Priročnik USKLAJENO RAVNOVESJE V ORGANIZACIJAH Uporaba ustvarjalnih metod za mentorje KAZALO 1. NAMEN PRIROČNIKA 4 2. SMERNICE ZA MENTORJE (Jasna Ratoša) 4 3. KREPITEV ZAPOSLENIH ZA USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA S POMOČJO USTVARJANJA 6 3.1 POZITIVNA PSIHOLOGIJA (Barbara Gogala) 6 3.2 USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA (Hana Hanžek-Turnšek) 7 Naslov Priročnik za usklajeno ravnovesje v organizacijah Podnaslov Uporaba ustvarjalnih metod za mentorje 3.3 UČINKI UKVARJANJA Z GLINO (Barbara Gogala) 8 Avtorice Barbara Gogala, Hana Hanžek-Turnšek, Jasna Ratoša, Biserka Jarc, Barbara Gogala, Hana Hanžek-Turnšek, Jasna Ratoša, Biserka Jar Sara Brkić, Natalija Korent 4. METODE SPOZNAVANJA (Jasna Ratoša) 10 Urednica Hana Hanžek-Turnšek 5. KREATIVNI MODULI 11 Izdajatelj Kulturno izobraževalno društvo PiNA ELEMENTI ČUJEČNOSTI (Biserka Jarc) 11 Kraj izdaje Koper Leto izdaje 2024 STANJE ZANOSA (Sara Brkić, Barbara Gogala, Biserka Jarc) 13 Lektura Mojca P. Vaupotič, Alenka Čuš SKUPNA SLIKA (Sara Brkić) 15 Grafično oblikovanje Emilija Blauzdytė REFLEKSIJA (Barbara Gogala) 17 Tisk Studio Matris UČINKOVITA KOMUNIKACIJA (Natalija Korent) 21 6. VIRI IN LITERATURA 24 Priročnik je del projekta »Ustvarjalno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem – Priročnik je del projekta »Ustvarjalno ravnovesje med poklicnim BalanCed«, ki ga sofinancira Norveška s sredstvi norveškega finančnega mehanizma v višini BalanCed«, ki ga sofinancira Norveška s sredstvi norveškega fin 499.903,96 EUR. Namen projekta je krepitev človeških virov na področju usklajevanja poklicnega 499.903,96 EUR. Namen projekta je krepitev človeških virov na p in zasebnega življenja. CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 189605891 ISBN 978-961-94054-6-8 (PDF) KAZALO 1. NAMEN PRIROČNIKA 4 2. SMERNICE ZA MENTORJE (Jasna Ratoša) 4 3. KREPITEV ZAPOSLENIH ZA USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA S POMOČJO USTVARJANJA 6 3.1 POZITIVNA PSIHOLOGIJA (Barbara Gogala) 6 3.2 USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA (Hana Hanžek-Turnšek) 7 Naslov Priročnik za usklajeno ravnovesje v organizacijah Podnaslov Uporaba ustvarjalnih metod za mentorje 3.3 UČINKI UKVARJANJA Z GLINO (Barbara Gogala) 8 Avtorice Barbara Gogala, Hana Hanžek-Turnšek, Jasna Ratoša, Biserka Jarc, Barbara Gogala, Hana Hanžek-Turnšek, Jasna Ratoša, Biserka Jar Sara Brkić, Natalija Korent 4. METODE SPOZNAVANJA (Jasna Ratoša) 10 Urednica Hana Hanžek-Turnšek 5. KREATIVNI MODULI 11 Izdajatelj Kulturno izobraževalno društvo PiNA ELEMENTI ČUJEČNOSTI (Biserka Jarc) 11 Kraj izdaje Koper Leto izdaje 2024 STANJE ZANOSA (Sara Brkić, Barbara Gogala, Biserka Jarc) 13 Lektura Mojca P. Vaupotič, Alenka Čuš SKUPNA SLIKA (Sara Brkić) 15 Grafično oblikovanje Emilija Blauzdytė REFLEKSIJA (Barbara Gogala) 17 Tisk Studio Matris UČINKOVITA KOMUNIKACIJA (Natalija Korent) 21 6. VIRI IN LITERATURA 24 Priročnik je del projekta »Ustvarjalno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem – Priročnik je del projekta »Ustvarjalno ravnovesje med poklicnim BalanCed«, ki ga sofinancira Norveška s sredstvi norveškega finančnega mehanizma v višini BalanCed«, ki ga sofinancira Norveška s sredstvi norveškega fin 499.903,96 EUR. Namen projekta je krepitev človeških virov na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. CIP 1. NAMEN PRIROČNIKA Namen priročnika je informirati in z veščinami opremiti mentorje, ki bi želeli izvajati program za zaposlene ter s pomočjo ukvarjanja s kreativnostjo krepiti veščine za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Priročnik poleg vsebine modulov nudi tudi napotke za izvajanje oziroma veščine vodenja skupine. Program za zaposlene združujejo kreativne in psihosocialne vsebine v izkustvene delavnice, katerih namen je zaposlenim omogočiti krepitev veščin, ki gradijo njihovo odpornost ter prožnost, kot so krepitev osebnih veščin za soočanje s stresom, razvijanje kreativnosti, doživljanja zanosa in izboljševanje komunikacije ter medosebnih odnosov. Priročnik vsebuje poglavje s teoretičnim ozadjem vpliva kreativnosti na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja posameznikov, uvodne vaje za spoznavanje skupine, opis in utemeljitev posameznih modulov ter smernice za mentorje. 2. SMERNICE ZA MENTORJE Vsak izmed vas ima kot mentor priložnost vplivati na posameznike ne samo v njihovem poklicnem razvoju, temveč tudi pri izgrajevanju trajnostnega ravnotežja med delom in zasebnim življenjem. Smernice, ki jih predstavljamo, so zasnovane z namenom, da vam pomagajo razumeti, podpreti in spodbujati sodelavce na njihovi poti do usklajenega življenja. Priročnik, ki ga imate pred seboj, ni samo seznam pravil, ampak je orodje, ki nam pomaga graditi mostove zaupanja in sodelovanja. Z vključevanjem vseh devetih ključnih vidikov mentorstva, ki so opisani v smernicah, boste kot mentorji ustvarili prostor, kjer se lahko razvijajo trajnostni odnosi, posamezniki pa zasijejo v svoji najboljši luči. DEVET KLJUČNIH VIDIKOV MENTORSTVA Poznati sebe/Iskrenost Zaupanje Najprej začnemo sami s seboj. Prepoznavanje Zaupanje je gradivo, iz katerega oblikujemo lastnih vrednot, moči in omejitev postavlja temelje odnose. Gradimo mostove za povezovanje, za iskren odnos, ključen za vzpostavljanje ki omogočajo rast na osebnem in poklicnem zaupanja ter odprtega dialoga. področju. Vpeljava neskončne igre Odnos Mentorstvo razumemo kot neskončno igro Mentorstvo ni zgolj prenos znanja, je gradnja učenja. Prepustite se kontinuiranemu razvoju, odnosa. Spoštovanje, razumevanje in podpora kjer so možnosti za rast in odkrivanje vedno so temeljni stebri trdnega in podpornega odnosa. prisotne. 4 Aktivno poslušanje Jasna organizacija V umetnosti mentorstva aktivno poslušanje V jasni organizaciji se skriva uspeh. Določeni cilji vzpostavlja temelje za razumevanje. Besede in struktura mentorstva zagotavljajo smernice za in tišina so ključna vodila v tem povezovalnem skupno pot. procesu. Povratna informacija Spremljanje procesa Konstruktivna povratna informacija je most do Mentorstvo je dinamičen proces, ki zahteva izboljšave. Vzajemno sprejemanje in podajanje spremljanje in prilagajanje. Vztrajno opazovanje povratnih informacij vodi k nenehnemu napredku. procesa omogoča optimalno podporo. Praznovanje Vsak dosežek je vreden praznovanja. S pozornostjo do uspehov mentorji krepijo motivacijo in ustvarjajo pozitivno vzdušje. V nadaljevanju predstavljamo ključne vidike, ki nudijo praktične nasvete in orodja za učinkovito mentorsko podporo – od razumevanja individualnih potreb in želja do vzpostavljanja jasnih smernic in spodbujanja odprte komunikacije, skozi različne strategije, ki lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja ter dela v vaši organizaciji. Osredotočili smo se na različne vidike mentorstva in pristope, ki pomagajo ustvarjati pogoje, v katerih se zaposleni počutijo podprte in cenjene. Cilj je, da mentorji postanete ključni akterji v procesu soustvarjanja delovnega okolja, ki omogoča uspeh tako na poklicnem kot tudi osebnem področju in s tem gradite kulturo, ki spodbuja odprt dialog, prilagodljivost ter vzajemno spoštovanje in tako prispeva k povečanju zadovoljstva, produktivnosti ter dolgoročne dobrobiti vseh sodelujočih. Razumevanje posameznikovih potreb Spodbujajte odprto komunikacijo Posvetite čas razumevanju specifičnih potreb in Vzpostavite odprt dialog z zaposlenimi glede želja vsakega posameznika glede usklajevanja njihovih potreb in izzivov. Spodbujajte jih, da poklicnega in zasebnega življenja. Poslušajte jih vam zaupajo svoje osebne zadeve in poskrbite in bodite naklonjeni njihovim osebnim izzivom. za zaupnost medsebojnih pogovorov. Ponudite jasne smernice Mentorstvo za karierni razvoj Zagotovite jasne smernice in informacije o Poleg podpore pri usklajevanju življenja in dela politikah ter možnostih, ki jih organizacija ponuja ponudite tudi mentorstvo za karierni razvoj. za usklajevanje dela in osebnega življenja. Pomagajte zaposlenim pri postavljanju ciljev in načrtovanju kariernega napredka. Fleksibilnost in prilagodljivost Delavnice in usposabljanje Spodbujajte fleksibilnost pri delovnih urnikih, Organizirajte delavnice in usposabljanja o če je to mogoče. Omogočite prilagoditve, ki učinkovitem upravljanju časa, stresu in spretnostih bodo olajšale zaposlenim usklajevanje njihovih usklajevanja poklicnega ter zasebnega življenja. obveznosti. 5 Ocenjevanje delovnega bremena Sproščanje stresa Periodično pregledujte delovne obremenitve Organizirajte dejavnosti za sprostitev stresa, kot zaposlenih. Če opazite preveliko obremenitev, so team-building dogodki, sprostitvene dejavnosti razpravljajte o možnih rešitvah, kot so ali svetovalne storitve. prerazporeditev nalog ali dodatna podpora. Sledenje in povratna informacija Omogočanje družini prijaznega okolja Redno sledite napredku zaposlenih pri Spodbujajte vzpostavljanje družini prijaznega usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. delovnega okolja, kjer se upoštevajo potrebe Zagotovite jim povratno informacijo in nudite staršev in skrbnikov. podporo glede na njihove potrebe. Ponudba zdravstvenih in dobrobitnih Promoviranje kulturne spremembe programov Sodelujte pri ustvarjanju organizacijske kulture, Vključite zdravstvene in dobrobitne programe, ki cenijo ravnovesje med poklicnim in zasebnim ki bodo podpirali dobro počutje zaposlenih, tako življenjem ter spodbujajo empatijo in podporo fizično kot čustveno. med sodelavci. 