na zapadni fronti Nemci so s tanki navalili na francoske postojanke med Mozelo in Saaro, a so Uli odbita London, 12. okt. e. Londonski radio je objaVil. da so se pričele snoči na zapadni fronti z obeh strani močne artilerijske akcije s težko artilerijo. Več nernških oddelkov ie napadlo francoske čete med Mozelo in Saaro. Nemške ofenzivne čete. so spremljali nemški tanki Na več mestih so so francoske čete ustavile prodiranje nemških čet. pri čemer so imeli Nemci velike izgube. Nekaterim nemškim oddelkom do se je posrečilo, da so ce približali franco- skim utrjenim postojankam, toda francoska pehota, katero so ščitili tanki, je sproti napade Nemcev odbijala. V tej borbi so igrali glavno vlogo tanki. Nemci imajo lahke in gibčne tanke, s katerimi imajo večjo možnost za hitrejše operacije. Francoski tanki na so izredno težki in v borbah, kakršne se razvijajo doslej, je premoč francoskih tankov očitna. Borba je trajala okoli poldrugo uro. Naposled so se morali nemški tanki umakniti delovanja v Društvo narodov v fcenevL V parlamentu ]e bilo popoldne sporočeno, da odide angleški poslanik pri poljski vladi, Kennard prihodnje dni na svoje mesto v Pariz. Poljski poslanik Raczlnski je priredil sinoči banket na čast poljskemu zunanjemu ministru Zaleskemu v poljskem poslaništvu. Poleg mnogih angleških uglednih osebnosti je bil navzoč tudi angleški poslanik pri poljski vladi Kennard. Zvečer je imel Zaleski govor preko angleških radijskih postaj. Izjavil je, da duh poljskega naroda ni zlomljen in volja za nadaljevanje borbe se ni izpremenila. Zavezniki, ki jih ima Poljska, so jamstva, da bo zmagala. Na podlagi tega, kar je slišal iz ust odgovornih angleških politikov, je siguren, da vojna ne bo končana, dokler cilji zaveznikov ne bodo doseženi. Vojna ne gre samo za vzpostavitev Poljske, temveč za svobodo vseh evropskih narodov in boljšo bodočnost Evrope Dominacija nad miroljubnimi narodi potom sile mora prenehati. New York, 12. okt. s. Bivši predsednik Hoover je včeraj izjavil, da je prepričan, da bo Poljska zopet vstala. Ne more biti trajnega miru ne v Nemčiji in ne v Rusiji, dokler bo veliki poljski narod zatiran. Borzna poročila. Curth, 12. oktobra Pariz 10.175, London 17.76.—, New York 445.50. Bruselj 74.50, Milan 22.50, Amsterdam 236 62, Berlin 177.50, Stockholm 106.15, Oslo 101.15, Kopenhagen 86»—. Stran 7 »SLOVENSKI NAROD« četrtek, 13. oktobra 1939. Štev. 35 Položaj na Balkanu KonsoUdadla pospešeno napreduje — Boj Italije zaradi Rusije Budimpešta, 12. okt. e. V tukajanjih po-Btičnih krog'Ji naglasa j o, da je umik madžarskih In rum unskih čet na skupni meji in s tem doseženo relativno pomirjen j« med obema državama samo prvi člen nove politike za sporazum med obema državama- Ta polit-ka se bo morala nadaljevati, zato, da se organizirajo trdni temelji, ki bodo jamčili za trajen mir v tem delu Evrope. Madžarski zunanji minister grof Czaky je že pretekli mesec v nekem govoru poudaril, da al Madžarska želi prijateljske odnošaje z vsemi sosedi. Danes je ta želja Madžarske se močnejša. Druga etapa v prizadevanju .za pomirjanje na Balkanu in Podunavju bi bile pogodbe o tesnejšem političnem, gospodarskem in kulturnem sodelovanju med temi državami, nakar bi sledila še tretja etapa tega prizadevanja. Ustvarila naj bi se velika zajednica podunavskih m balkanskih držav, ki bi vse složno sodelovale za ohranitev miru na Balkanu in Podunavju. Glede na že dosežene uspehe v tej smeri poudarjajo tukajšnji politični krogi da je popolnoma gotovo, da bo v Podunavju in na Balkanu ohranjen mir. Rim, 12. oktobra mp. V rimskih diplomatskih krogih zas^dujejo z veliko pozornostjo čedalje večjo diplomatsko aktivnost Sovjetske Rusije v vzhodni Evropi. V ne davno podpisanih pogodbah z baltskimi državami vidijo v Rimu namero Rusije, da hoče v kratkem svoj vpliv podaljšati tudi na Balkan, s čimer bi ne bili ogroženi samo italijanski interesi v južno vzhodni Evropi, ampak tudi v Sredozemlju. V vladnih krogih izjavljajo, da bo Italija reagirala x vsemi razpoložljivimi sredstvi, če bi se pojavila na Balkanu ruska nevarnost. Italija ni nikdar soglašala z boljševizmom, kajti v italijanski diplomaciji so utrjene tradicije spoštovanja načel evropske civilizacije, ki vidi v boljševizmu svojega največjega sovražnika. Zato podpira Ita lija z vsem svojim vplivom akcije balkanskih držav, ki streme za tem, da se v tem delu Evrope doseže konsolidacija in medsebojno pomirjenje. Italija zarad* tega toplo pozdravlja možnost bolgarsko grškega sporazuma, katera akcija je zdaj v teku Pričakovati je, da bo Bolgarija po sklenje nem sporazumu dobila izhod na Egejsko morje. Sklicanje Sobranja Sofija, 12 okt. e. Dne 28. oktobra se bo sestalo Narodno Sobranje k rednemu zasedanju. V sofijskih političnih krogih menijo, da bo vlada zahtevala od Sobranja obsežna pooblastila. Misli se tudi, da bo predsednik vlade Kjoseivanov Se pred zasedanjem Sobranja izvedel širšo rekonstrukcijo vlade. Letalstvo zaveznikov najmočnejše na svetu Anglija in Francija izdelata mesečno 2000 najmodernejših letal, razen tega pa sta oddali Se večja naročila Amerika Poziv rezervnih oficirjev * tirih pododborov Udruženja rezervam oficirjev aa področju dravske banovino so na skupnem sestanka ob obletnici emarsejske tragedije sklenili tole objavo: London, 12. oktobra br. V spodnji zbornici je angleški vojni minister Hore Be-lisha poročal o dosedanjih pošiljatvah angleških čet in orožja na zapadno bojišče Hore Belisha je dejal, da je bilo doslej prepeljanih v Francijo 150.000 vojakov. Zveze s Francijo so odlične in so se vsi vojaški transporti v Francijo izvršili brez slehernih izgub. Transporte angleških čet na zapadno bojišče je angleško vojno poveljstvo doslej iz varnostnih razlogov čim bolj prikrivalo. Tega zdaj ni več potreba, ker je angleška vojska na svojem mestu in bo na zapadni fronti storila svojo dolžnost. Pariz, 12. oktobra s. Letalski minister de la Chambre je v ekspozeju pred vojaškim odborom senata izjavil, da so se francoska letala po kakovosti izkazala kot znatno boljša nego nemška. Izvedla so podnevi in ponoči izvidniske polete nad nemškim ozemljem več sto kilometrov za nemško Fronto. London, 12. oktobra br. »Daily Tele-graph« razpravlja danes o angleški letalski produkciji. Njegov vojaški strokovnjak ugotavlja v daljšem članku, da je letalski minister Wood še tik pred vojno izjavil, da bo produkcija letal v Angliji podvojena, čim bo vojna izbruhnila. Po podatkih, ki jih je mogel zbrati, so britanske letalske tovarne zadnje dni pred vojno izdelale povprečno nad tisoč letal na mesec Potemtakem se je produkcija morala že toliko povečati, da se že približuje mesečnim 2000 letalom. Nedvomno st je tudi francoska letalska produkcija znatno ojačila. Spričo tega zapadni zaveznici gotovo že izdelujeta mnogo več letal, kakor Nemčija. London, 12. oktobra br. Kanadski ministrski predsednik Mackensie King je danes izjavil, da je angleški načrt o organizaciji angleškega letalstva, kakor ga je včeraj podal letalski minister Kingslev VVood v spodnji zbornici, ogromnega pomena. V najkrajšem času si bo Anglija mogla na ta način ustvariti letalske sile, ki bodo največje na svetu. Naročila v Ameriki New York, 12. oktobra mp Ministrstvo je službeno objavilo poročilo o vojnih naročilih Anglije in Francije v Zedinjenih državah od 1. januarja 1938 dalje. Angleška naročila znašajo 44.8 milijona dolarjev, francoska pa 413 milijona. Od tegs so znašala angleška naročila še pred izbruhom vojne 27 milijonov dolarjev, francoska pa 20.9 milijona dolarjev. Pobegli angleški pilot se je vrnil v ujetništvo London, 12. okt. s. Angleški pilot, ki je nedavno zasilno pristal na Islandu, pa potem zbežal v Anglijo, se je sedaj prostovoljno javil, da se vrne v internacijo na Island. Angleško letalsko ministrstvo je odobrilo njegovo odločitev. Islandske oblasti so radi njegovega bega protestirale pri angleški vladi, češ da je letalec dal Častno besedo, da ne bo zbežal. Letalec sicer to zanika, da pa se preprečijo nesporazumi, se je odločil za vrnitev na Island. Indijska armada London, 12. okt. s. V Indiji se je začela registracija za prostovoljsko indijsko armado. Ta bo štela najpreje 25.000 mož. Vojna na morju Lond°n, 12. okt. e. Angleške vojne