3. KREPITEV ZAPOSLENIH ZA USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA S POMOČJO USTVARJANJA V tem poglavju bomo pojasnili teoretična izhodišča, na katerih temelji program za zaposlene in vpliv ukvarjanja s kreativnostjo, predvsem z glino, na krepitev moči za boljše usklajevanje poklicnega ter zasebnega življenja. 3.1. POZITIVNA PSIHOLOGIJA Pristop priročnika temelji na spoznanjih pozitivne osebnostno rasti. Rezultat navedenega je živeti psihologije, ki se je uveljavila med koncem 20. osmišljeno življenje. in začetkom 21. stoletja. Za razliko od pretekle usmerjenosti v bolezen in zdravljenje je pričela V kakovostnem življenju sta zastopana oba poudarjati pozitivne osebnostne lastnosti, kot so principa, saj so ljudje, ki se počutijo bolje, bolj dobro življenje, optimalno delovanje in pozitivna srečni, zadovoljni, vztrajni, optimistični, uspešneje doživetja, kar lahko strnemo v pojem subjektivno se soočajo z izzivi, zato bodo uspešneje prestajali blagostanje (angl.: wellbeing) kot sinonim za srečo. izzive na poti k dobremu življenju. Naslednje Znana sta dva principa blagostanja: vprašanje, ki se poraja, je, kaj vse vpliva na to, ali posameznik zna in zmore doseči blagostanje. Če ƒ hedonistično, ki označuje težnjo po doživljanju nameravamo zaposlene podpreti pri doseganju ugodja in k zmanjševanju neprijetnih doživetij; blagostanja, kar jim bo olajšalo soočanje z izzivi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ƒ evdajmonsko, ki predstavlja kakovost življenja je naš cilj najti vzvode, na katere lahko vplivamo. kot celote. Slednje pomeni živeti življenje v skladu Subjektivno blagostanje je plod sovplivanja mnogih s samim seboj, realizirati svoje potenciale, živeti dednih in okoljskih dejavnikov, kot so dolgoživost, v skladu z lastnimi vrednotami, biti uspešen in fizična aktivnost, kakovost spanja, telesno in 6 duševno zdravje, osebnostne lastnosti, osebnostna V priročniku se bomo osredotočili na vpliv zanosa in prožnost, zanos ter zadovoljitev potreb (Avsec, osebnostne prožnosti na doživljanje subjektivnega 2022). blagostanja v povezavi z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter na ukrepe, ki jih lahko izvedemo sami, da bi ta vpliv povečali. 3.2 USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je (Wheatley, 2012; Pasamar in Valle Cabrera, 2013; proces usklajevanja različnih življenjskih vlog, ki nas Taşdelen Karçkay, 2017; Zheng idr., 2015). Po drugi spremljajo skozi vse življenje (Fapohunda, 2014). strani pa prevelike družinske zahteve lahko ovirajo Je dojemanje posameznika, da ima ta nadzor nad posameznikovo uspešnost na kariernem področju vsemi svojimi življenjskimi vlogami (Fleetwood, (Chan idr., 2017), kar pa lahko vpliva na njegov 2007; Gözükara in Çolakoğlu, 2016; Bulger, 2014) občutek samoaktualizacije (Krauss in Orth, 2022). in uspešno uresničuje svoje cilje, ki ga osrečujejo in izpolnjujejo na različnih življenjskih področjih (Eby Mnogi delodajalci in raziskovalci obravnavajo skrb in idr., 2005). Vendar pa je usklajeno ravnovesje za zdravje in uspešno usklajevanje poklicnega in relativen koncept, ki je odvisen od posameznikovih zasebnega življenja kot odgovornost posameznika. trenutnih osebnih prioritet v življenju. Te prioritete Vendar pa odgovornost zanjo ne sme biti preložena se lahko skozi življenje spreminjajo; posameznik jih le na zaposlene, ampak je to tudi odgovornost lahko zavestno spremeni ali pa se mu spremenijo delodajalca, ki je dolžan zagotoviti primerno življenjske okoliščine – načrtovan ali nenačrtovan organizacijsko kulturo in podporno okolje, da otrok, smrt bližnjega, sprememba v kariernih spodbuja ravnotežje med delom in življenjem ter ambicijah – zato posameznik v različnih obdobjih hkrati zmanjšuje stopnjo napetosti in izgorelosti življenja potrebuje različne strategije usklajevanja zaposlenih (Brough in O’Driscoll, 2009). Zadovoljstvo (Kalliath in Brough, 2008; Bulger, 2014). zaposlenih je prav tako v interesu organizacijam in delodajalcem. Napeti in preobremenjeni zaposleni Dobro ravnovesje med področji poklicnega in imajo namreč v takšnem primeru manjši občutek zasebnega življenja je eden od ključnih dejavnikov za zadovoljstva z delom ter posledično nižje ravni dobro subjektivno blagostanje v posameznikovem motivacije, manjšo produktivnost in večjo stopnjo življenju. Področji zasebnega in poklicnega življenja odsotnosti, organizacija pa se zato lahko srečuje sta komplementarni in se prepletata. Pozitiven z večjo stopnjo menjave zaposlenih (angl.: vpliv na eno lahko pomeni pozitiven vpliv na drugo turnover; Brough in O’Driscoll, 2009; Pasamar področje in obratno. Na primer, ustrezni izzivi v in Valle Cabrera, 2013; Taşdelen Karçkay, 2017; službenih obveznostih, ki spodbujajo učenje, lahko Zheng idr., 2015). V nasprotju pa so zaposleni, ki pri zaposlenemu prispevajo k občutku osebne rasti so bolj odporni na pritiske službenih dolžnosti še in samozavesti tudi izven službenega okolja (Gini, bolj angažirani in imajo višjo delovno uspešnost 1998; May in idr., 2004, LePine idr., 2005). Kadar (Binnewies idr., 2010; Molteni in Pedrini, 2010). pa sta področji v konfliktu, se to ravnovesje poruši. Pomemben vpliv na uspešno usklajevanje ima torej Pri tem velikokrat omenjamo stres in izgorelost, ravno zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev, ki nastaneta zaradi preobremenjenosti službene ki zaposlenemu omogočajo dostojno življenje obveznosti in kot posledica se ju prenaša celo (Eurofound, 2017; Evropski parlament in Svet, domov. Ali pa ko zaradi predolgega delovnika ne 2019). Poleg tega pa lahko delodajalec pozitivno zmoremo primerno skrbeti zase ali za svoje bližnje. prispeva z ukrepi, ki zagotavljajo mero fleksibilnih Zaposleni z visokim stresom na delovnem mestu urnikov, lokacije dela ter zadolžitev (Hill idr., 2001; in nezmožnostjo usklajevanja obveznosti se bolj Gözükaraa in Çolakoğlu, 2016). pogosto soočajo z izzivi v odnosih v zasebnem življenju, zlorabo substanc in drugimi posledicami Vendar kot posamezniki mnogokrat nimamo vpliva na s hudimi negativnimi učinki na njihovo zdravje izboljšanje delovnih pogojev in niti na mnoge druge 7 dejavnike v zasebnem življenju. Kar posameznik jim postavi meje in s tem posledično zmanjšuje lahko naredi zase ali za svojo delovno ekipo, je to, da možnost preobremenjenosti (Kossek in Lautsch, spodbuja krepitev veščin, ki gradijo njihovo odpornost 2012; Krauss in Orth, 2022). in prožnost. Visoki stopnji odpornosti in prožnosti sta ključni pri srečevanju z izzivi usklajevanja sfer Vendar pa je ena od pomembnejših strategij poklicnega in zasebnega življenja. Teh veščin se usklajevanja porazdelitev zadovoljive mere je mogoče priučiti , saj niso prirojene in jih lahko kvalitetnega časa za okrevanje (dopust, vikend, skozi življenje razvijamo (Kim in Windsor, 2015). večer), ko se lahko zaposleni duševno in telesno Pri tem se lahko naslonimo na pristop pozitivne umakne od službenih obveznosti. Vedno bolj psihologije, ki usklajevanje naslavlja s spodbujanjem prepoznavamo, da lahko imajo aktivnosti izven pozitivnih čustev, odpornosti, optimizma, hvaležnosti službe restorativni učinek na posameznike, kar se in smisla, prav tako pa ponuja orodja in strategije posledično prenese na delo v organizaciji. Tako za prepoznavanje in uporabo posameznikovih kvalitetno preživljanje časa znižuje raven napetosti, prednosti, vrednot in strasti pri njihovem delu ter v omogoča regeneracijo virov za samoregulacijo, kar zasebnem življenju (Nicklin idr., 2019). pa je ključno za odpornost in okrevanje (Knecht idr., 2016; De Bloom idr., 2018). Naloga organizacije Že krepitev zavedanja samoučinkovitosti za je zaposlenim omogočiti redna časovna obdobja, uravnavanje dela in drugih obveznosti krepi da si zaposleni opomorejo od delovnih zahtev. občutek ravnotežja, saj zaposleni verjame v lastno Posameznik pa si lahko pomaga tako, da si med sposobnost ohranjanja ravnovesja med sferami vikendom organizira sproščujoče in stimulativne življenja (Chan idr., 2016). Zaposleni z dobrimi dejavnosti, preko katerih lahko odmisli obveznosti in komunikacijskimi sposobnostmi in samozaupanjem se razbremeni pritiskov. Priporočljive so aktivnosti, v svoje sposobnosti tudi lažje redno presoja ter ki vključujejo gibanje, učenje novega hobija, prilagaja svoje prioritete. Te lahko kasneje tudi branje, druženje z ljubljenimi ter seveda kreativne uspešno izrazi svojim sodelavcem in delodajalcem, dejavnosti (Fritz idr., 2010; De Bloom idr., 2018). 3.3 UČINKI UKVARJANJA Z GLINO Številne raziskave so pokazale, da lahko posvečanje Specifičen pozitiven učinek pri delu z glino na umetnosti, predvsem glini, pozitivno vpliva tako lastnosti, ki pomagajo pri soočanju z življenjskimi na duševno kot tudi telesno zdravje. Že pasivno izzivi, je opisan v članku Clay and recovery (Argyle sprejemanje kulturnih ali umetniških prireditev, in Winship, 2018). Opazili so vzporedni pozitivni ogledov muzejev in galerij je pokazalo pozitivne učinek samega dela z glino in udejstvovanja v učinke na blagostanje posameznikov, vendar pa ima skupini na dobro počutje ter odpornost. Ugotavljajo, aktivno ukvarjanje s kreativnostjo trajnejše pozitivne da delo z glino pomirja in spodbuja posameznikovo vplive. Aktivno ukvarjanje z glino posameznikom sposobnost sproščanja fizične napetosti ter pomaga pri soočanju s simptomi težav v duševnem sposobnosti uravnavanja čustev. Krepi vztrajnost zdravju oziroma pri tem, da kljub težavam živijo bolj posameznika, saj se nauči soočati z uspehi in kakovostno. Ukvarjanje z umetnostjo nudi trenutke neuspehi ter vztrajati pri učenju. Kreativne dejavnosti sprostitve od vsakodnevnih skrbi, omogoča učenje, imajo večji vpliv na osebe, ki imajo predhodne kako reševati probleme in zavedanje lastnih čustev izkušnje z umetniškim udejstvovanjem, se redno ter s tem bolj racionalne odločitve. Hkrati povečuje udeležujejo dejavnosti in uživajo v ustvarjanju. še občutek moči, samozavesti in ponosa, kar Zadnja ugotovitev se močno sklada s pogoji za posamezniku pomaga pri soočanju z vsakdanjimi doseganje stanja zanosa, ki je en od osrednjih življenjskimi izzivi (Francourt idr., 2023; Tement idr., mediatorjev blagostanja v programu tega priročnika 2010; Vespini, 2019). (Fancourt in Finn 20219; Fancourt idr., 2023). 8 V nadaljevanju prilagamo nekaj pričevanj uporabnic Kreativnega centra v Kopru, ki je bil ustanovljen Sedaj vem, da se lahko osredotočim februarja 2023 s pomočjo sredstev Norveškega na določeno stvar in odmislim vse drugo. finančnega mehanizma. Dobila sem potrditev, da so moji možgani zmožni koncentracije, poleg tega pa se Delo z glino so uporabnice opisale kot izkušnjo, ki sedaj zavedam, da ko mi nekaj ne uspe, se je zmanjšala njihov stres in fizično bolečino ter jim tega lahko lotim ponovno, da ne obupam in izboljšala razpoloženje, počutje in občutek lastne vztrajam. vrednosti. Zdelo se je, da so se jeza, tesnoba ali depresivno razpoloženje prelili v trud, ki je bil potreben za oblikovanje izdelka. Taktilna izkušnja dela z glino je lahko meditativne narave. Oblikovanje gline je lahko zelo Glina me je navdušila, me spravlja v dobro voljo, da sproščujoče in pomaga pri ko sem tam, sem sproščena in prisotna v trenutku. Ko se mi zmanjševanju stresa, omogoča je zgodilo, da sem kdaj prišla raztresena iz službe direktno veliko ustvarjalne svobode in na delavnico, mi je oblikovanje gline predstavljalo nekakšno izražanje lastne kreativnosti. Med meditacijo, ker sem se mogla osredotočiti samo na glino in mi delom z glino se posameznik misli niso smele uhajati drugam. popolnoma osredotoči nanjo, vse drugo je postranskega pomena. Delo z glino razvija spretnosti, kot so potrpljenje, natančnost in vztrajnost. Poleg tega delo z glino Včasih, ko sem se lotila nove stvari, sem imela do razvija kompetence kreativnosti, sebe zelo visoka pričakovanja, da moram to čimprej osvojiti ki so prepoznane kot kompetence in biti v tem dobra. Glina te lahko veliko nauči – ni nujno, da prihodnosti. Pridobljene kompetence ti vedno uspe, kar si zadaš. Uči te potrpežljivosti s samim se prenašajo v poklicno življenje, seboj, kar je ponavadi najtežje. Kar se tega tiče, mi je zelo kar posredno vpliva na razvoj pomagala pri zniževanju visokih pričakovanj. Zavedam se, organizacije. Pri tem gre za pojav da bom vedno dala vse od sebe, vendar na koncu, kar bo, bogatenja tako poklicnega kot tudi bo vsakič znova in boljše, ne bom pa se več obremenjevala. zasebnega življenja. Obenem pa Kot pravijo, vaja dela mojstra, če mojster dela vajo in glina ti ustvarjanje z glino zahteva določeno omogoča, da lažje pogledaš tudi vase. stopnjo prilagodljivosti, spretnosti krmarjenja v nepredvidljivem procesu. Glina ponuja veliko priložnosti, nad katerimi nimamo popolnega nadzora in se lahko sprevržejo v “srečna naključja” ali poučne napake. Slednje pomaga Tudi po tem, ko se vrnem domov s odraslim, ki so zaradi perfekcionizma tečaja, sem še vedno sproščena. Kot da vse nagnjeni k izgorevanju, da sprejmejo skrbi, ki sem jih imela do delavnice, izginejo nepopolnost in dejstvo, da nimajo ali pa se zdijo veliko lažje rešljive. vedno nadzora. 9 4. METODE SPOZNAVANJA (Icebreakers) Metoda “icebreaker” oz. ledolomilec je priljubljena tehnika, ki se uporablja predvsem v skupinskih situacijah, da olajša vzpostavljanje komunikacije med udeleženci, ki se morda ne poznajo dobro ali sploh ne. Namen metode je prebiti led, zmanjšati napetost in ustvariti sproščeno vzdušje, kar spodbuja bolj odprt dialog med udeleženci. “Icebreakerji” so še posebej koristni na začetku srečanj, delavnic, usposabljanj ali dogodkov. Metoda “icebreaker” se lahko prilagodi glede na cilje srečanja in dinamiko skupine. Glavni cilj je odstraniti zadržke, spodbujati komunikacijo in ustvariti sproščeno okolje, ki podpira učinkovitejše sodelovanje med udeleženci. Ledolomilce delimo v tri skupine, in sicer: 1. ledolomilci – začetna aktivnost, ki ni nujno povezana s temo izobraževanja, 2. warmers oz. grelniki – začetna aktivnost za ogrevanje, ki je nujno povezana s temo izobraževanja, 3. re-energisers oz. ponovni spodbujevalci energije – vmesne aktivnosti, ki jih uporabimo med izobraževanjem, če opazimo upad pozornosti in motivacije pri udeležencih. Primeri ledolomilcev Ime in dejavnost: udeleženci se zberejo v krog, Team-building igre: igre, kot so gradnja stolpa vsak izmed njih se predstavi in pove nekaj o svoji iz časopisnega papirja ali reševanje skupinske najljubši dejavnosti (svojo super moč, kaj najbolj naloge, zahtevajo sodelovanje in spodbujajo timsko ceni pri ljudeh itd.). To spodbuja osebno povezavo delo. Slednje pripomore k izgradnji zaupanja med in daje vpogled v interese posameznikov. udeleženci. Človeški bingo: udeleženci prejmejo kartico s Hiter intervju: udeleženci imajo v parih hitre, kvadrati, ki vsebujejo trditve ali lastnosti, kot so “ima 2-minutne intervjuje, kjer delijo nekaj o sebi. Po hišnega ljubljenčka” ali “govori več kot en jezik”. koncu intervjuja vsak predstavi svojega sogovornika Naloga je najti osebe, ki izpolnjujejo te kriterije. ostalim v skupini. Skupinsko ugibanje: udeležencem zastavimo Speed dating (hitri zmenki) vprašanja, na katera morajo odgovarjati s Speed dating je dinamična metoda ledolomilca, ki pomikanjem na eno stran sobe (odgovor DA) ali spodbuja hitro vzpostavljanje stikov med udeleženci. drugo (odgovor NE). Na primer: “Ali imate raje kavo V tem kontekstu se udeleženci razdelijo v manjše ali čaj?”. Ta dejavnost spodbuja gibanje in sprošča skupine, običajno tričlanske, in imajo omejen čas vzdušje. za odgovore na določena vprašanja. Po vsakem 10 vprašanju se skupine pomešajo tako, da se vsak od udeležencev sreča z novimi sogovorniki. Metoda omogoča intenzivno interakcijo med Primeri vprašanj: udeleženci in spodbuja hitro povezovanje. Zaradi kratkega časa, ki ga imajo za odgovore, ƒ Kateri je tvoj najljubši hobi? udeleženci običajno izberejo boljša bistvena vprašanja ali teme, kar pripomore k hitremu ƒ Kaj te najbolj navdušuje v tvojem poklicu? razkrivanju skupnih interesov ali pogledov. Metoda Speed dating je odličen način za ƒ Katera je tvoja najljubša potovalna izkušnja? razbijanje ledu in ustvarjanje sproščenega vzdušja med udeleženci, še posebej na ƒ Si kdaj v življenju spoznal-a mentorico-ja, ki začetku dogodka ali srečanja. je naredil-a nate vtis? Kaj je bilo ključno v tem odnosu? 5. KREATIVNI MODULI UL ELEMENTI ČUJEČNOSTI DO 1 : (ČUJEČNOST IN GLINA) M OZADJE V tem poglavju obravnavamo pojem čuječnosti in opredelil kot način načrtnega usmerjanja pozornosti pomen ustvarjalnosti, predvsem z oblikovanjem in doživljanje sedanjega trenutka, ki poteka brez gline za dobro počutje. V opisih čuječnosti in sodbe. Intervencije čuječnosti se danes uporabljajo ustvarjalnosti z glino tako najdemo skupne tako v preventivne kot tudi zdravstvene namene. značilnosti, ki jih lahko uporabimo za doseganje Znanstvene študije skoraj konsistentno kažejo sproščenosti, osredotočenosti, biti v trenutku, učinke čuječnosti na dobrobit posameznikov za razvijanje ustvarjalnosti in kot pripomoček tudi pri zmanjševanju stresa in tesnobe ter za obvladovanje stresnih situacij. Posvetimo se nekaterih drugih duševnih motnjah in k izboljšanju predvsem preventivi in aktivnostim, ki jih lahko razpoloženja pri splošni populaciji (Košenina, posameznik izvaja dnevno, te pa pripomorejo h 2019). Čuječnost tako pomeni, da se posameznik kvaliteti njegovega življenja. zaveda svojih misli, čustev in razpoloženja ter telesnih občutkov, kot tudi zunanjega dogajanja Čuječnost ni nova beseda, saj ta pojem najdemo (npr. zvokov, vonjev, oblik, barv, okusov), ne da na področju religij, največ med budisti. Jon Kabat- bi se svojemu doživljanju izogibal ali bežal pred Zinn je bil eden prvih, ki je čuječnost in njene njim (Černetič, 2011). Tehnike čuječnosti imajo koristi, ki jih prinaša v vsakodnevno življenje prav tako pozitiven vpliv na telesne funkcije, saj predstavil javnosti. Za bolnike z različnimi krepijo imunski sistem, pogosto pa izboljšajo še kroničnimi boleznimi, ki se niso uspešno odzvali na razpoloženje oz. kvaliteto življenja pri nekaterih klasično zdravljenje, je oblikoval program Odprava vrstah bolnikov (Poštuvan, 2020; Hempel idr, stresa s pomočjo čuječnosti (Škobalj, 2017). 