ladje so v teku zadnjega tedna zaplenile 25 tisoč ton blaga, ki je bil namenjeno v Nem čijo. V zadnjih petih tednih so angleške ladje zaplenile skupaj 315.000 ton tovora airovin in živil, ki je bil namenjen v Nemčijo. Po podatk_'h pristojnega francoskega ministrstva pa je francosko brodovje do 10. t. m, zaplenilo okrog 150.000 ton tovora, od katerega je bilo 40.000 ton raznih rud. 40.000 ton živil in 30 tisoč ton tekočega goriva, to je nafte in bencina- Santiago de Chile, 12. okt. mp. čilska vlada je dovolila neki angleški kri žarki, da lahko za 3 dni pristane v pristanišču Valparaiso zaradi popravila. Kakor znano, določa ameriška nevtralnostna pogodba, da se lahko vojne ladje vojskujočih se drŽav zadržujejo v ameriških pristaniščih le 24 ur. London, 12. okt. s. Včeraj je odplula iz Oorka ameriška ladja »Arcadiac, ki ima na krovu 450 ^ricrlvkh državljanov. New Y©i 1- ' kt. h ti mik ^Iroqu~is slabijo njegovo moralno odporno silo: da se vsa nacionalna in politi čn: vprašania rešuiejo predvsem z vidika da se okrepijo vezi solidarnosti in vza jemnosri med vsemi deli Jugoslavije, tako da se zlasti Slovenci ie trdnejše povežemo ■ svojo narodno državo, katere enotnost, moč in neokrnienosl so najtrdnejše jamstvo za narodni obstoj in za boljšo bodočnost v svobodi in napredku.« Umorlenec v Gatneljnah Rudolf Avmč? Vse kaže, da gre za nov zločin zloglasnega tolovaja Med drugimi nepojasnjenimi zločini je tudi oni v Gameljnah. kjer je bilo julija meseca najdeno truplo mlajšega umorjen-ca v sen ku nekega posestnika, pa niso mogli ugotoviti niti njegove identitete, o morilcih pa spočetka sploh ni bilo nobenega sledu. Truplo je namreč ležalo v senu že nad dva tedna in ga je odkril Sele kmet, ko je že močno smrdelo. Neznance-vo truplo je bilo po komisijskem ogledu obducirano in ob tej priliki ugotovljeno, da je .bfl ustreljen v glavo .V seniku so poleg trupla našli klobuk in kravato, neznanec aam pa je imel na sebi perilo znamke »Bregar« iz Sv. Lovrenca na Do-enjskem. Poizvedbe so pokazale, da je bilo nekaj ini prej vlomljeno v Bregarjevo trgovino, iz katere so vlomilci odnesli celo zalogo oerila in obleke, razen tega pa še precej gotovine. Obenem se je izkazalo, da je bil imorjenec sam najbrž član vlomilske tol-ne. a katera bi to bila. preiskava v zadetku ni spravila na dan. Govorilo se je. da so bih pri Bregarju na delu cigani, kasneje spet da so vlomili postopači, ki so "e delj časa klatili po hribih okrog Pirm-=?kovega in Čateža, slednjič pa so jeli orožniki sprčo nekaterih dognanj domnevati, da bi utegnil I biti udeležen pri vlomu vlomilec Štefan Verle. ž njim vred pa tu-H Hace Ko so kasneje Štefana Verle ta aretirali stražniki v Šiški, je ta tzpove-^al. da ima Anton Hace na vesti tudi imor. ni pa hotel povedati, kje je bil zločin storjen. Ostal je samo pri namigava-ijih. Pozneje so šentviški orožniki zvedeli, da je nekje v okolici pripovedovala neka ženska, da že nad dva meseca pogreša 351et-| nega bivšega tesarja Rudolfa Avpiča. s katerim sta bila prijatelja, ženska, ki pa je sedaj nekam izginila, je povedala tudi, da se je Avpič. ki je sicer pristojen v Cermošnjice v kočevskem okraju, stalno družil z Verle tom in Hacetom in da so največ hodili po Gorenjskem, včasi pa so odšli na posel tudi na Dolenjsko. Ženska najbrž ni bila samo Avpčeva zaupnica, marveč je vedela za vse njihove vlome in je tudi pripovedovala da je imel Avpič pred ponovnim sestankom s Hacetom in Verletom pri sebi nekaj nad 8000 din. Avpič se je sestal s Hacetom in Verletom nekje za Savo in je verjetno, da se je ž njima spri, nakar sta ga umorila ter mu pobrala poleg denarja tudi vrhnjo obleko, ki je pri umorjencu v seniku v Gameljnah niso našli. Mrtvecev opds se popolnoma strinja s pogrešanim Avpičem glede velikosti, gostote in barve las in še po nekaterih drugih znakih. Varnostne oblasti sedaj še z večjo vnemo zasledujejo zloerlasnega Hace ta. ki prihaja preoblečen često na periferijo mesta ali se vtihotapija tudi med zločinske tovariše naravnost v mesto, kjer poseda v njihovi družbi. V zadnjem času si je Hace pridobil novega zločinskega pajdaša v osebi nekega Jožeta Sitarja, s katerim so ju nedavno videli v kamniškem okraju in kjer sta tudi zagrešila že več vlomov. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Četrtek. 12. oktobra: Kozarec vode. Red Četrtek Petek, 13. oktobra! ob 15. uri: Velika skušnjava. Dijaška predstava. Globoko znižane cene Sobota, 14. oktobra: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 12 oktobra: zaprto ^etek. 13. oktobra: zaprto (generalka) Sobota, 14. oktobra: žongler naše ljube gospe. Premiera. Premierski abonma V soboto 14. t. m. bo tretja letošnja operna premiera, ko bomo v Debevčevi režiji in pod Neffatovo taktirko slišali Mas-senetovega »žonglerja«, čudovito lepo srednjeveško zgodbo, ki je bila Masenetu izmed vseh številnih njegovih del najbolj pri srcu. Nastopili bodo: Betetto, Banovec. Janko, Lupša, Dolničar, Sancin in Zupan. Premiera bo za premierski abonma. Opozarjamo na veliki umetniški plesni večer solistov »Ballets Russe de Monte Carlo«, Irene Litvinove in Maksa Ktlrbosa, ki bo v ponedeljek, dne 16. t. m. v operi. Večer bo obsegal solistične plese to duete po koreografijah najznamenitejših ruskih umetnikov. Blesteča tehnika in velika izrazna moč obeh plesalcev prihaja v njunih plesih do najlepše veljave To bo večer, ki naj bi ga nihče ne zamudil. Iz Cella —c Delavsko zborovanje. Krajevni med-strokovni odbor v Celju bo priredil v nedeljo 15. t m. od 9. dopoldne v hotelu TJnionu v Celju delavsko zborovanje o pomenu delavskih socialnih ustanov za delavstvo. Na zborovanje so vabljeni vsi delavci in delavke ter nameščenci in name-ščenke. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celj ski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 56 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 97 oseb, posredovanj je bilo 10, odpotovalo je 8. odpadlo pa 37 oseb. Dne 10. t. m. je ostalo v evidence 371 brezposelnih (246 moških hi 125 žensk) nasproti 370 (239 moškim m 131 ženskam) dne 30. septembra. Delo dobi 50 rudarjev pri dnevnem kopu v Ivanjici pri Užički Požegi. 5 hlapcev 3 čevljarski pomočniki, 1 mizarski pomočnk, 10 kuharic, po 6 služkinj m kmečkih dekel ter po 1 vzgojiteljica, natakarica m sobarica. —c V St. Juriju ob ju*- *el- se je pojavila slinavka in parkljevka. Ker je uradni ž vinozdravnik ugotovil 8. t. m. v hlevu živinskega mešetarja Matiie Trbovca v Vrbnem pri St. Juriju ob juž. žel. pojav slinavke in parkljevke, je sresko "lačel-Stvo v Celju proglasilo vso občino St Jurij pri Celju za okuženo področje. Obenem je proglasilo za ogroženo področje občine Dramlje. Kalobje. Skorjo vas in Teharje, vse stale občne v srezu pa za svobodno področje. Odrejene so stroge mere. da se ta kužna bolezer omeji in zatre. Na vsem področju celjskega sreza so prepovedani val živinski in kramarski sejmi, dovoljeni pa so konjski sejmi —c Na spominskem §anOv*fcem turnlr-nlrju dr. Antona Scnvraba, ki ga je priredil Šahovski klub Gaber je, je zmagal član Celjskega šahovskega kluba Josip Schnei-der brez poraza z 8 točkami izmed 9 dosegljivih. Sledijo GraSer, Mimik, Gaorgo st., Osorgo ml.. Golja, fflimsek, RajSek Fajs in Hajsinger. Klubov splošni turnir se bo pričel v torek 24. t- m. v klubskem prostoru pri Permozerju v Gaberju. Prijave sprejema g. Csdrg6. Vabljeni so tudi novi člani. —c Nesreča. V torek je padla 431etna kočar jeva Žena Katarina Vrenkova z Rakove steze pri Prankolovem doma tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo v členku. Ponesrečenko so oddali v celjsko bolnico. —c HmelJHce cene so narasle že na 58 do 60 din to to za boljše blago. Savinjski hmeljarji so prodali že okrog 70 odstotkov letošnjega pridelka Kupci se sedaj zelo zanimajo za boljše blago. Iz Radeč — Žalna svečanost za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedinite Ijem. V nedeljo se je vršila pod predsed stvom staroste br Ferda Laznika žalna svečanost za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom 1 Zedinite! jem. V Sokolskem domu je-bilo precej domačinov. V lepih in jedrnatih besedah je starosta opisal lik kra Ija Aleksandra, ki je kot knez miru padel v Marseju, zadet od zločinčeve krogle. Sle dile so