2014; Carmody in Baer, 2008). Dr. Kabat-Zinn (v Poštuvan, 2020) je čuječnost 11 Posameznik lahko s čuječnostjo zmanjša stres in NAMEN IN CILJI gradi notranje vire moči, tako da imajo prihajajoči stresorji manjši vpliv na fizično zdravje in občutek Namen modula je spoznavanje nekaterih elementov zadovoljstva v življenju. Preko čuječnosti se čuječnosti ter ozaveščanje pomena čuječnosti in naučimo biti sočutni do sebe in s tem boljše ustvarjalnega izražanja. Udeleženci se seznanijo razumeti svoje življenje. Gre za veščino oziroma z začetki čuječnosti in njeno rabo v današnjem duševno sposobnost vsakega človeka, ki jo lahko času ter spoznajo učinke čuječnosti pri upravljanju sistematično razvijamo in krepimo z različnimi s stresom. Cilj je udeležencem omogočiti, da na tehnikami in metodami. Je učinkovito orodje za delavnici spoznajo nekaj vaj z elementi čuječnosti, osebnostno rast in spoprijemanje s psihološkimi kjer uporabljamo umetnostni medij glino. Vaje težavami (Bajt, 2016). Nekateri elementi čuječnosti so namenjene sprostitvi, osredotočanju, biti v so: biti v trenutku, nepresojanje, osredotočanje trenutku in opazovanju. Udeležence usmerjamo, in sproščanje. Čuječnost razvijamo s prakso. da jih uporabljajo tako v poklicnem kot zasebnem Opazovanje in specifičen način usmerjanja življenju. pozornosti pa imata številne ugodne učinke na dobro počutje ter blagostanje. OPIS VAJE Čuječnost in ustvarjanje z glino se povezujeta V uvodu udeležencem pojasnimo čuječnost in ter ponujata priložnost za kreativno izražanje, ustvarjalnost, kot sta prikazani v zgornjem delu. povečujeta sproščenost, izboljšujeta fokus, spodbujata raziskovanje in druženje, zmanjšujeta Pred vajo udeležencem razložimo, da je vaja stres ter izboljšujeta kvaliteto življenja in pomagata namenjena sprostitvi, spoznavanju materiala, pri razvijanju pozitivne samopodobe. Z rednimi osredotočenosti in biti v trenutku. Povemo jim, da vajami in ustvarjanjem z glino si lahko pomagamo, vajo izvajamo v tišini. da se uspešneje osredotočimo na delo ter premagujemo stresne situacije. V prvem delu vaje udeleženci sedijo in imajo na voljo košček gline, vodo ter palčko. Povabimo Penman (2016) meni, da je ustvarjalnost umetnost jih, da se udobno namestijo in izvedemo vajo opažanja in popolno zavedanje svojih čustev ter čuječnega dihanja. Udeleženci opazujejo svoje novih idej, ki navdihujejo um. Gre za usmerjanje dihanje, vdih in izdih ter nekajkrat globoko vdihnejo pozornosti na svoje življenje, takšno kot dejansko je. in izdihnejo. Osredotočijo se na dihanje. Nato jih povabimo, da vzamejo v roko glino. Udeležence Dotik je eden najosnovnejših načinov, kako usmerjamo, da raziskujejo material z naslednjimi komunicirati s svetom okoli nas, zato je občutek vprašanji: ali ima glina vonj? Kako glina izgleda? Je gline in oblikovanje z njo tako intimno in suha, mokra, voljna, groba? Udeležence povabimo, terapevtsko. Sproščeno oblikovanje gline da se z glino igrajo, jo raztegujejo, svobodno lahko omogoči, da se pojavijo različne oblikujejo, poskusijo ustvariti relief s prsti in palčko. emocije, spomini in domišljije, saj ta proces Udeležence vprašamo, kakšen je njihov dotik gline, odpira vrata v lastno podzavest in močan ali nežen in jih povabimo, da poskusijo omogoča, da se izrazi tisto, česar oboje, da opazujejo, kakšne misli se jim pojavljajo se morda ne zavedamo (Ristevski, ob različnih prijemih. Ob pojavu zunanjih misli naj 2018). Ustvarjanje hkrati spodbuja se jih zavedajo in nato pozornost preusmerijo nazaj spontano mišljenje in lastno na glino. Ob zaključku udeležence povabimo, da si aktivnost (Kroflič, 1992). vzamejo nekaj časa za ogled »izdelka« in kratek razmislek o samem procesu. Kakšni so bili občutki in počutje? Kaj bi izpostavili? V drugem delu vaje povabimo udeležence, da izdelajo poljuben izdelek. Razdelimo vsakemu nov kos gline. Lahko je izdelan zase ali za drugo osebo. Pustimo jih, da se ustvarjalno izražajo in pazimo, da 12 imajo dovolj časa za ustvarjanje. Ko vajo zaključimo, ter drugo vajo, razlikah med prvo in drugo vajo. udeležence povabimo, da razmislijo o prvi in drugi Zaključimo z vprašanjem, kako bi vajo uporabili vaji. Postavimo jim lahko vprašanja, kakšni so bili v vsakdanjem življenju. občutki, kako so se počutili pri prvi in kako pri drugi vaji ter ali je bila kakšna razlika med prvo in drugo RAZLIČICE VAJE vajo. Vprašamo jih, ali bi takšno vajo uporabili v vsakdanjem življenju. Odvisno od konteksta in same delavnice lahko uporabimo samo prvi del vaje, ki je namenjen Primer delavnice čuječnosti z glino je razviden v sproščanju in spoznavanju materiala. Lahko jo naslednjem posnetku: uporabimo kot uvod v drugih modulih ali delavnicah. AMoA Art Therapy Thursday: 3 D Therapy with Clay Pri vajah lahko vključimo tudi umetnostni medij https://www.youtube.com/watch?v=_kAIS-Td6Fc risanja, ki ga uporabimo v zaključku prvega in drugega dela za ozaveščanje občutkov, zapis misli. Vajo zaključimo z refleksijo. Preko gline in risanja lažje ubesedimo ter prikažemo svoje zaznave in reflektiramo dogajanje. ƒ Udeležence z vodeno diskusijo povabimo, da razmislijo o izkušnji in razliki med prvo ter drugo vajo. Povabimo jih tudi, da razmislijo, kakšni so NASVETI bili občutki pri prvi in kakšni pri drugi vaji, kako Mentorjem svetujemo, naj navodila in informacije so se počutili, kakšna je bila razlika med prvo podajo jasno. Pred začetkom delavnice naj ter drugo vajo. Vprašamo jih še, ali so se uspeli pripravijo ves material, da bo delavnica potekala osredotočiti na glino in ali jim je glina pomagala tekoče. Mentor naj v prvem delu vaje vzame košček pri osredotočanju. Vprašamo jih, ali bi tako vajo gline tudi sam in ga oblikuje skladno z navodili. lahko uporabili v vsakdanjem življenju. Vodenje naj bo umirjeno. Mentor naj bo pozoren, da ga vsi udeleženci slišijo, stalno naj jih spremlja ƒ Med obema vajama lahko uporabimo tehniko in zaključek vaje prilagodi tako, da je primeren za risanja. Udeležence povabimo, da narišejo udeležence. Poudarja se proces in ne kvaliteta svoje občutke po prvem in drugem delu izdelka, saj s tem dosežemo, da se udeleženci ne vaje. Povabimo jih, da interpretirajo risbe in ukvarjajo z rezultatom in so med samo delavnico nadaljujemo z diskusijo o občutkih med prvo bolj sproščeni. UL DO 2 : STANJE ZANOSA M OZADJE Pojem zanosa (ang. flow) je v pozitivno psihologijo opravljamo trenutno delo. vpeljal ameriški psiholog madžarskih korenin Mihaly Minevanje časa nas po izkušnji Csikszentmihalyi. Zanos opredeljuje kot popolno zanosa vedno znova preseneti. osredotočenje na trenutno delo, ki ga spremlja Pogosto je ta pojav prisoten pri občutek lahkotnosti in ugodja (Csikszentmihalyi, umetniškem ustvarjanju, vendar 2019). Gre za stanje popolne zatopljenosti v proces ga je raziskovalec opazoval pri vseh ustvarjanja, ko izgubimo občutek za čas. V zanosu opravilih širom sveta. V stanju zanosa realiziramo ne razmišljamo o vsakodnevnih težavah, o tem, naše talente in pridobimo tudi dolgoročne koristi. kaj se dogaja okoli nas, temveč z navdušenjem Doživljanje zanosa namreč vpliva na splošno 13 zadovoljstvo z življenjem, na smisel življenja in občutek sreče. V delovnem okolju je povezano s produktivnostjo, zavzetostjo in motivacijo. Ugotovljeno je, da zanos pospešuje učenje. Slednji se okrepi, ko dobimo takojšnje povratne informacije ne razmišljamo o vsakdanjih skrbeh. o svojem napredku pri opravljanju naloge. Oblikovanje gline da posamezniku Raziskave so dokazale, da se v stanju zanosa takojšnjo povratno informacijo. poveča izločanje hormona dopamina, ki izboljšuje motivacijo in povzroča občutek ugodja. Dolgoročno se osebe, ki delajo z zanosom, počutijo bolje, so NAMEN IN CILJI bolj odporne na stres oziroma imajo boljše veščine Namen modula je ozaveščanje pomena ukvarjanja za spoprijemanje s stresom. z dejavnostmi, ki omogočajo kreativni zanos. Cilj je omogočiti udeležencem, da v delavnici v Na podlagi ugotovitev sta Jackson in času oblikovanja preprostega izdelka občutijo Csikszentmihalyi (1999) oblikovala kreativni zanos, se zavedajo in ubesedijo občutke. dvodimenzionalni model zanosa. Ugotovila sta, Prepoznajo dejavnosti v lastnem življenju, pri katerih da lahko stanje zanosa dosežemo le takrat, ko prav tako doživljajo zanos in razumejo pomen svoje sposobnosti ocenjujemo visoko, hkrati pa ukvarjanja z navedenimi dejavnostmi. Usmerjamo nalogo dojemamo kot izziv. Če nalogo doživljamo jih v prepoznavanje dejavnosti tako v poklicnem kot kot prehud izziv, se pojavi anksioznost, medtem tudi zasebnem življenju. ko se pri prelahkih nalogah pričnemo dolgočasiti. Pri dejavnostih, ki nas močno motivirajo, Csikszentmihalyi jih imenuje avtotelične, se OPIS VAJE lotevamo vedno večjih izzivov in krepimo veščine, V uvodu udeležencem pojasnimo oris koncepta torej se učimo in rastemo. Občutimo avtonomijo zanosa, ki je opisan zgoraj. oziroma imamo nadzor nad svojimi dejanji. Ko imamo možnost izbire in lahko uporabljamo svoje Udeleženci pri vaji oblikujejo glino s tehniko ščipanja sposobnosti na kreativen način, se počutimo bolj (ang. pinching). Tehnika je sama po sebi zelo zavzete in motivirane. Zato lahko rečemo, da preprosta in sproščujoča, saj je oseba nenehno v zanos krepi osebno rast in razvoj. stiku z glino in v ritmu ponavlja gibe. Tehnika prav tako omogoča udeležencem osredotočenje na Ob tem prav tako ne smemo spregledati temnih trenutek, tukaj in zdaj ter popolno osredotočenost plati zanosa, na primer razvoj odvisnosti od na delo, kar je pogoj za doseganje stanja zanosa. prijetnih izkušenj. Csikszentmihalyi je poudaril, Glede na spoznanja o zanosu vemo, da je za da je