žalne recitacije, ki so jih prednaša U naši naraščajniki. s čimer je bila zaklju-Cena komemoracija ob petletnici marsejske tragedija — Sefa občinskega odbora v Svibnem V svibenskem župnem uradu bo v soboto 21 t m seja občinskega odbora Na dnevnem redu je poprava naiarbinskih poslopij in kritje stroškov Ob 10. bo kolavda-cijski ogled o izvršenih popravilih. Občin ski odborniki se naprošajo, da te kolavda cije sigurno udeleže. — Opozorilo vojnim obveznikom Večkrat se dogaja, da se vojni obvezniki, ki se presele iz svoje domovne občine v druge, ne prijavljajo pri občinah bivališča Vse obveznike opozarjamo da morajo vsako spremembo svojega bivališča takoj prijaviti pristojni občini, t. 1 oni, iz ka tere so se izselili in oni v katero so se priselili. — Zopet slinavka in parkllevka Zaradi slinavke in parkljevke \ občini Loka pri Zidanem mostu se na podlagi zakona o zatiranju živalskih kužnih bolezni progla ša kraj Loka pri Zidanem mostu za okuženo področje, ostali kraji občine Loka pri Zid. mostu pa za ogroženo področje. V občini Loka so začasno ukinjeni vsi živin ski sejmi. — Boj proti šuSmarfem V zadnjem času se je zelo razpasla po Radečah in bližnji okolici razvada, da ljudje oddajajo de la, ki spadajo v področje gradbenih obrt nikov, to so: zidarska tesarska kleparska, in vodnjarska dela osebam, k' nimajo obr ta ali pa dela izvršujejo kai sam» Dogaja se, da šušmarji komaj sproti izvrše naro čila, mojstri pa brez dela čakajo naročil, dasi plačujejo davke in razne druge daja tve ter imajo vse potrebne izpite in obrt. Zato opozarjamo na stroga določila obrt nega zakona Čl. 47, ki določa, da nihče ne sme opravljati takih del po osebi ki se ne more izkazati, da ima obrt za dotično stroko, ki ga izvršuje. Pa tudi za sebe sam, si teh del ne sme nihče opravljati Kdor bo zidarska, tesarska, kleparska in vodnjarska dela za sebe sam izvrševal, bo kaznovan z globo do 1500 din oziroma z zaporom do 30 dni. V korist prebivalstva je, da gradbena dela opravljajo izkušeni obrtniki, ne pa ljudje, ki nimajo pogrebne ga znanja in zato dela izvršujejo slabo, dostikrat celo tako. da so nevarna za življenje. — Našim sadjarjem ker se kosčice vseh vrst sadja morejo uporabljati v razne do-oičkanosne svrhe »poročamo n.Mu» sad-larjem. da naj vse kosćice češpelj sliv >n drugega »adja spravljajo ra posuše Prijel bo čas. ko jih bodo lahko dobro nrodali — Godba »Savski val* je dat a diplomo svoji kumici Za uspešen razvoj giulbe »Savskega vala« je prejela kumica ga hra-nja Polančeva soproga b!\ši<»i predsednika mestne občine radeake. častno diplomo. Čestitamo! KOLEDAR Danes: Četrtek. 12. oktobra katoličani: Maksimilijan DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Usoda Madame X Kino Slog«: V volčjih krempljih Kino Union: Honolulu V. umetnostna razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu D E Z V K M E LEKARNE Dane«: Mr. Leustek. Resljeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta. <0tpod Arta Ko je prilel lani Karel Piškot prvič na nai oder, smo ga pozdravih z vesel tem Ne morda toliko zaradi bogve kako velike literarne vrednosti in duhovitosti njego\ih »Upnikov*, kakor zalo. ker je obogutil nai repertoar s slovanskim delom kt se Jih pri nas vedno le preveč bojimo Njegova igrica »Velika skušnjava* pa je bila ne dvomno odveč in le predolgo se je obdržala na repertoarju Potem so jo uvrstili Se v letošnji predsezoni med »najuspelej-sem komedije lanske sezone in sedaj nam io ponujajo še kot — dijaško predstavo. Vprašamo te torej, kako pojmuje nato gledališka uprava dijaške predstave Če jih smatra le za ljudske igre in dtfake za občinstvo, ki se hodi v gledališče zabavat, naj dijaške predstave raje opusti ali pa naj jih prireja ob nedeljah popoidne pod kakim drugim naslovom. Ml dijaki pa bi želeli gledati dobre drame in to v primernem času po premieri, ne pa šele potem, ko so tako rekoč ia odstavljene z repertoarja Letos smo imeli v drami že Shavva in Scribea, zakaj bt nam ne dali teh ali pa vsaj Medveda, da hi ge lahko izgovarjali z »domačim delom*. Dijaki ne hodimo v gledališče v lože, ampak na stojišče, ne hodimo zaradi od. morov, ampak zaradi defanja Zato nam pa tudi ni vseeno, kaj gledamo, saj imamo še toliko čuta, da ločimo umetnost od plaže. Naš repertoar ni prebogat Cankar je na našem odru še vedno deseti brat kot pred desetletji. In če bo izbirala naša gledališka uprava ie iz tega repertoarja za dijake najslabše, potem — hvala >epa! Slovenski dijaki P. S. Pišano predvsem v interesu okoliških dijakov, ki jim je obisk večernih predstav onemogočen. Zagonetna smrt 80 letnega starca Ljubljana. 12 oktobra V Mali gorici pri Petrinji na Hrvatskem e izgubil na strašen in zagoneten način življenje 801etni Lovro Dolenc Po trgatvi je ostal sam v zidanici da bi čuval grozdje in mošt V zidanici so bil' še razni predmeti, med njimi tudi konjska oprema Zjutraj, ko so prišli domači po mošt. so pa našli na kraju zidanice samo pogorišče. Pod ožgano gredo je ležal de' Dolenčevega prsnega koša, vse ostala truplo pa je bilo zoglenelo. Domači so preiskali pogorišče, da bi ugotovili, kako je nasta Tpožar in dognali vzrok starčeve smrti. Vse kaže. da gre za zločin. Zločinci naj bi bih zidanico ople-nili in zažgali. Po drugi verziji naj bi se pa Dolenc napil, zakuril v zidanici m zaspal. Dim naj bi ga bil omotil. tako da se ne bi bil mogel rešiti iz goreče zidanice. Dolenc je bil res vdan piiači in tako je verjetno, da je postal žrtev lastne neprevidnosti. Čudno je samo, da na pogorišču niso našli nobenih ostankov konjske opreme Tako je ostala Dolenčeva smrt zagonetna in oblasti so uvedle strogo preiskavo. Krvav fantovski pretep Forme, 7. oktobra Rujna kapljica, razgreta in podžgana t*.— •..... rm* in povrh nedelja so kot ^___^u^^rtije in obračunavanja med fanti. Dvema fantoma, ki sta prifila že v gostilno precej natreskana, se je priključil v neki gostilni pri Sv. Duhu se tretji in kmalu so si bili v laseh. Iz veže so prihrumeli na cesto, kjer pa jih je čakalo neprijetno presenečenje. K njim je namreč pristopil četrti ln ta je oplazil Franceta po glavi tako močno, da se mu je vlila iz nosa kri. Napadalec Rudi ga je bržčas udaril z boksarjem. In kakor se je začelo, tako so nadaljevali tja do ranih ur Napadeni France, ki Rudija ni poznal, si je znal pomagati. Ni se spustil z njim v boj. pač pa mu je odpeljal kolo, čei. ga bo že prišel iskat in tedaj bosta zaropotala, pa tudi spoznal bo napadalca. France jo je mahnil s tujim kolesom na svoj dom na Forme, Rudi pa je odjadra! nazaj v gostilno Brž je dobil dva prijatelja in z njima vred se je odpeljal proti Formam Franceta ta čas še ni bilo doma. Dohiteli so ga na vrtu. France je menda napad že pričakoval, saj se je po pripovedovanju Rudija in njegovih pajdašev oborožil z velikim kolom in mahal z njim okrog sebe. Rudi se ni hotel umakniti in tako je prišlo do tepeža, ki je v njem France najslabše odrezal. V temi mu je namreč nekdo zasadil nož v obraz in mu močno po rezal levi del. Težko ranjeni France je obležal kar na vrtu, pa mu spočetka niti niso upali na pomoč, boječ se podiviancev, ki so spravili ljudi ob spanje in počitek flele pozneje so prenesli Franceta v hišo in mu nudili zdravniško pomoč, končno pa so ga prepeljali v bolnico. Zdaj. ko je nesreča tu, seveda nihče noče biti kriv. Krivdo zvra-Čajo drug na drugega. IZHOD — Glej možiček, s tem klobukom se ne morem več pokazati med ljudi, vse ga Že pozna. — Dobro, pa se preseliva v drugo unco. Štev. 232 tSlOVERSICI NAROD«. VL oktobra 10» Stran 8 KINO MATICA — tel. 21-24 PREMIERA FILMA* Jutri veliko presenečenje za vso Ljubljano ŽARAH LEANDER Vzvišena proslava looletnice rojstva slavnega skladatelja P. J. ĆA JKOVSKEGA Veličastno umetniško delo o nesrečnem življenju ruskega genija P. J. ©A JKOV SKEGA Sodeluje najboljši evropski simfonijski orkester — originalna roška kapela, renomirani solisti-pevcl in glasbeniki. Največji in najboljši fHm nemške produkcije. liiljinia KINO SLOGA - Tel. 27.30 prikazuje danes film junaštva, napete borbe, divje mržnje in idealne ljubezni na daljnem ameriškem za-Ljubitelje živali posebno navdušuje neobičajno prijateljstvo med mladim V VOLČJIH KREMPLJIH Noab Beery, Barbara Read, Samuel Hlnds in Čudoviti pes Trev. padu