potrebno ločiti med koristnimi in škodljivimi doživljanje slednjega potrebno imeti določeno mero platmi zanosa, se slednjim izogniti in prve čim bolje veščin, da bi bili nalogi kos, zato je vloga mentorja, izkoristiti za kakovostno življenje (Avsec, 2011). da dobro pojasni postopek. V tem modulu dobijo udeleženci priložnost doživeti Pred pričetkom oblikovanja je glino treba pregnesti, ustvarjalni zanos pri preprosti vaji oblikovanja gline. da iz nje iztisnemo zračne mehurčke, ki bi nas pri Izbor gline ni naključen, saj je v skladu s spoznanji oblikovanju lahko ovirali ter da jo homogeniziramo. prepoznana kot bližnjica do stanja zanosa. Delo Glino je najbolje gnesti stoje, saj pri tem uporabljamo z glino je namreč naraven način povezovanja s težo telesa in ne zgolj moči rok. Gnetemo jo tako, telesom, dihanjem in ritmom, na nevsiljiv način da kepo primemo ob straneh in glino potiskamo ob nas pripravi do tega, da se ustavimo, izklopimo podlago ter od sebe vstran. Nato kepo ponovno iz hektičnega vsakdana, nenehne prisotnosti postavimo pokonci in potisnemo. Postopek digitalnega sveta in se poglobimo v oblikovanje. ponovimo 10 do 20-krat. Nato glino oblikujemo Glina ne dovoli prehitevanja, zato je naraven način v kroglo in pričnemo z oblikovanjem. Posnetek upočasnjevanja in sproščanja. Nevsiljivo nas primera gnetenja gline “Wedging Clay: Ram’s Head povabi v bivanje v trenutku zavedanja tega, da smo method”: »tukaj in sedaj« osredotočeni na ustvarjanje ter https://www.youtube.com/watch?v=iWXuY1xKEV8. 14 V nadaljevanju mentor vodi ƒ S tehniko risanja: udeležence povabimo, da udeležence pri oblikovanju narišejo svoje občutke takoj po oblikovanju izdelka. Kepo gline držimo v levi gline. Povabimo jih, da interpretirajo risbe in roki, z desno pa jo oblikujemo. nadaljujemo z diskusijo o zanosu in aktivnostih Najprej naredimo luknjo v sredini, v njihovem življenju, kjer bi ga lahko pogosto ki sega slab centimeter od dna doživeli. kepice. Nato glino z eno roko vrtimo, z drugo pa enakomerno ščipamo, s čimer ƒ Udeležencem ponudimo zbirke fotografij, kartic, tanjšamo stene in počasi oblikujemo skodelico. tematskih slik (zbirko si lahko pripravimo sami Nekaj napotkov za mentorje najdemo v posnetku iz starih razglednic, slik iz revij itd., na tržišču “Pottery lesson | Pinching technique clay modelling pa obstajajo še tematske karte) in jih povabimo, #pottery #potter #potteryart #claymodelling #clay”: da izberejo nekaj kartic, ki ponazarjajo njihovo https://www.youtube.com/watch?v=TSndHf7jB1M. trenutno razpoloženje. Pozovemo jih, da izbor interpretirajo in nadaljujemo z diskusijo o Ko udeleženci oblikujejo osnovno obliko, izdelek zanosu. individualizirajo, okrasijo, oblikujejo v skladu z lastnimi idejami. Mentor jih vodi skozi proces RAZLIČICE VAJE ustvarjanja do želenega cilja. Nudi jim tehnično pomoč, predstavi orodja in ob morebitnih zapletih V tem modulu smo oblikovali različice v zadnjem pomaga. Proces traja približno od 30 do 45 minut. delu pri refleksiji izkušnje. Različice so opisane zgoraj. Sledi refleksija izkušnje s ciljem ozaveščanja pravkar doživete izkušnje. Refleksijo lahko izvedemo na naslednje načine. NASVETI Mentorjem svetujemo, da osvojijo vsaj osnovne ƒ Z vodeno diskusijo: z vprašanji udeležence veščine ročnega oblikovanja gline, da bodo vodimo pri razmišljanju – ali so se povsem udeležence vodili z večjo samozavestjo, kar predali delu, so razmišljali o končnem izdelku, bo povečalo verjetnost, da udeleženci doživijo jih je skrbelo, da ne bodo uspešni, kako hitro jim kreativni zanos. Informacije naj bodo jasne, je minil čas ali so med oblikovanjem razmišljali vodenje umirjeno, z namenom zniževanja stresa ob o čem drugem in kako so se počutili. Vabimo dvomih udeležencev v lastne sposobnosti. Namen jih k ozaveščanju stanja zanosa. Povabimo jih ni odličnost izdelka, temveč proces ustvarjanja, k prepoznavanju aktivnosti v njihovem življenju, vendar bodo udeleženci, ki so do sebe bolj zahtevni, ki jih opravljajo z zanosom oziroma bi jih lahko nameravali poseči po odličnosti in v teh trenutkih poiskali in si tako popestrili prosti čas. potrebujejo pomoč in tehnične nasvete. UL DO 3 : SKUPNA SLIKA M OZADJE Vaja je bila razvita na podlagi literature o ustvarjanju knjigarnam, umetnikom in vsem, ki se ljubiteljsko v skupnosti v knjigi “Clay in Common” (Rowntree in ali poklicno ukvarjajo z glino. Prav te institucije so Hooson, 2018), ki s pripovedmi in vizualizacijami največje stičišče ljudi in ogledalo lokalne skupnosti. delita svojo strast do lončarstva. Prepletajo se zgodbe tradicije, inovacije in sodelovanja skupnosti. S pomočjo projekta BalanCed smo lahko pritegnili Literatura je namenjena šolam, muzejem, galerijam, veliko ljudi v lokalni skupnosti in prav to je naša 15 dodana vrednost, saj smo v lokalnem okolju izdelka), sledi opazovanje in diskusija o spoznanjih, prinesli inovativno storitev, kar je udeležencem občutkih, ugotovitvah skupine. prineslo prostor in aktivnosti, ki jih prej praktično na obalnem področju ni bilo. Na osnovi smernic v knjigi in predstavitve projektov dela z glino v skupnosti POTEK VAJE na različnih področjih smo v pričujočem modulu Vaja je razdeljena na štiri sklope. Udeležencem poskusili odgovoriti na naslednja vprašanja/potrebe razdelimo manjšo kepo gline, nato jim na kratko v “naši” skupnosti: pojasnimo nekaj izhodišč v razmislek. ƒ Prebivalcem v skupnosti Razmislek o usklajevanju poklicnega in zasebnega smo omogočili razmislek o življenja: pomenu usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. “Kako usklajujete poklicno in zasebno življenje?” “Kaj za vas pomeni ravnovesje med obveznostmi ƒ Zavedanje lastnega upravljanja in časom, da se lahko posvetite družini, prijateljem s časom in možnosti vplivanja na itd.?” “Kako ste uspešni pri tem, kaj vam pri izboljšanje. usklajevanju med obveznostmi in prostim časom lahko pomaga? (upravljanje s časom) ƒ Ozaveščanje lokalne kulturne dediščine in pomena ohranjanja ročnih spretnosti, dela z Razmislek o glini in keramiki: rokami, čutenja materiala, razvoja spretnosti. Kaj je glina, kakšne lastnosti ima in kako se obnaša? ƒ Ozaveščanje trajnostnega vidika izdelave in Na kratko določimo njene lastnosti, razložimo načine uporabe ročnih keramičnih izdelkov. oblikovanja, opišemo blagodejne učinke gline, ki so že znanstveno dokazani in ponujajo še vedno nove ƒ Povezovanje udeležencev v skupnost. izzive umetnikom in raziskovalcem. Kako lahko povabimo udeležence in jih vključimo, Kakšna je njena zgodovina in kemična sestava ter da imajo občutek povezanosti? Modul udeležencem uporabnost v vsakodnevnem življenju? Kako se ponudi navodilo oz. tematiko za razmislek, izkustvo preko keramike povezujemo z drugimi kulturami in ustvarjanja in oblikovanja. Tako se med seboj tradicijami? Pri tem razmišljamo, kako so bili ljudje povežejo, razmišljajo, usklajujejo, se izrazijo in na nekoč in danes povezani z lončarstvom, kako je koncu opazujejo plod skupnega ustvarjanja. drugod po svetu, kaj lahko izpostavimo, kaj imamo skupnega in kaj bi se lahko od drugih naučili oz. Za vajo smo glede na projektno tematiko podali drugi od nas, da bi se še bolj povezali. osrednje razmišljanje: usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Postavili smo tudi podvprašanja Sledi prvi sklop: o uspešnem upravljanju s časom; ali se jim zdi, da dovolj časa posvetijo sebi, družini in svojim interesom, Udeležencem damo navodilo, da naj glede na kdaj imajo občutek, da so v ravnovesju, koliko jim povedano individualno poglobijo omenjena je ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem razmišljanja in iz kepe gline nekaj ustvarijo. Ni pomembno, ali sploh kdaj o tem razmišljajo itd. pomembna tehnika niti izdelek, ampak prosto ustvarjanje po občutku z mislimi, ki se jim porajajo NAMEN glede na ponujena izhodišča. Ustvarjajo v tišini. Namen vaje je najprej spodbuditi posameznike/ Pustimo jim sedem minut časa. udeležence, da razmislijo vsak zase o podani tematiki. Sledi izražanje situacije, čustev, misli s prostim oblikovanjem kosa gline, nato se udeleženci povežejo z oblikovanjem materiala ob zaključku skupnega ustvarjanja (skupne slike oz. 16 Drugi sklop: Četrti sklop: Udeležencem damo navodilo, da se razvrstijo Opazovanje in diskusija. v pare. Ogledajo si narejene izdelke in se med seboj pogovarjajo o tem, kaj so razmišljali, kakšne Skupaj opazujemo nastalo skupno “sliko” in se občutke so imeli pri ustvarjanju, o tem kar vidijo in pogovarjamo o ugotovitvah, občutkih, usklajevanju čutijo ob pogledu na oba izdelka. in strategijah reševanja neravnovesja pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. Tudi tukaj jim je na voljo sedem minut za diskusijo in opazovanje. Sledi skupinska slika (fotografija), če se udeleženci strinjajo. Tretji sklop: Udeležence povabimo, da svoje izdelke postavijo RAZLIČICE VAJE na pripravljeno podlago na mizo in ustvarijo skupno Uporabijo lahko tudi barvice in sliko glede na podana izhodišča. Izdelke lahko pri skupnem delu kaj narišejo/ po želji postavljajo drug poleg drugega, lahko napišejo, tematika pa se prilagaja jih združijo, nadgradijo, med seboj prilagajajo, glede na ciljno skupino in temo, preoblikujejo. ki jo obravnavajo. Pustimo jim ponovno sedem minut časa za oblikovanje skupne slike/motiva. UL DO 4 : REFLEKSIJA M OZADJE Modul temelji na spoznanjih in