pastirjem in njegovim zvestim ovčarjem. Samo Se danes in jutri ob 16., 1»., tn 21. uri anw USODA MAĐAME X KESO MATICA TELEFON 21-24 Ob 16., 19. in 21. ori čast svojega moža in sina, postane morilka To je tako lepa in pretresljiva življenjska drama, ki mora ganiti vsako mater in vsakega otroka. Mlada, lepa Žena francoskega odvetnika obdolžena umora. Zavržena od moža. tava po svetu, propada in postane javno dekle. Preganjana po usodi se vrne v domovino. Da resi Na razpravi jo brani njen lastni sin. KINO UNION — Tel. 22-21 HONOLULU Predstave ob 16., 19. in 21. uri DANES ZADNJIKRAT! S 1 J A J t: N I i L M SMKlUl 1'KIZOKOV, KI VZBUDI VZHIĆSNJE GLEDALCEV ! Težki m vedri trenutki iz življenja pilotov, najdrznejših vitezov zraka: Junaki, ki tvegajo vsak dan svoje življenje, ki nikdar ne izgube poguma in razsodnosti. DNEVNE VESTI — Poraba kave v naSi državi. Veletr- govei v Jugoslaviji imajo v skladiščih samo še okrog 5.000 vreč kave. V skladiščih imamo torej kave še za tri tedne. Uvozniki kave imajo neverjetne težkoče zaradi deviz. Na Sušaku je rztovorjene in še ne-prevzete kave okmgr 10.000 vreč. Vsa kava kar se je porabi v naši državi letno, stane okrog 192.000 angi. funtov, ali v našem denarju okrog 50,000.000 din. — Sušak dobi nov Kolodvor. Na Sušaku so začeli graditi novo kolodvorsko poslopje, če pojde vse gladko bo poslopje dograjeno v 15 mesecih., tako da bi bil nov kolodvor izročen svojemu namenu spomladi 1. 1941. Pred kolodvorom bo velik trg. — Novi ravnatelj zagrebške mestne plinarne. Čiščenje v zagrebški občinski uora,vi se nadaljuje. Magistratni direktor Bogđanović je bil na lastno prošnjo upokojen. Obetajo se še druge upokojitve. Etosedajiji ravnatelj mestne plinarne ing. Crnekovič je bil odstavljen in na njegovo mesto je imenovan dosedanji šef instalacije ing. Branko čop. * Večerni trgovski tečaj na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Prijave se sprejemajo še ves ta teden vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov (knjigovodstva, računstva, korespondence, stenografije strojepisja, nemščine itd.). Šolnina zmerna. (—) . — Iz »Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravsfoe banovine« Št. 81. z dne 11. t. m. objavlja uredbo o odložitvi plačevanja najeninin, ki jih dolgujejo osebe, poklicane v vojaško službo, uredbo o odložitvi izvršb proti civilnim osebam v vojaški službi, avtentično tolmačenje drugega odstavka § 6. zak. o volitvi senatorjev, objavo o določitvi volilnih odborov za volitev senatorjev in volilni imenik upravičencev za volitev senatorjev v območju dravske banovine. — Promet v nagib pristaniščih. Promet pamikov v naših pristaniščih je bil v avgustu po številu pamikov večji, po tonaži pa manjši kakor v av grist u lanskega leta. Bil je tudi večji kakor v juHju. V avgustu je od plulo iz naših pristanišč 10.600 parni kov z 2,146.452 tonami, lani v avgustu pa 10.450 z 2,218.762 tonami, 150 parnikov več in 72.310 ton manj. Med inozemskimi je bilo največ italijanskih parriikov in sicer 550, angleških pa 29. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo in deloma oblačno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Največ padavin so imeli na Rabu in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 20, v Kum-boru 19, v Sarajevu 16. na Rabu tn Dubrovniku 15, na Visu 14, v Beogradu 13, v Ljubljani 9.4, v Mariboru in Zagrebu 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.4, temperatura je znašala 7.4. — Nesreče. Delavčeva žena Roza Erbež-nik iz Ljubljane je padla s kolesa tako nesrečno, da si je zlomila desno roko in so jo morali reševalci prepeljati v bolnico. — Tesar Janez Mahne z Verda se je pri dehi spodtakml in sć zlomil levo nogo — Priložnostni delavec Martin Zaletel iz Ljubljane je včeraj vam v klet sod, pa je padel im je šel sod čezenj. Dobil je hude poškoibe po glavi in na nogi. — Pri sekanju da-v je odletela trska v oko služite! levemu s*nu Marjanu Kržlšnikii In mu ga občutno poškodovala. — Sin mestnega uslužbenca Boris Furar je padel s kolesa in si zlomil desno roko. — V bolnico 90 prepeljali tudi delavca Josipa Kovačdča, uslužbfnega v nekem tukajšnjem hotelu, ki se je spri z gospodarjem, pa ga Je ta tako preteoel, da je obležal s hudimi poškodbami na glavi. — Pokolj med cigani. Redko se pripeti, da bi se cigani med seboj pobijali. To se je zgodilo v Vrbovcu na Hrvatskem kjer so se spoprijeli cigani družine J ovan ovi č in Horvat. Od vsake družine je obležal mrtev po en cigan, pet ciganov je bilo pa ranjenih. Sprli in stepli so se zaradi neke slepari-fe. — Kmetje ustrelili osem volkov. V bosanski vasi Trubjeli onstran planine Tresk a vic p se je pojavilo v torek ponoči kr-deTo volkov. Volkovi so napadli stajo Ju-sufa D^liČa. Kmet le so jih pravočasno opazili. Osem volkov so kmetje ustrelili. drr ki se pa na da in tudi ne sme odpraviti, če mislimo doseči trdne nasipe in poti. Tako pri Sancah na Gradu moramo samo želeti m pričakovati še večje posedanje nasipa, ker bosta moča in sneg opravila mnogo težavnega dela, ki bi ga morali sicer napraviti sami a velikimi stroški, dele tedaj, ko se bo zemlja nasipa dosti usedla, bo mogoče brezine obložiti z ruso in urediti poti Tako torej ne bo zopet uničenega mnogo dela, kakor misli nepoučeni kritik, temveč mnogo dela narejenega brez stroškov. —lj BsperantsKo društvo LJubljana. Sporočamo vsem topil anf lat mm Ljubljane in prijateljem esperantske ideje, da je kr. banska uprava v Ljubljani z odlokom II št. 18719-2 z dne 24. junija t. L odobrila In dovolila ustanovitev »Esperantakegm društva v Ljubljani«. Pripravljalni odbor sklicuje ustanovni zbor društva, M se bo vršil v torek dne 17. oktobra t. L ob 20. v - g— —sniMi——naawa—anea tt~ vabil se ne bo razposlalo, zato vabimo tem potom vse esperantiste in prijatelje esperanta, da pose ti jo občni zbor v čim večjem številu. Pred občnim zborom vpisovanje članstva 495—n —lj Telefonskim naročnikom. Postna direkcija je obveščena, da nekateri telefonski naročniki pobirajo za lokalne telefonske pogovore pristojbine 1 din, Vse tiste naročnike opozarjamo, da je vovoljeno pobirati le pristojbino 0.50 din, kolikor znaša pristojbina za lokalni telefonski pogovor ki jo naročnik plača postni upravi. Vsakega naročnika ki bi se zoper to odredbo prekršil, bo poštna direkcija na podlagi § 78 toč. TT-3 zakona o pošti, telegrafu in telefonu kaznovala, v ponovljenem primeru mu pa odvzela telefon. o— Iz Glasbene Matice. Pevski zbor ima izjemoma namesto dre vi skupno pevsko vajo v petek 13. t. m. ob 20. pod vod-tvom ravnatelja Poliča. Odbor prosi točno in vse. — Na šoli Glasbene Matice se i je otvoril tečaj deklamacije, ki ga vodi prof. Osip Sest. Vsi interesenti se lahko se vpišejo v ta tečaj in dobe podrobne informacije v pisarni Glasbene Matice. Na šolo Glasbene Matice se vpisujejo se vedno gojen H ta vse '^stale glasbene predmete. —lj Ukradena kolesa. Izpred poštnega urada na Zaloški cesti je bilo ukradeno 1200 din vredno kolo znamke »Adler« Vinku Ljubicu. — Ignacu Novaku je bilo odpeljano 800 din vredno kolo znamke >Waf-fenrad« izpred neke gostilne. —V Gajevi ulici izpred neke trgovine v novi palači >Slavije< je bilo ukradeno 900 din vredno kolo znamke »Tribuna« Emilu Schvvent-nerju. — Dijak Ljudevit Kožuh je prijavil da mu je nekdo ukradel 600 dan vredno kolo znamke »Preciosa« z dvorišča klasične gimnazije v Tomanovi ulici. — Izpred Potokarjevega vinotoča za Bežigradom je bilo ukradeno 1100 din vredno kolo ključavničarju Ernestu Ravnikarju.