praksi supervizije kot refleksije izkušnje je David Kolb opisal v štirih fazah metode poklicne refleksije. Metoda supervizije izhaja (dopolnila Kobolt in Žorga 1999): iz različnih teoretskih šol in ima temu primerno veliko definicij. V tem kontekstu bomo uporabili model, ki se 1. Konkretna izkušnja, ki jo udeleženec posreduje v je uveljavil v Sloveniji, in sicer Razvojno edukativni obliki čim natančnejše pripovedi. Pomembno je, model z naslednjo opredelitvijo: “Supervizija je oblika da izlušči in oblikuje ustrezno vprašanje in s tem poklicne refleksije in svetovanja za zagotavljanje formulira problem, kar ni vedno najenostavneje, kvalitetnejšega poklicnega dela in spodbujanja saj se pogosto dogaja, da so resnični izzivi pod osebnega razvoja. Namenjena je posameznikom, površino zavedanja. skupinam in organizacijam za doseganje boljših delovnih učinkov.” (vir: Društvo za supervizijo, 2. Refleksija izkušnje pomeni opazovanje izkušnje koučing in organizacijsko svetovanje; “z očmi tretje osebe”. Posameznik s pomočjo https://www.drustvozasupervizijo.si/o-superviziji/). skupine ali mentorja (supervizorja) razmišlja o vzrokih, ki so ga pripeljali do izkušnje, svojih Odrasli se učimo iz izkušenj, ne glede na uspehe ciljih, ukrepih, posledicah, svojih občutkih itd. ali napake. Pri tem igra pomembno vlogo proces Refleksija je sposobnost globljega vpogleda v refleksije, ki nam pomaga, da ponovimo uspehe in ne situacijo, samoizpraševanja in samopremisleka ponavljamo napak, temveč jih pretvorimo v uspehe. o lastnem ravnanju in celotni situaciji. Vključuje Proces izkustvenega učenja oziroma poklicne kognitivne procese, čustva, intuicijo, telesne 17 zaznave, torej prihaja iz glave V modulu se udeleženci spoznajo z metodo, ki in srca (Carroll, 2009). pomaga pri razreševanju izzivov v poklicnem življenju. Cilj je uvid v širši kontekst situacije, boljše 3. Abstraktna konceptualizacija je interpretacija razumevanje dogajanja in iskanje rešitev. Modul bo izkušnje, iskanje povezav s preteklimi bolj učinkovit pri udeležencih, ki že imajo izkušnje s izkušnjami, teorijami, znanji, stališči in poklicno refleksijo. vrednotami udeleženca. Pomembno je, da udeleženec nova spoznanja zares integrira v obstoječe miselne sheme, jih ubesedi, zapiše. OPIS VAJE Vajo izvajamo v manjših skupinah, ki naj vključujejo 4. Praktično eksperimentiranje ali iskanje rešitev do štiri udeležence. Če je v program vključenih novih načinov delovanja in načrtov je mogoče, večje število udeležencev, jih razdelimo v manjše če je v prejšnjih fazah prišlo do uvida in skupine. Manjša skupina prevzame vlogo razumevanja problema. Gre za načrtovanje reflektivnega tima. novih načinov vedenja. Refleksijo, ki je ključna v tem procesu, lahko Uvodna vaja izvedemo na različne načine, od vodenega Uvodna vaja je namenjena povezovanju članov razgovora do kreativnih metod, ki aktivirajo manjših skupin v reflektivne time, k sproščanju in celo vsebine, ki niso v dosegu zavestnega dela dobremu počutju. Udeleženci sedaj že poznajo razmišljanja. V modulu smo izbrali kreativno osnovno tehniko oblikovanja gline – pinčanje/ metodo. Modul je eklektičen, v njem prepoznamo ščipanje. Mentor skupini poda že zgneteno kepo vplive terapije z umetnostjo oziroma izražanje gline (od 250 do 300 g). Naloga skupine je, da v z umetnostjo, ki smo jo prilagodili zastavljenim sodelovanju oblikuje izdelek z omenjeno tehniko. ciljem. Dodali smo povratno informacijo skupine Vsak udeleženec naredi od ene do tri poteze z namenom iskanja različnih možnosti pogleda in izdelek poda naprej. Glina kroži v skupini in na neko situacijo. Refleksijo izvedemo s pomočjo počasi dobiva obliko. Po nekaj krogih mentor poda izražanja z medijem, kot je glina. Uporaba gline naslednjo kepo gline, kar pomeni, da v nadaljevanju ima svoje prednosti. Stimulira zaznave dotika, ki je krožita dva izdelka. Komunikacija med člani skupine neverbalen in vključuje možganske procese, ki so poteka brez besed. Sporazumevajo se s kretnjami, bližji doživljanju, intuiciji, nezavednim procesom. pogledi itd. Izdelek je zaključen, ko člani skupine Na ta način imajo udeleženci širši nabor rešitev s konsenzom, brez besed sprejmejo odločitev in oziroma dostop do globljih spoznanj. izdelek odložijo na rob mize. NAMEN IN CILJI Sledi diskusija o doživljanju timskega dela, delitvi odgovornosti in medsebojnem zaupanju. Lahko si Cilji so ozaveščanje izkušnje, reševanje nekega pomagamo z naslednjimi vprašanji: konkretnega problema iz delovnega okolja in učenje iz izkušnje. Ne glede na to, ali se učimo ƒ Vam je izdelek lažje delati sami ali v timu? iz dobrih ali slabih izkušenj, nas učenje bogati, opolnomoči in preprečuje ponavljanje napak. V ƒ Si je kdo v timu vzel več časa za oblikovanje? kontekstu ustreznejšega usklajevanja poklicnega Kako ste se ob tem počutili? in zasebnega življenja nam poklicna refleksija pomaga pri boljšem razumevanju obeh sfer ƒ Je kdo v timu narekoval obliko izdelka ali ste življenja, saj zmanjšuje verjetnost, da bomo v enakomerno prispevali k temu? prostem času razmišljali o problemih, ki jih v poklicnem življenju nismo učinkovito rešili. Prosti ƒ Kako je potekalo sporazumevanje, kdaj zaključiti čas bomo lahko izkoristili bolj kakovostno in se izdelek? Je dal kdo pobudo, ste se strinjali? posvetili sebi ter družini. Slednje še bolj velja v poklicih, kjer prevladuje delo z ljudmi. 18 ƒ Ste pri drugem izdelku naredili vse enako ali ste metoda hitro obrne v verbalno refleksijo in izgubi kaj spremenili? intuitiven del, ki je pri tej vaji zelo dobrodošel, saj naslovi globlje uvide v situacijo. Zato mentor opozori ƒ Kako ste se počutili pri tej vaji? Kako je potekalo člane skupine, naj spregovorijo le o novih vidikih, ki medsebojno zaupanje v skupini? so jih spoznali na podlagi povratnih informacij. Vprašanja izberemo po presoji, osredotočamo se V naslednji fazi mentor udeležence povabi, naj na gradnjo zaupanja v timu. skulpturo spremenijo, da jim bo bolj všeč. Pri tem lahko za inspiracijo uporabijo povratne informacije članov skupine. Lahko se prav tako odločijo, da Vaja refleksije skulpture ne bodo spreminjali (10 min). Vsak udeleženec dobi kos gline (približno 400 g). Mentor postavi ključno vprašanje, kako bi lahko Prvi korak je identifikacija situacije/problema. povezali spremembo, ki so jo naredili pri skulpturi, Poteka s pomočjo vodene vizualizacije. Udeleženci z morebitnimi spremembami v sami situaciji. se udobno namestijo, mentor jih povabi, da zaprejo Spoznanja delijo v majhni skupini ali si jih zapišejo, oči, če jim je to dovolj udobno. Zamislijo si prihod narišejo, skicirajo. Pomembno je, da udeleženci v službo, mentor jih vodi skozi različne zaznave – spoznanja ubesedijo, da jih ne bi pozabili. Delijo kaj vidijo, slišijo, kako se počutijo. Pomislijo naj jih toliko, kolikor sami želijo. Člani skupine podajo na nekaj, česar se veselijo, nato ponovno gredo povratne informacije in komentirajo, kako doživljajo skozi različne zaznave (vid, sluh, vonj, počutje). spremembe vsake skulpture. Za trenutek ostanejo pri tej situaciji, naredijo posnetek (uporabimo metaforo – kot bi fotografirali Ko vse skupine zaključijo s pogovorom, jih mentor s polaroidno kamero) in ga spravijo v namišljen povabi na skupni pogovor, kjer podajo povratne predal. Nato jih mentor povabi, da pomislijo na informacije o procesu dela, metodi in tem, kaj so se situacijo, ki se je ne veselijo preveč, saj vzbuja novega naučili. skrbi, jezo, strah ipd. Sledi vprašanje, kaj vidijo, slišijo, morda vonjajo, kako se počutijo? Mentor jih povabi, da vzamejo v roke kepo gline, ki je pred RAZLIČICE VAJE njimi in jo prepustijo rokam, da situacijo zmodelirajo in prikažejo kot skulpturo. Lahko ponazorijo realno a) Izpeljanka metode “KOT” sliko situacije ali simbolično – kot jo sami doživljajo (10 min). Različica refleksije udeležencem odkriva nove vidike njihove situacije na podlagi celostnega odziva Vsako skulpturo v okviru manjše skupine člani poslušalcev zgodbe. Izkorišča t. i. paralelni proces v komentirajo tako, da podajo povratno informacijo superviziji, ki ga najbolje opišemo kot podoživljanje o svojem doživljanju izdelka. Mentor jih povabi, situacije pripovedovalca. V supervizijski skupini se da spregovorijo o tem, kaj menijo, da skulptura pojavijo podobne zaznave, misli in čustva, kot so predstavlja, kako se počutijo, kaj doživljajo ob jih doživljale osebe v opisani situaciji. Glede na to, pogledu nanjo, kakšne misli ali metafore se jim da jih podoživljajo osebe, ki niso bile neposredno porodijo. Komentirajo eno skulpturo za drugo, tako vpletene v situacijo, jih je lažje ubesediti. Pogosto da vsaki posvetijo približno od 3 do 5 minut.1 na plan privrejo čustva, ki so bila v sami situaciji potlačena, kar pelje do rešitve. Avtor skulpture lahko poda svoja spoznanja ob povratnih informacijah. Deli jih le toliko, kolikor želi. Ob tem naj bo mentor pozoren, da se v skupini ne razvije pogovor o samih situacijah, saj se lahko 1 V tej fazi vaje se metoda oddalji od metod izražanja z umetnostjo in terapije z umetnostjo, kjer je pomemben dialog med osebo in njegovim izdelkom. 