— Iz shrambe kina »Sloge« v Kolodvorski ulici je tat odpeljal 900 din vredno kolo Zor lata vu Kranjcu. Martin Jakše pa je prijavil, da mu je tat ukradel 1000 din vredno kolo izpred neke trgovine v novi palači »Slavije« na Tvrševi cesti. —lj Izgubljena aktovka. Danes dopoldne je izgubila siromašna služkinja na poti s trga do Sv. Petra ceste št. 17. rjavo aktovko, v kateri je bila knjiga za vpisovanje kolkov in davčnih znamk za 1.000 din na ime L. šušteršič. Pošten najditelj se naproša, naj aktovko vrne, ni pa izključeno, da je bila aktovka ukradena. V tem primeru svarimo pred nakupom. Ljubljanico krote v Trnovem Ljubljana, 12. oktobra Jutri bo Že teden dni, odkar počivajo regulacijska dela v Ljubljanici zaradi poškodovane zapornice v Trnovem. Doslej je bila voda previsoka, da bi jo lahko začasno zajezili ob poškodovani zapornici, Čeprav je že znatno upadla. Jez so začeli delati v torek in računajo, da bo ta teden gotov ter da bodo v začetku prihodnjega tedna zopet nadaljevali delo pri cukrarni. Zapornice same zdaj ne morejo popraviti, ker je preveč poškodovana, še vedno je velika uganka, kaj je premaknilo okrog 6 m dolg, 50 cm debel in 2 m visok betonski podstavek z delom zapornice vred v smeri toka vode za poldrug meter. Že zadnjič smo omenili, da betonski podstavki, ki je na njih postavljena lesena konstrukcija zapornice, tvorijo homogen blok z močnimi temelji vred. Ni verjetno, da bi sama voda odtrgala betonski podstavek od temeljev saj pritisk ni bil tako močan, kar pokaže že preprost račun. Ce bi bito mogoče, da bi voda na ta način strigla beton, bi bil ogrožen marsikateri opornik mostu, saj ni nič bolj trden in pritisk vode ob njem tudi ni manjši. Pri nas se še kaj podobnega ni zgodilo in primer odtrganega podstavka pri zapornici v Trnovem je posebno zanimiv zlasti za strokovnjake. Če je bil beton poškodovan namerno, kar se zdi še najbolj verjetno, bodo najbrž lahko ugotovili, čim bodo zajezili vodo. Vodo zajezujejo z zagatno steno. Eno zagatno steno so že zabili v dno pred poškodovano zapornico, da bodo s tem jezom odvrnili vodo toliko, da bodo lahko zgradili trden jez na kraju, kjer so vodo prej zapirala vrata zapornice. Koliko škode je napravila voda v stru- gi pri cukrarni, kjer so že zaceli na desnem bregu betonirati temelje za zapornico, zdaj še ni mogoče ugotoviti. Nedvomno je voda zalila z blatom globoki jami. izkopani za temelje, in zdi se, da je tudi izpod-kopala bregove. Podjetje trpi precej škode že zato, ker je voda odnesla mnogo stavbnega lesa. Železniška uprava pojasnjuje Na notico »Neznosne razmere na dolenjski železnici« v štev. 224 lista Slovenski Narod z dne 3. t. m. prosimo, da izvolite objaviti naslednje pojasnilo: 2elezniška uprava je takoj v začetku letošnje sadne sezone ukrenila vse potrebno, da bi omogočila na eni strani potnikom, ki potujejo po dolenjski progi, čim udobnejše potovanje, na drugi strani pa dala priliko siromašnemu prebivalstvu okrog Ozlja, Zaluke in Kamanja. da vnov-či velike količine tamkaišnjega sadnega pridelka. Ti potniki se vozijo po večini samo ob tržnih dneh v Ljubljano, Kranj, Jesenice. Tržič in to ob torkih, petkih, sobotah z vlakom 9218. ki prispe v Ljubljano ob 20. uri 30 min, ob nedeljah pa z vlakom 9222, ki prispe v Ljubljano ob 22. uri 40 min. Kljub vsem naporom železniških uslužbencev pa v posameznih slučajih ni mogoče preprečiti, da ne bi ta ali oni potnik vzel s seboj v vlak kako preobsežno ročno prtljago. Napram takim potnikom je uprava vedno postopala naj-rigorozneje. vendar pa tako. da ni prišlo do občutne j 3ih zakasnitev vlakov v med-potnih posta i ah. Pri tem se mora opozoriti, da potniki s proge Kandija-Karlovac pri vi. 9218 oziroma 9222 zasedeio vozove, ki so že pri vlaku, d očim se v Novem mestu dodajo zadaj 3—4 vozovi za potnike proge Novo mesto — Ljubljana — Rak. Enako se tudi pri drugih vlakih dodajo v Novem mestu vozovi za progo do Ljubljane. Radi tega ie mogoče vsakemu potniku, da lahko dobi v vseh vlakih na dolenjski progi primeren prostor, ako upošteva navodila sprevodnikov in vstopi v voz, ki mu ga nakaže sprevodnik. Vendar oa se ravno potniki na dolenjski progi, posebno pri večernih vlakih mnogokrat nočejo ravnati po navodilih sprevodnikov in silijo vsi v prve vozove, ki so že zasedeni, češ da imajo v Ljubljani iz zadnjih voz predaleč do izhoda, d oči m navadno v zadnjih vozovih, ki se priklopijo vedno v Novem mestu, ostane dovolj prostora za vse. V konkretnem primeru se je s preiskavo ugotovilo, da je bila v nedeljo dne 1. oktobra na progi Črnomelj - Novo mesto izredno velika nenajavljena frekvenca, da pa ie bilo v Novem mestu na koncu vlaka dodanih toliko vozov, da Je lahko vsak potnik, ki je hotel vstopiti v vozove, dobil primeren pr< -m zr>; rajo oblaki nesigurnosti in nezaupanja bodočnost, slavi kulturna Evropa stoletnico rojstva največjega slovanskega komponista, ruskega genija Pjotra lljiča Cajkov-skega. Tej vzvišeni proslavi se je pridružil tudi film. Prof. CarI Frohlich je ustvaril najlepše delo, glasbeni film »Simfonija življenja« (originalni naslov »Es vvar eine rausehende Ballnacht«), To je prekrasen glasbeni portret Čajkovskega, njegovo zasebno življenje, velika ljubezen in ustvarjalna glasbena moč. Režiser je angažiral za film najboljši evropski simfonični orkester, ki poleg ostalih kompozicij Čajkovskega izvaja tudi njegovo IV., V, in VI. simfonijo, nadalje odlomke iz opere »Evgen Onjegin«, ter ?lavnt klavirski koncert v g-duru. Nadalje nastopa originalna ruska kapela renomuani pevci solisti in glasbeniki. V kratkem povedano: film »Simfonija življenja« po dolgih, dolgih letih prinaša toliko lepega, tako v glasbi, vsebini filma in igri glavnih igralcev, da ostanejo dnevi predvajanja tega filma nam vsem neizbrisni. Za glavno žensko vloge je izbral režiser popularno zvezdo Žarah Leander. Predstavi se nam v tem filmu kot ljubica Čajkovskega, čarobna Rusinja Katarina Alek-sandrovna Murakine, ki je bila od vsega početka naklonjena slavnemu komponistu in mu pripomogla do njegovih prvih uspe hov in velikih zmag na glasbenem polju. Žarah Leander poleg drugih pesmi poje slovito romanco čajkovskega *Chanson triste« in divne ruske pesmi »Ne plakaj t ljubezni . ..« Videli smo že nekaj filmov te slovite Svedinje, toda slavo in triumf vsekakor prinaša s tem svojim poslednjim in reprezentativnim filmom Tudi ostale vloge so porazdeljene med najboljše filmske igralce nemške produkcije. Tako igra Čajkovskega sentimentalna, možata pojava Hansa Stiiwe. lepo plesalko, zaročenko Čajkovskega Nastasijo Petrovno Jarovo temperamentna Madžarka Marika Rokk, ki bo zajela tako mo^ki kakoi Ženski svet. Nadalje Leo Slezak, Aribert \Vascher in drugi. Kakor je uprava kina Matice pred dnevi s ponosom in veseljem predvajala film »Poslednja zapoved« — krik današnjega časa, tako z istim ponosom prinaša na spored najlepše glasbeno, reprezentativno delo »Simfonija življenja« — življenje, ljubezen in ustvarjanje velikega ruskega genija. Predvajanje tega filma pomeni važen datum v kinematografiji, da pa je to največji in najlepši film nemške produkcije nove sezije in zadnjih osmih let, nam ni treba poudarjati Premiera filma bo v kinu Matici jutri v petek. Oglejte si film in si sami ustvarite tudi sodbo. 2952 Jesenice spominu kralja mučenika Jesenice. 11. oktobra. Ob peti obletnici tragične smrti viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja je Sokolsko društvo Jesenice priredilo v ponedeljek zvečer v Sok. domu in pred spomenikom kralja Aleksandra veliko žalno svečanost. Svečanosti se je udeležila velika sokolska družina, prijatelji sokolstva, oficirji I. plan. pp. iz Mojstrane in Bohinjske Bele, tako, da je bila velika sokolska dvorana nabito pqlna. Oder je bil za to svečanost primerno okraSen. Postavljen je bil katafalk. nad njim je visela velika kraljeva slika, ovita s črnino, častno stražo pa sta tvorila sokolska praporščaka. Ko se ie dvignil zastor, ie godba zaigrala Chopinov žalni koral. Starosta brat dr. Obersnel je imel lep govor, v katerem ie omenil, da je veliki kralj padel kot tvorec miru in da je spomin na njegovo tragično smrt še tako svež, kot je bil prve dni po atentatu. Obrnjen proti kraljevi sliki je dejal: Veliki naš kralj, spavaj mirno na tvojem kraljevskem Oplencu. Ml bomo čuvali Jugoslavijo! Godba ie ponovno zaigrala žalni koral Nato ie brat K rže orisal lik pokojnega kralja kot državnika, vojskovodjo in tvorca miru. Slovanstvo je na pohodu in nI 1e več sile, ki bi mogla ta pohod zaustaviti. Godba je zaigrala državno himno, ki je dostojno zaključila notranji del žalne čanosti. Ob 2040 so sokolski oddelki s prapori, godbo in oficirji na čelu odkorakali pred spomenik kralja Aleksandra, pred katerega je starosta br. dr. Obersnel položil krasen venec. Godba je zaigrala žalni koral in državno himno. Pred spomenikom je bila zbrana velika množica ljudi, na katero je lepa žalna manifestacija napravila zelo globok vtis. 41 dirkačev na Večni poti Ljubljana, 12. oktobra Kakšno izredno zanimanje vlada za nedeljsko dirko ne samo med občinstvom, ampak tudi med dirkača je dokaz dejstavo, da se je prijavilo že 41 tekmovalcev. Med njimi so mnogi znani favoriti kot OLhlar, Siska Breznik in zlasti dr. Hribar, ki je znan kot eden najboljših zagrebških dirkačev. Poudariti je treba, da ima dr. Hribar enega najhitrejših motorjev in sicer BMW super sport 500 cem, ter je na lanski dirki, kljub slabemu poznavanju proge dosegel drugo mesto tik za Šiško. Radi velikega števila prijav bo na treningu uveden Emitiran čas, t. j., da bodo na. nedeljsko dirko pripuSČeni le oni dirkači, ki bodo vozili boljše od določenega mejnega časa. 