19 Opis vaje: Za to različico se mentor lahko odloči v kontekstu udeležencev, ki nimajo izkušenj s poklicno refleksijo Vaja se odvija v manjši skupini, ki je predhodno že oziroma če se v dogovoru z vodstvom organizacije dosegla stopnjo medsebojnega zaupanja. usmerjajo v izboljševanje medsebojnih odnosov in gradnjo tima. Pripovedovalka opisuje neko situacijo iz poklicnega okolja, ki je ni znala dovolj dobro nasloviti, zato ji je Potek vaje: ostala v spominu itd. Vsak udeleženec dobi kos gline (približno 400 g). Druge udeleženke iz gline oblikujejo svoje Mentor jih povabi, da se spomnijo svojega uspeha, doživljanje opisane situacije. Spodbujamo jih, da se dosežka, ključne vloge v uspešno rešeni situaciji. čim bolj prepustijo toku in da sledijo svoji intuiciji. Vodi jih skozi vizualizacije stanja in jim naroči, naj v roke vzamejo glino ter jo zmodelirajo. Lahko je to V naslednjem koraku skupina analizira izdelke. realen prikaz situacije ali metafora doživljanja le te Vsaka udeleženka pojasni, čemu je sledila pri (10 min). Nadaljevanje je podobno kot pri originalni oblikovanju, druge udeleženke povedo povratno vaji. Vsako skulpturo v okviru manjše skupine člani informacijo o tem, kaj v kipu vidijo, kako se ob tem komentirajo tako, da podajo povratno informacijo počutijo. o svojem doživljanju izdelka. Mentor jih povabi, da spregovorijo o tem, kaj menijo, da skulptura Pripovedovalka posluša, si zapisuje uvide in jih predstavlja, kako se počutijo, kaj doživljajo ob potem tudi razloži. pogledu nanjo, kakšne misli ali metafore se jim porajajo. Komentirajo eno skulpturo za drugo, tako V naslednjem koraku skupno iščejo rešitve. da vsaki posvetijo približno od 3 do 5 minut. En član Sprehodijo se okoli izdelkov in vsaka udeleženka manjše skupine dobi nalogo, da pozorno posluša je povabljena, da naredi dve ali tri spremembe na komentarje in si na list papirja zapisuje vse, kar izdelkih. Te spremembe predstavljajo potencialno dobrega sliši o osebi. Lahko gre za lastnosti, veščine, rešitev situacije. Po desetih minutah vsaka pojasni kompetence itd. Vloga zapisnikarja kroži med člani svoje spremembe. Pripovedovalka jih posluša in si skupine. Vsak udeleženec nato dobi seznam svojih zapisuje rešitve, nakar poda povratne informacije. lastnosti in lahko deli svoje doživljanje vaje ter komentira seznam lastnosti. b) Identifikacija močnih področij in Ko vse skupine zaključijo s pogovorom, jih mentor kompetenc povabi v skupni pogovor, kjer podajo povratne Različica vaje refleksije je metodološko podobna informacije o procesu dela, metodi in tem, kaj so se osnovni vaji, vendar naslavlja druge cilje. V različici novega naučili o sebi in kako jih vidijo drugi. je cilj vaje ozaveščanje kompetenc udeležencev in obenem dvig samozavesti ter opolnomočenje. 20 UL UČINKOVITA DO 5 : KOMUNIKACIJA M OZADJE Potreba po izražanju in po tem, da smo slišani je močno prisotna v našem življenju in je ena od človekovih osnovnih potreb. Komunikacija je posredovanje svojih misli in čustev v ƒ Uporabljamo dejstva in ne zavajamo z obliki sporočil, ki jih drugi lahko razumejo. Je proces, nepreverjenimi podatki. ki poteka dvosmerno, saj udeleženci sprejemajo, pošiljajo in interpretirajo sporočila s sočasno ƒ Uporabljamo »JAZ sporočila«. medsebojno izmenjavo. Vendar je učinkovita komunikacija veliko več kot to. “Je kvaliteten dialog ƒ Pri poslušanju smo pozorni, kaj nam sogovornik dveh ali več posameznikov, ki odprto in spoštljivo sporoča in sproti preverjamo morebitne izmenjujejo svoje misli, poglede, čustva in občutke” nejasnosti. (Lapornik, 2017). Omogoča usklajevanje mnenj, doseganje različnih ciljev, pa tudi vzpostavljanje, ƒ S sogovornikom vzpostavljamo očesni vzdrževanje in spreminjanje medosebnih odnosov. stik ter spremljamo njegovo neverbalno Na zmožnosti sporazumevanja vplivajo poleg dobrih izražanje. komunikacijskih veščin še dobro poznavanje sebe, lastna samopodoba, samozavest ter sposobnost ƒ Pozorni smo na svojo neverbalno komunikacijo, sprejemanja drugačnosti (povzeto po Lapornik, kajti če sta naši verbalna in neverbalna 2017). komunikacija usklajeni, delujemo iskreno (enako velja za sogovornika). Poznavanje sebe, pozitivna samopodoba in samozavestno vedenje so pomembni faktorji za ƒ Ne spreminjamo teme pogovora, dokler ni uspešno komunikacijo. Šele takrat, ko se dobro dosežen zastavljeni cilj. poznamo in se zavedamo svojih potencialov ter šibkosti, smo zares močni. Ko spoznamo svoje ƒ Obstaja možnost drugačne interpretacije naših mehanizme soočanja z različnimi situacijami in izzivi, sporočil. Te lahko sprožijo pri sogovorniku si bolj zaupamo in s tem lažje poskrbimo zase ter drugačne predstave in pomene. drugim spoštljivo postavimo meje. Nimamo potrebe po dokazovanju, smo manj ogroženi, delujemo bolj ƒ Sogovornik ima pravico do svojih stališč in samozavestno in lažje predstavimo svoja stališča mnenj, četudi so drugačna od naših. ter sprejemamo stališča drugih (povzeto po Riso, 2018). ƒ Pri sogovorniku sproti preverjamo, kako je razumel naša sporočila. Dejavniki uspešne komunikacije so: ƒ Tudi sami sporočamo, kako smo razumeli ƒ V komunikacijo vstopamo z določenim njegova sporočila. namenom in jasno idejo, kaj želimo povedati. ƒ Vsak udeleženec v komunikaciji ima pravico biti ƒ Pri izražanju smo jasni, razumljivi in se bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati. izogibamo dvoumnim besedam, izrazom ter Prav tako ima pravico prekiniti komunikacijo, če abstrakcijam. mu pogovor ne odgovarja ali ne vodi nikamor. 21 ƒ Izpopolnjujemo svojo komunikacijo s komunikacije v različnih situacijah. Predvsem prepoznavanjem lastne komunikacije pa se naučijo, kako prepoznavati lastne vrline in (metakomunikacija), ozaveščanjem in napake, zaupati vase in zdravo postavljanje meja izpopolnjevanjem (delavnice, izobraževanja, (asertivnost), kar vpliva na kvaliteto odnosov z tečaji ipd.) (Lapornik, 2017). drugimi in kvaliteto življenja. Bolj kot smo uspešni pri komunikaciji, bolj smo zadovoljni in lažje dosežemo Uspešna komunikacija je del socialnih veščin, ki se zadane cilje. jih učimo vse življenje. Obvladovanje tehnik dobre in uspešne komunikacije pa pripomore k boljšemu medsebojnemu sodelovanju in kvalitetnejšim VAJE odnosom tako na delovnem mestu kot tudi v Pred vsako vajo udeležencem razložimo teoretsko zasebnem življenju. Uspešna komunikacija ozadje, ki je navedeno zgoraj. Uporabimo definicije ustvarja varen in zaupen prostor med udeleženci, samopodobe, predstavimo kaj vpliva na dobro omogoča večjo produktivnost, večjo ustvarjalnost samozavest, razdelimo tri načine komunikacije in in več prostega časa. Če smo pozorni na to, kako se osredotočimo na asertivno vedenje. komuniciramo, lahko s tem prihranimo čas in se izognemo stresnim situacijam. Vaja: Moje pozitivne lastnosti Poznamo tri načine komuniciranja, ki jih uporabljamo Udeležence povabimo, da se razporedijo v pare. glede na življenjske situacije: Osebe v parih stojijo eden nasproti drugemu in se gledajo v oči. Vsak posameznik ima tri minute ƒ Agresivna komunikacija, ko skušamo doseči časa, da pripoveduje osebi nasproti sebe o svojih cilj na račun drugega. Sporočilo je: »Jaz sem v kvalitetah. Po treh minutah se zamenjajo. Oseba, redu, ti nisi v redu«. ki izvaja vajo, meri čas in udeležence opozori, kdaj začne pripovedovati prva oseba, kdaj se zamenjata ƒ Pasivna komunikacija: ne postavimo se zase, in kdaj konča druga oseba. ne prevzamemo odgovornosti zase in se podredimo ciljem drugih. Sporočilo: »Jaz nisem Namen vaje je prepoznavanje in ozaveščanje v redu, ti si v redu«. svojih dobrih lastnosti oziroma veščin. Po vaji sledi refleksija in diskusija. Pri tem razmišljamo, kako ƒ Asertivna komunikacija: Postavimo se zase s težko ali lahko je pripovedovati drugim o sebi na spoštovanjem do sebe in do drugega. Sporočilo: pozitiven način in koliko na to vplivajo kulturni in »Jaz sem v redu, ti si v redu«. družbeni vzorci, ki nas pogojujejo pri sprejemanju sebe ter drugih. Ljudje uporabljamo izmenično pasivno, agresivno in asertivno komunikacijo, vendar je le ena od teh Če je skupina manjša (do deset oseb), se udeležence prevladujoča. Kakšno vrsto vedenja bomo izbrali, je povabi, da podelijo svoja spoznanja s skupino. Če je v veliki meri odvisno od družine in kulturnega okolja skupina večja, si spoznanja izmenjajo v paru. V tem (povzeto po Ucman, 2003). primeru ima vsak posameznik v paru na razpolago pet minut.. NAMEN IN CILJI Namen modula je udeležence seznaniti z dejavniki Vaja zaupanja uspešne komunikacije in prikazati tri temeljne Pri tej vaji udeležence ponovno razdelimo v pare. načine komunikacije, s poudarkom na asertivnem Ena oseba ima zavezane oči, druga pa jo varno vedenju. vodi po prostoru. Nato se vloge zamenjajo. Vaja traja pet minut za vsako osebo. Cilj modula je, da udeleženci preko izkustvenih vaj in iger vlog spoznavajo pomen lastnih kvalitet, Po končani vaji udeležence povabimo, da občutek varnosti v odnosih z drugimi, kako pozorno spregovorijo o svoji izkušnji. Pri večji skupini si to poslušajo sogovornika in preverjajo lasten vzorec izkušnjo izmenjajo v paru. 22 Namen vaje je ozavestiti lastne občutke (ne)moči RAZLIČICE in zaupanja ter varnosti v situacijah, ko smo odvisni Kot je že pri posamezni vaji navedeno, jo lahko od drugih. prilagodimo glede na velikost skupine in predviden čas trajanja modula. Modul v navedeni obliki traja približno 1,5 ure, skupaj s teoretskim delom. Vaja poslušanja Vaja poslušanja je prav tako izvedena v parih. Glede na število udeležencev diskusijo prilagodimo Navodila so naslednja: oseba, ki začne, pripoveduje tako, da udeleženci podelijo svojo izkušnjo v parih. svojo zgodbo (ta je lahko resnična ali pa ne) Predviden čas naj bi trajal deset minut (pet minut pet minut, druga oseba jo posluša. Lahko sicer po osebi). neverbalno podpira pripovedovalca, vendar v tem času ne govori. Po petih minutah se zamenjata; Izvajanje vaje »Zaupanje« in »Poslušanje« lahko govori druga oseba in prva jo posluša brez skrajšamo iz pet na tri minute, kar bo za refleksijo komentiranja. še vedno primerno. Pri tej vaji preverjamo ali znamo pozorno poslušati. Pri refleksiji, ki sledi na koncu vaje, se osredotočamo na občutke in spoznanja pri poslušanju teri pripovedovanju. Razmišljamo, kako bi lahko bili pri tem še boljši. Igra vlog – načini komuniciranja Udeležencem se predstavi vnaprej pripravljene situacije, ki zahtevajo odziv. Udeleženci pri tem izhajajo iz sebe in sproti preverjajo, kakšen tip komunikacije so uporabili (pasiven, agresiven ali asertiven). Vaja je lahko izvedena tudi kot skupinska diskusija. Namen vaje je spoznavanje lastne komunikacije in ugotavljanje, koliko smo pri tem asertivni. 23 6. VIRI in LITERATURA Avsec, A. (2011). Zanos. Univerza v Ljubljani. Filozofska Eby, L. T., Casper, W. J., Lockwood, A., Bordeaux, C., fakulteta. Oddelek za psihologijo. in Brinley, A. (2005). Work and family research in IO/ OB: Content analysis and review of the literature (1980– Avsec, A., Kavčič, T., in Zager Kocjan, G. (2022). 2002). Journal of Vocational Behavior, 66(1), 124–197. Psihologija subjektivnega blagostanja. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Eurofound. (2017). Sixth European Working Conditions Survey – Overview report (2017 update). Publications Argyle, E., in Winship, G. (2018). Creative practice with Office of the European Union. clay: A mutual route to recovery?. Journal of Applied Arts & Health, 9(3), 385–397. Evropski Parlament, Svet Evropske unije. (2019). Direktiva (EU) 2019/1158 o usklajevanju poklicnega in zasebnega Bajt, M., Žugman, K. in Cerar, K. (2016). Projekt življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Čuječnost v šolah – naši začetki. Društvo za razvijanje Sveta 2010/18/EU. https://eur-lex.europa.eu/legal- čuječnosti. V Orel, M. (Ed.), Mednarodna konferenca content/SL/TXT/?uri=CELLAR%3A4119596d-a475-11e9-MINDfulness 2016 »Bodite čuječni, poučujte čuječno, 9d01-01aa75ed71a1 poučujte čuječnost« (pp. 67–74). Ljubljana: EDUvision. Fancourt, D., in Finn, S. (2019). What is the evidence on Binnewies, C., Sonnentag, S. in Mojza, E. J. (2010). the role of the arts in improving health and well-being? Recovery during the weekend and fluctuations in A scoping review. World Health Organization. Regional weekly job performance: A four-week longitudinal Office for Europe. study examining intra-individual relationships. Journal of Occupational and Organizational Psychology, 83, Fancourt, D., Bone, J. K., Bu, F., Mak, H. W., in Bradbury, 419–441. A. (2023). The Impact of Arts and Cultural Engagement on Population Health: Findings from Major Cohort Brough, P., in O’Driscoll, M. P. (2010). Organizational Studies in the UK and USA 2017–2022. London. interventions for balancing work and home demands: An overview. Work & Stress, 24(3), 280–297. Fapohunda, T. M. (2014). An exploration of the effects of work life balance on productivity. Journal of Human Bulger, C. (2014). Work-Life Balance. V A. C. Michalos Resources Management and Labor Studies, 2(2), 71–89. (Ed.). Encyclopedia of Quality of Life and Well-Being Research. Springer. Fleetwood, S. (2007). Why work–life balance now? The International Journal of Human Resource Management, Carroll, M. (2009). From mindless to mindful practice: 18(3), 387–400. On learning reflection in supervision. Psychotherapy in Australia, 15(4), 38–49. Fritz, C., Sonnentag, S., Spector, P. E., in McInroe, J. A. (2010). The weekend matters: Relationships between Chan, X. W., Kalliath, T., Brough, P., Siu, O. L., O’Driscoll, stress recovery and affective experiences. Journal of M. P., in Timms, C. (2016). Work–family enrichment and Organizational Behavior, 31(8), 1137–1162. satisfaction: The mediating role of self-efficacy and work– life balance. International Journal of Human Resource Gini, A. (1998). Work, identity and self: How we are Management, 27(15), 1755–1776. formed by the work we do. Journal of Business Ethics, 17(7), 707–714. Csikszentmihalyi, M. (2019). Zanos Psihologija optimalnega izkustva. UMco. Gözükara, İ., in Çolakoğlu, N. (2016). The mediating effect of work family conflict on the relationship between Černetič, M. (2011). Nepresojajoče zavedanje in job autonomy and job satisfaction. Procedia – Social and Psihoterapija. Kairos, 5(3–4). Behavioral Sciences, 229, 253–266. De Bloom, J., Rantanen, J., Tement, S., in Kinnunen, Hill, E. J., Hawkins, A. J., Ferris, M., in Weitzman, M. U. (2018). Longitudinal leisure activity profiles and (2001). Finding an extra day a week: The positive their associations with recovery experiences and job influence of perceived job flexibility on work and family performance. Leisure Sciences, 40(3), 151–173. life balance. Family Relations, 50(1), 49–58. 24 Jackson, S. A., in Csikszentmihalyi, M. (1999). Flow in Nicklin, J. M., Meachon, E. J., in McNall, L. A. (2019). sports. Champaign, IL: Human Kinetics. Balancing work, school, and personal life among graduate students: A positive psychology approach. Kalliath, T., in Brough, P. (2008). Work-life balance: Applied Research in Quality of Life, 14(4), 1265–1286. A review of the meaning of the balance construct. Journal of Management in Organization, 14(3), 323–327. Pasamar, S., in Valle Cabrera, R. (2013). Work-life balance under challenging financial and economic Kim, M., in Windsor, C. (2015). Resilience and work-conditions. International Journal of Manpower, 34(8), life balance in first-line nurse manager. Asian Nursing 961–974. Research, 9(1), 21–27. Penman, D. (2016). Čuječnost za ustvarjalnost. Tržič, Knecht, M., Wiese, B. S., in Freund, A. M. (2016). Učila International. Going beyond work and family: A longitudinal study on the role of leisure in the work-life interplay. Journal of Poštuvan, V. (2020). Čuječnost kot psihološka intervenca Organizational Behavior, 37(7), 1061–1077. za vsakdanjik. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja, 111–118. Kobolt, A., in Žorga S. (1999). Supervizija, proces razvoja in učenja v poklicu. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Riso, W. (2018). Pravico imaš reči ne. Medvode, Založba Malinc. Kossek, E. E., in Lautsch, B. A. (2012). Work-family boundary management styles in organizations: A cross-Ristevski, B. (2018). Glina se uporablja tudi v art terapijah level model. Organizational Psychology Review, 2(2), in psihoterapijah. Portal Govori se. https://govorise. 152171. metropolitan.si/zanimivosti/bojana-ristevski-glina-se- uporablja-tudi-v-art-terapijah-in-psihoterapijah/ Košenina, K. (2019). 11 idej za urjenje čuječnosti s pomočjo gline. Mednarodna konferenca MINDfulness Rowntree, J., in Hooson, D. (2018). Clay in Common: 2016 »Bodite čuječni, poučujte čuječno, poučujte A Project Book for Schools, Museums, Galleries, čuječnost« (str. 217–226). Ljubljana: EDUvision. Libraries, and Artists and Clay Activists Everywhere. Triarchy Press. Krauss, S., in Orth, U. (2022). Work experiences and self-esteem development: A meta-analysis of longitudinal Škobalj, E. (2017). Čuječnost in vzgoja. Maribor, studies. European Journal of Personality, 36(6), 849– Slovenija: Ekološko-kulturno društvo za boljši svet. 869. Taşdelen Karçkay, A. (2017). The mediating effect of Kroflič, B. (1992). Ustvarjanje skozi gib. Ljubljana. work–life balance on the relationship between work-Znanstveno in publicistično središče. family conflict and life satisfaction. Australian Journal of Career Development, 26(1), 3–13. Lapornik, K. (2017). Učinkovita komunikacija – korak do sočloveka in uspeha. Pridobljeno, 13(5), 2022. Tement, S., Korunka, C., in Pfeifer, A. (2010). Toward the assessment of the work-family interface: Validation of LePine, J. A., Podsakoff, N. P., in LePine, M. A. (2005). the Slovenian versions of work-family conflict and work-A meta-analytic test of the challenge stressor – hindrance family enrichment scales. Psihološka obzorja 19(3), stressor framework: An explanation for inconsistent 53–74. relationships among stressors and performance. Academy of management journal, 48(5), 764–775. Ucman, I. (2003). Koncepti in veščine komunikacije. Novo Mesto. https://www.leila.si/dokumenti/kom.pdf May, D. R., Gilson, R. L., in Harter, L. M. (2004). The psychological conditions of meaningfulness, safety and Vespini, S. (2019). Clay Work as a Mindfulness-Based availability and the engagement of the human spirit Practice. Herron School of Art and Design. at work. Journal of occupational and organizational psychology, 77(1), 11–37. Wheatley, D. (2012). Work-life balance, travel-to-work, and the dual career household. Personnel Review. Molteni, M., in Pedrini, M. (2010). In search of socio-economic syntheses. The Journal of Management Zheng, C., Molineux, J., Mirshekary, S., in Scarparo, S. Development, 29(7), 626–636. (2015). Developing individual and organisational work-life balance strategies to improve employee health and wellbeing. Employee Relations. 25