'Da bo občinstvo za rjederjSko prireditev zadostno poučeno in pripravljeno, bodo rezultati ofiedeinega treninga, ki bo v soboto ob 13. uri. objavljeni na deski pred Kreditno banka MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za nuue oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Oho. Male oglase »Slov. Naroda« sprejema oprava do O. are dopoldne PO PRIZNANO NIZKIH CENAH m\ nabavite najboljše molke obleke, perilo m vsa praktična oblačila pri PRESKERJO, LJubljana, Sv. Petra cesta 14. a. t. KLIŠEJE JUGOGRANKA » i - "it- >i ','> / ] PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. OREHOVA JEDRCA sortiran trčen med, med v satov ju ta medico kupite najbolje v MED AKNI, Ljubljana, žadov-iLft. 44. T. KROMPIR lep, zdrav, odbran nudi dokler traja zaloga pp SO parni kf pri odjemu najmanj 50 kg A. VOLK Ljubljana, Resi jeva cesta 24 KAPITAL BANČNI KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 — kupi takoj in plača najbolje: hranilne knjižice bank Id hranilnic vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd., valute vseh drtav Prodaja srečk državne razredne loterije, 80. M. SOBE lell opremljeno sobo a brano aH oren hrane. Ponudbe naj se pošljejo na M. numak, Ljuto- KUPIM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanj« znesek 8.— Din. POZOR! Kupujem tn prodajam rabljene čevlje tn moške obleke. Klavzer — Votojakova A 2424 KOPIRNI STROJ rabljen, za obdelavo do 1 m dolgih lesenih komadov kupimo. Železarna Muta, Muta ob Dravi. 2949 S LUŽB E Iščemo KOVIN OSTRIJO ARJC Reflektanti naj pošljejo p lamele ponudbe z navedbo dosedanje prakse na upravo lista pod značko: »1000«. 2920 OGLAŠUJ v mali oglasnik »Slov. Narod« * ♦ Stran 4 »SlOVENSn RA ROD«, četrtek, tt. oktobra 108». Stev. 232 tramvajskih vozov v Ljubljani obratuje Do konca novembra dobimo 7 novih motornih vosov cenejši od brodskih — Novi vozovi lepši in znatno Ljubljana, 12. oktobra Pred leti, ko smo naše čitatelje seznanili z novo tramvajsko remizo v Ljubljani, dolgo 100 m, smo tudi opisali velike, dobro opremljene delavnice v novem velikem poslopju; te delavnice so v resnici prava tovarna tramvajskih vozov, tovarna, ki je pa šele letos dobila svoj pravi pomen, ko so v nji začeli tudi izdelovati nove. moderne tramvajske vozove. Delavnic so se sicer posluževali že prej, vendar niso povsem izrabili njihove velike kapacitete. V njih so le predelovali stare vozove, a v glavnem so delavnice služile za popravilo vozov. Ravnatelj ljubljanske električne cestne železnice inž. Ženko ZANIMIVA ZGODOVINA DELAVNIC O pasivnosti našega tramvaja so meščani zvedeli že mnogo prejšnja leta. Zdaj ni treba več raziskovati, zakaj niso bili s tramvajem zadovoljni v upravnem svetu in zakaj so bili z njim še bolj nezadovoljni meščani. Tramvaj ni mogel ustrezati predvsem zaradi tega, ker je bilo progo vno omrežje še zelo nepopolno in tramvaj nI vozil prav tam, kjer smo ga najbolj pogrešali. Razen tega je bil vozovni park zelo majhen in vozili so le zastareli, že okrog 30 let stari vozovi. Proga sama je bila zasilna, saj bi po nji ne mogli voziti težji motorni vozovi. Ko so začeli pri nas obnavljati staro tramvajsko progo in graditi nove proge, so prav za prav sele začeli uvajati pravi tramvajski promet ter ustvarjati pogoje zanj. Stara ljubljanska cestna železnica je bila skoraj brez vrednosti Kar je ostalo od nje, so omembe vredni le stari vozovi, ki jih pa morajo predelovati, da jih sploh lahko uporabljajo. Se skoraj večje skrbi so bile z obnovo vozovnega parka kakor z graditvami novih prog. čim smo dobili prve nove proge, so bili novi vozovi neobhodno potrebni. Potrebna pa je bila tudi nova remiza, ki zdaj že zopet postaja pretesna ter že računajo s povečanjem. Prve nove vozove smo dobili iz tovarne vagonov z Broda. Ti vozovi so bili za Ljubljančane prava senzacija in ko so prispeli na kolodvor, se je tam zbrala velika množica k nenavadnemu >sprejemu*. To je bilo tudi razumljivo, saj v Ljubljani dotlej še nismo videli modernega tramvajskega voza. Brodski vozovi so bili precej dragi, po 450.000 do 500.000 din. To se pravi, da je en sam voz veljal toliko kakor že precej lepa stanovanjska hiša. če bi bili vsi novi vozovi tako dragi, bi morali še delj časa čakati na izpopolnitev vozovnega parka. Toda pri vsem tem smo imeli mnogo sreče. Po zaslugi unlv. prof. Lobeta in ravnatelja Ma-loželezniške družbe inž. Zenka je Ljubljana dobila po izredno ugodni ceni stroje za izdelavo tramvajskih vozov. Prof. Lobe in Inž. ženko sta kupila stroje v Nemčiji 1. 1922, ko je tam podobno blago izgubilo skoraj povsem svojo ceno. Stroji so vredni okrog 3.3 do 4 milijone din, kupljeni so pa bili za 1.2 milijona din. Tako so v novi remizi lahko tudi uredili prostore za velike delavnice, za kakršne nas zavidajo celo bogatejša mesta. zakaj delavnici: niso obratovale že prej? Nove delavnice bi imele dovolj dela od prvega dne ter bi lahko obratovale v polnem obsegu. Toda Maloželezniška družba si je nakopala dovolj dolgov že z obnovo starih prog in graditvijo novih, zato ni bilo kredita za večje obratovanje delavnice. Razen tega so morali najprej primerno preurediti stare vozove. Potem se jim je zopet kmalu nudila ugodna prilika, da so kupili 13 starih tramvajskih *oaov, ki so vozili v Opatiji. Nakup in predelava teh vozov je veljala mnogo manj kakor bi izdelava povsem novih vozov. Tako je bil vozovni park izpoj olnjen vsaj začasno. Nameravano izdelavo vozov v Ljubljani je najbrž kdo presojal skeptično in ni računal da bi lahko izdelali pri nas voz ceneje kakor v priznani tovarni vagonov. Dokler niso imeli potrebnoga kredita, niso mogli začeti delati. 2,450.000 DIN KREDITA ZA 7 VOZOV Mestna občina mora že tako nuditi Ma-loželezniški družbi denarno podporo za amortizacijo, in sicer na leto nad 2 milijona din, zato ni bilo tako lahko najti še denarja za izdelavo novih vozov. Vendar je bilo končno rešeno tudi to vprašanje. Dobili so 2,450.000 din kredita za izdelavo 7 motornih vozov. Po proračunu bi naj voz veljal okrog 300.000 din, a ravnateljstvu se je posrečilo racionalizirati obratovanje in prihraniti pri nakupu gradiva toliko, da bodo mcrda s tem denarjem izdelali še 2 voza. Izdelava vozov v ljubljanskih delavnicah je torej skoraj 50% cenejša kakor na Brodu! Kdo bi potem takem ne pozdravljal izdelovanja tramvajskih vozov v Ljubljani, zlasti še. ker so pri delu zaposleni naši delavci?! NOVI VOZOVI LEP&I IN BOLJfcl OD BRODSKIH Novi vozovi niso zaradi tega. ker so cenejši, slabši od brodskih. Izdelani so iz izvrstnega gradiva, ki je zvečine domače, le motorji in večji profili U-železa so uvoženi. Večino kovinskih delov je dobaliva tovarna KTD. Domač je seveda ves les. Zakovice so iz Krope. Na prvi pogled so novi vozovi na zunaj zelo podobni brodskim, a kmalu opazimo, da se odlikujejo tudi po nekoliko lepši — če hočete:, elegantnejši — obliki. Pri graditvi so upoštevali vsa izkustva, pridobljena s starejšimi vozovi. Ena izmed večjih zunanjih sprememb pri novih vozovih je, da sta prednja in zadnja stena v vsej širini stekleni. Voz je 75 cm daljši od brod-skega. Sedeži se vrste v prečni smeri, med tem ko sta v brodskih vozovih klopi ob vzdolžni steni. Zdi se, dp je prostor izrabljen bolje, vsekakor bo pa nekoliko več prostora za stojišča, že zato. ker je voz daljši. Novi voz lahko prepelje hkrati 60 potnikov brez najhujše gneče. Notranjost je prijazna, pač zato, ker so vse oblike skladne in umirjene, ker so vozovi svetli in ker ima gradivo, les, lepo naravno barvo. Ponašamo se lahko, da je tudi načrte izdelal domač strokovnjak, in sicer univ. prof. Lobe ob sodelovanju inž. Poniža. — Prednost novih vozov je tudi, da so znatno hitrejši od brodskih ter je njihova povprečna hitrost okrog 15% večja. 48 MOTORNIH VOZOV IN 6 PRIKLOPNIH Z novimi vozovi — trije so že v rezervi ter vozijo zjutraj, ko je živahnejši promet — se bo tramvajski vozovni park povečal na 48 motornih vozov. Priklopnih vozov imamo 6, in sicer 5 odprtih in enega, starega zaprtega. Trije stari vozovi še čakajo, da jih predelajo v priklopne. Novih motornih vozov bo 22 (15 je brodskih), starih je še 13, ki jih ho treba kmalu zamenjati, in 13 je opatijskih, ki bodo lahko obratovali še delj časa, vendar jih ne moremo primerjati z novimi. Delavnica bo torej imela še precej dela, če bo seveda za to tudi denar. Vsekakor bo moralo priti v promet več novih vozov, čim bodo zgradili novo progo do Jezice, s čimer resno računajo. Za novo progo in vozove bodo potrebovali okrog 10 milijonov din. V primeri z drugimi velikimi mesti, kjer je tramvajski promet zelo razvit, Ljubljana po številu vozov kljub vsej dosedanji mizeriji vendar še preveč ne zaostaja; v inozemstvu odpadeta povpečno 2 voza na kilometer tira, pri nas pa doslej 1.72. Tramvajsko omrežje v Ljubljani je zdaj dolgo 26.129 m in na njem je 92 kretnic. Sprevodnikov in voznikov je zaposlenih 149. preglednikov 5. Progo čisti 16 delavcev, za popravila proge je pa zaposlenih po S—12 delavcev. V delavnicah dela podnevi 71 ljudi, v nočni službi (pri raznih popravilih vozov) je pa zaposlenih 16 uslužbencev. Preseneča nizko število osebja v upravi; z ravnateljem vred In dvema inženjerjema je zaposlenih le 6 ljudi. Zato so pa tudi upravni stroški zelo nizki. V inozemstvu znašajo pri cestnih železnicah po 30 do 67 par na vozni kilometer, pri nas pa le 22 par. Razveseljivo je tudi. da narašča tramvajski promet, kar je treba pripisovati večjemu omrežju, pa tudi izboljšani tarifni politiki. Računajo, da je zdaj za 15% večji potniški promet- Zato je upanje, da bo naša cestna železnica v nekaj letih že sanirana in da bo lahko uspešno obratovala brez podpor mestne občine. Taki so novi, v remizi izdelani tramvajski vozovi. — V notranjosti so prav moderno urejeni. Sedeži so razvrščeni v smeri vožnje in bo tako vožnja v novih vozovih mnogo udobnejša kakor v sedanjih. Morda bi Maloželezniška družba sedaj postopoma tudi v starih vozovih preuredila sedeže in s tem ustregla občinstvu, ki se v vedno večjem številu poslužuje električne cestne železnice. Zatišje v senatni dvorani Sodna sezona se kar noče razmahniti, pred sodniki deli« lirajo večinoma tatici in sleparji manjšega kalibra Ljubljana. 12. oktobra Kakor v prejšnjih časih so v senatni dvorani dan za dnem razprave, toda sezona na sodniji se vendarle ne razmahne. Časopisni poročevalci odhajajo nezadovoljni Iz senatne dvorane. Saj je bil obsojen tat, ki je ukradel nekaj kovačev vredne stvari, saj je bil obsojen tudi sleparček, ki je prav nerodno ponarejal račun ali blagajniško potrdilo, in tudi nekaj takih je bilo obsojenih, ki so se pregrešili zopet javno moralo a vse skupaj ni skoraj vredno, da bi človek omenjal v listu. Pa tudi publika, ki je vsako jesen ob začetku sodne sezone tako pridno hodila k razpravam, ne kaže za tatice in sleparje majhnega kalibra posebnega zanimanja. Klopi v senatni dvorani so skoraj prazne. Kje so upokojenci? Kje so brezposelni? Kje so delomrzneži, ki so z odprtimi usti in očmi zasledovali razprave pred senatnimi sodniki? Upokojenci imajo nabrže večje veselje s čitanjem poročil o svetovnih do- godkih in s pomenki o vojni. *V dvorani med razpravami ne morejo politizirati. Kako težko dandanes Človek molči spričo velikih dogodkov kako dobro dene, če človek pokramlja s tovarišem ah prijateljem v teh težkih časih. Kako človeku dobro dene, če ima komu razložiti kam bodo udarih Rusi, kje se bo Nemčija ustavila, kdaj se bo zrušil angleški imperij, kako dolgo bo Francija še velesila. Cisto razumljivo je, da upokojenci ne morejo sedeti v senatni dvorani in poslušati nezanimive razprave. če se dogajajo po svetu velike stvari. Kje so brezposelni, je pa bolj zagone t no. Zadnja statistika o brezposelnih nam še ni znana, a nekaj jih je vendarle še Ali so tako srečno izbrali, ko so klicali na vežbe in na ta način zaposlili brezposelne? Kratkomalo. na sodniji jih ni več. Delomrzneži so se pa nemara streznili spričo resnih in težkih časov in se lotili dela ter si služijo vsakdanji kruh ob po- ta svojega obrana. S poročevalci je drugače, oni morajo po svoji dolžnosti posedeti vsako dopoldne na sodniji. Slabe volje odhajajo, nekam demoralizirani so, in sicer jih je spravil v tako razpoloženje pred dnevi eden izmed obsojencev. Obsojenec je čakal po obsodni. da ga bodo odipeliali v kaznilnico. Miiaogrede povedano se obsojenec ni protivil sodbi, vdano je sprejel kazen in je tudi odkrito priznal, da je kradel, ker je bil v stiski. — Vi ste od časopisov, kajne gospodje? nas je vprašal. Pritrdili smo mu. Nakar je možakar prepričevalno codal. Gospodje, da se vam ljubi, da se vam le ljubi. Tam na Poljskem pokajo pu£ke, tam ob Reni teče kri, vsa Evropa, kaj Evropa, ves svet je alarmiran, vi pa zapisujete v beležnice nas reveže, ki smo si pomagali v stiski in naredi za nekaj kovačev škode tam. kjer se sploh ne pozna. Če izgine kaj, ki je nekaj kovačev vredno. Da se vam le* ljubi, gospodje. Ampak oprostite, nisem vas hotel zaliti. Tako je govoril in še nekaj je mislil povedati, a paznik ga je prijel za roko: Pojdimo, ala, le brž! Užaljeni nismo bili, a od tega dne se nam zdi, da so tatici in vlomilci majhnega kalibra še mnogo manjšega. kalibra. Človek izgubi odnos do stvari. Četudi si ponosen državljan nevtralne lit late, se le ne moreš ubraniti vpliva, ki kar zaliva tlo veka od vseh strani in na vse mogoče načine. Citamo o milijonih in milijardah m to dan za dnem, kako naj bo važno, če tatic ukrade 10 din. Zato čakamo na obtožence večjega ka*-libra. Nekaj jih bo piišio na vrsto proti koncu tega meseca in prihodnji mesec Nekdo, ki srečo prodaja, in nekdo, ki se • je šel bankirja in še nekaj podobnih. Pri bankirju gre menda za stotiaoče, morda je bil dosežen celo milijon, da bi vsaj bilo tako, dandanes imamo drugačne odnose in okus se nam je spremenil, da na številke z eno, dvema ali tremi ničlami skoraj več ne reagiramo. PietresJjiva pa je vendarle bila včerajšnja razprava proti štirim fantičem, ki so kradli kakor srake. Junaško so priznali vse grehe in odvetnik, ki Jih je branil, se je silno razburil, ker ao bili očetje in matere navzoči in se očetje niso mogli odločiti, kaj bi odgovorili na vprašanje, ah naj se izpnjenci oddajo v zavod za poboljšanje ali si jih upajo starši doma spreobrniti. Eden izmed očetov je milo pogledal ženo. žena pa je stavila pogoj. Ce bo fant ubogal, naj pride domov, sicer naj : ostane v kaznilnici. Fantič na zatožni klopi se je začel jokati in je obljubil, da no priden in bo ubogal. Sodniki so razsodili, j da ga bodo obdržali v zavodu za po boljše van je. Materi je bilo prav. r>če pa 3e prosil, naj ga le spuste domov. ker je fant Se tako majhen in nebogljen. Mati je zamrmrljala, da je fant hudober kakor vrag. Ko smo jo vprašali, zakaj jra ni pravočasno vzela v roke, je odgovorila, da bi to morali iterttj njegova — mati. Bila jo fantova mačeha. Stiska jo je pognala v smrt Posestmca Jcra Zupančič iz Bušeče vasi je skočila v Krko Krško 11 oktobra Slabe gmotne lazmere našega kmeta, v katere je zašel v zadnjih letih nekoliko po lastni krivdi, nekol ko pa zaradi rlabih letin in elementarnih nezgod, zantrvajo vedno več žrtev. Vsa tolažba tem nesrečnežem je ponavadi »bob v steno* in ko ne vidijo v svojih črnih slutnjah več izhoda, se odločijo za najstrašnejše. Tako se je zgodilo tudi v Bušcč vasi, kjer si je poiskala pose.^nica Jera Zupančičeva smrt v hladni Krki. Zopet ;,e vzrok stara pravda! Ko se je primožila, je spočetka vladala med mladima harmonija, dokler se ni France zapletel v pravdo, ki pa jo je izgub 1 m bil obsojen, da poravna vse stroške, svoje in nasprotnikove. Veliki stroški so prinesli prepir v hi&o in France, raje nego da bi poslušal dober svet. se }e napotil po svetu, ter od tam pomagal, kolikor je mogel. Toda sreča mu ni bila mila in kmalu se je vrnil ter poskušal srečo s kupčijo doma. Tudi to mu ni šlo in odpravil se je v Zagreb za stalno. J era je poskusila vse, da bi rešila posestvo. Tekala je od enega do drugega, nekaj je tudi prodala, a vse je bilo zaman. Sama, kakor je ostala s petimi otroci ni mogla zajeziti plazu, ki se je čedalje hitreje pomikal na njeno premoženje. Tedaj pa sta se odpravila še dva otroka po svetu dočim je tretjega poslala v šolo. Z ostalima dvema otrokoma se je prebijala iz dneva v dan poskušala je rešiti, kar se je dalo, končno pa je obupala. Vse tolaž- be sosedov so bile zaman. Poskušala je zopet nekaj prodati, toda n'b % ni hotel kupiti. Tedaj je pa sklenila račun s svojim življenjem. Ko se je v ponedeljek prebudil njen najmlajši sin Mihec, je našel materino posteljo prazno, njeno obleko pa nedotaknjeno na peri. Zla slutnja ga je obšla. Vendar pa je še preje skočil pogledat v materino omaro, če ni morda oblekla praznična obleke ter šla zopet prosit pomoč . Toda ob-j^ka je v sela na svoje.m mestu. Tiuli na dvorišču je ni mogel najti nikjer. Tedaj ga je neka notranja sila napotila h Krki, kjer je našel prvo sled za pogrešano materjo, namreč njeno nogavico Takoj je spoznal, da je šla mati v smrt v Krko. Ves objokan je pritekel k bližnjemu sosedu Klunu ter mu povedal, da je mati ponoči izginla ter da je najbrž skočila v Krko. kjer je našel njeno nogavico. Ivan Klun se je takoj napotil s svojim čolnom ob bregu iskat pogrešanko. Blizu kraja, kjer je ležala nogavica, je našel tudi truplo Zupančičeve. Sklenjene roke. ovite z rožnim vencem, so še zadnji trenutek njenega življenja prosile Vsemogočnega naj ohrani dom. žalostna novica se je kaj h tro raznesla po '.sem Posavju. PogTeb pokojnice je pokazal, kako priljubljena je bila med sosedi. Kot pametna in skrbna gospodinja je uživala med sovascani velik ug"led. Zapušča še tri nepreskrbljene otroke. Naj ji bo zemlja lahka. Portugalec, ki je bil star 370 let Plešasti ljudje baje nimajo izgledov, da bi dočakali visoko starost — Ali upate, da boste dočakali sto let? V tem prjneru, svetuje American vVee-kly. se poglejte v zrcalo. Če «te plešast, n-mate mnogo izgledov, da dočakate sto let. Zakaj ne? Vzroki niso znani, toda izkušnje dokazujejo, da plešasti ljudje ne dočakajo visoke starosti. Tudi zobje igrajo važno vlogo, človek, ki ima še večino zob, ko je star 75 let, lahko trdno upa, da bo živel še 25 let. Tudi sluh je karakterističen znak vsoke starosti. Metuzalemovo starost dočaka kdor sliši v družbi 70 starcev rožljanje ključev na obročku. V Združenih državah je vedno okrog tisoč ljudi ki dočakajo zavidanja ali obžalovanja vredno starost 100 let. V Ameriki torej stoletni kov ni tako malo, kakor bi človek misl?;. Mnogi izmed 100 let starih Američanov nikoli niso pili alkoholnih pijač, drugi zopet so jih pili mnogo, nekateri sploh niso kadili, drugi pok ari e na dan 30 cigaret, ne da bi to škodovalo njihovemu zdravju Nobena dijeta na svetu ne more baje človeku podaljšati življenja. Vse je samo stvar naključja in neznanih zakonov. Tud: dednost igra svojo vlogo in na svetu so rodbine, v katerih dožve vsi člani visoko starost, druge pa zopat izu- mirajo v mladosti. Ne smemo seveda pozabiti na avtomobilske nesreče, proti katerim ni nhče zavarovan. Najstarejši človek na svetu, seveda ce ne računamo sve top aemskih ljudi, je bil Portugalec Numas de Cujna. Ce moremo /erjeti portugalskima zgodov nar je na t^a-iteguedu in Maffeuru, je bil rojen Numa-i de Cunja 1- 1196, umrl je pa leta 1556. star je bil torej 370 let. Neki Ktajec, ki je umrl v Pekingu 1. 1930, je trdil, da je star 252 let. Zdi se, da je bil resničen stoletni k Anglež Thomas Cam. čigar rojstvo je zabeleženo v matriki Župnije Sv. Leona rd a v Shere Ditchi. Rojen je bil 1. 1381, umrl je pa 1558. Buffon je domneval, da znaša najv šja starostna meja pri človeku j 25 let. Sovjetski učenja k Laza rov pa trdi na podlagi proučevanja živčnega sistema, da more človek dočakati 180 let. Ne zadostuje pa zeieti si visoko staroat. John Rockefeller, ki je bila njegova vroča želja, da bi dočakal 100 let, je bU star 46 dni manj kakor 98 let. ko je umrl. Njegova železna volja je šla za tem, da bi podaljšal življenje vsaj do 100 let, toda smrt se na to ni ozirala, kakor tudi ne na njegove milijone. A P MELN1KOV. 72 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Požuriva se torej! — je planil Oleg Kirilovič pokonci, ko je pogledal na uro. — Vlak odhaja čez petnajst minut. Zdaj je Se čas, da se odpeljeva. Ko sta se bližala Rimu, je vprašal: — Kam pojdeva najprej? — K meni, — je odgovoril Murzajev. — Obljubila mi je, da mi bo poročala o svoji smrti. Doma je imel tudi zavojček. V njem je bila knjiga Dantejev »Pekel«. Ko jo je zagledal, je dejal solznih oči: — Ni je več med živimi! Njene zadnje besede so bile: »Spomnite se, kaj sem vam rekla o knjigah.c — Bože moj, kaj naj storiva zdaj ? — Iskala bova njeno truplo. — Toda kje? — Najprej pojdeva pogledat na otok Tiberius. — Zakaj tja? — Na kraj, ki zbuja s svojim imenom odpor. — Kam? — V mrtvašnico. Ne vem pa, če je ob te j uri se odprta. — Zame je vedno odprta. Mene tam poznajo, — je odgovoril Oleg Kirilovič. — Tebe tam poznajo? — se je začudil Murzajev. Po svojem poklicu bi se moral jaz zanimati za mrtvašnico, kaj pa moreš imeti ti skupnega z njo? — Slikam mračen motiv. Simbolično sliko z nadihom mistike. Na nji bo mnogo trupel. V ta namen proučujem v mrtvašnici trupla. — Če je tako, se pa kar požuriva! Mrki grobar je sprejel kneza kot dobrega znanca. — Tu imam za vas nekaj novega, knez. — Kaj pa? — Priletno ženo. — Od kod? — Vrgla se je s Sixtovega mostu v Tibero in potegnili so jo tu pri otoku iz vode skoraj pod samimi okni mrtvašnice. — Ali je ni nihče spoznal? — Ne. Tu je bila priletna žena iz Trastevere, ki je iskala svojega pogrešanega sinčka. Ta je spoznala v nji beračico, ki se je več let potikala po Rimu. Toda kdo je bila in kje je stanovala, ni znala povedati. Zelo je hvalila pokojnico, da je bila dobrega srca. — Kakšen je obraz iz vode potegnjene utopljenke ? — Strašen, čez ves obraz ima brazgotino. Stopili so v mrtvašnico. Na mizah je ležalo več trupel, pokritih z grobim platnom. Eno izmed njih, najbolj oddaljeno od vrat, je bilo pokrito tako, da se je videla izpod platna noga. — To je ona! — je vzkliknil Murzajev ves iz sebe. — Ali vidiš na nogi brazgotino? To so sledovi pasjih zob. Stopila sta k truplu. Oleg Kirilovič je odgrnil utopljenkin obraz. Obraz je bil voščeno bled, okrog nosu in ust so se poznali sledovi suhe pene, oči so bile na široko odprte. Toda v njenem pogledu ni bilo videti niti strahu niti bolesti. Zdelo se je, kakor da je široko odprla oči, ko je zagledala pred seboj nekaj svetlega, radostnega, kar jo je mamilo. Čeprav so bile njene oči nekoliko osteklenele. vendar je žarela v njihpvem pogledu ljubezen, iz njih je odseval končno najdeni mir. Njeno obličje je bilo tako blaženo,, da je človek pozabil ob pogledu nanj na brazgotino, ki je bila nekoč skazila ta lepi obraz. — Poglej brazgotino, — je zašepetal Oleg Kirilovič in krepko stisnil Murzajevu roko. Spomni se, kako sem bil uničil portret z nožem. Maščevalcev nož je spačil njen obraz na istem kraju kakor moj nož sliko. Pred leti sta sedela molče dva moža pred portretom žene, ki sta jo oba ljubila. Zdaj sta znova stala v globokem molku oba ob njenem truplu in preživljala skupaj pretresljive trenutke. — To je bila njena usoda, — je zašepetal eden izmed njiju. — Vse življenje ni bilo harmonije med njeno zunanjostjo in dušo. Ko je bila njena lepota v polnem razcvetu, je bila Kot demon pretkana in zla. — Ko je pa brazgotina spacila njen lepi obraz, — je nadaljeval v mislih drugi, — je postala duševno Kot angel nebeški lepa. Razen kneza Kost rova in Murzajeva je vedel samo še svečenik Sergej, kdo je bila somomorilka Ariadna Georgi jevna. za katero je daroval zadušnico v ruski pravoslavni cerkvi, ki njenega praga ni smela prestopiti, dokler je bila še šiva. KONEC. Solnce je ugasnil — vojno med Evropo in Ameriko prepovedal Kdo To vam pove naš novi roman. Delo češkega pisatelja je fantastično, napeto In zanimivo tem bolj, ker obravnava vojno bodočnosti v vojni sedanjosti l ii Ureiuje Josip Zupančič // Za „Narodno tekamo* f ran Jeran /i Za upravo in inseratru dal Usta Oton Christot // Vsi v Ljubljani A