Poštnina plačana v gotovim. l-haja vsak torek, četrto* m soboto. vena posamezni številki K 1-50. TRG I VSKI __ *•** w Časopis za ntaoviiHOt tnst* & IST oam. Or«tel?tv» 1» |e v Ljubljani. Or*Država materijelno pomaga narodnemu zadružništvu. Istotako država materijelno pomaga in ustaljuje narodna privredna (ekonomska) »druženja, ki ne delajo za dobiček. Takšnim zadrugam in takšnim gospodarskim udruženjem, odnosno njihovim zvezam, se daje v krogu njihovih poslov pod sicer enakimi pogoji prvenstvo pred ostalimi podjetji. Predložil se bo zakon o zadrugah z veljavnostjo za vse ozemlje«. Ustavni odbor se ponaša, da je z uvedbo socijalno-ekonomskega dela v našo ustavo, postala naša ustava najmodernejša, modernejša kot je nova nemška ali češka ali avstrijska ustava. Mi nimamo povoda, da bi trdili isto, ker se nam določbe socijalno-ekonomskega dela ustave zdijo tako pretirane, da navaljujejo državi skrbi in bremena, ki jih ne bo mogla zmagati in ki ji bodo spodokopala solidne finance. Tekom teh dveh let nejasne politične situacije in nestalnih gospodarskih razmer smo sicer s protestom jemali na znanje neutemeljeno favoriziranje zadružništva, vendar smo to dopuščali, že z ozirom na to, da se konzumenti sami prepričajo s kakšnimi težkočami se mora danoanes boriti trgovina. Sedaj pa, ko se namerava v tako decidirani obliki zajamčiti ne samo moralna, marveč najizdatnej-ia gmotna podpora zadružništva, imamo ves vzrok, da se najodločneje zavarujemo in svarimo resnične narodne zastopnike in predstavnike gospodarskih interesov, da bi se te odločbe sprejele v ustavo. Najglavnejši vzrok nam Je, da Je zadružništvo, ki je izmed vseh jugoslovanskih pokrajin pri nas v Sloveniji še najbolj razvito, organizirano strankarsko politično in ne gospodar- sko. Zadružništvo je v Sloveniji pijo-nir in blagajna politične stranke in ta moment je vzrok, da se nam zdijo razmere nezdrave in da vsled tega ne moremo dovoljevati, da bi si na podlagi ustavnih določb vsakokratna vladna stranka dajala nakazovati podpore, da financira svoje deficitne politične kupčije. Znano je, da je v dobi devede-■etih let, ko je bil zadružni pokret pri nas na vrhuncu, v krajih, kjer ni bilo dano reelne pomage in gospodarskih predpogojev niti za eno zadrugo, ustanavljale dve ali celo tri zadruge, ki so bile politično nasprotne in ki so se ena proti drugi borile z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi na lastno škodo. Zmagala je seveda ona, ki je imela za seboj vlado in vladno subvencijo. Trgovci nimamo v principu ničesar proti gospodarskemu udruževa-nju konzumentov, ki delajo pod enakimi pogoji kot poklicni trgovec, ki plačajo enako visoko carino, enake davke in pristojbine in nosijo enaka javna bremena. Načelo zadružništva, njih konceptna ideja, bistvo in smoter je, da si organizirani zadrugarji razdelijo med seboj oni oderuški, pretirano visoki dobiček, ki teče drugače baje v žep trgovca. Tako enakovredno konkurenco ln boj pozdravljamo in ne bomo nikdar in nikjer proti njemu protestirali, ker nam bo ravno v njem mogoče dokazati potrebo privatne trgovine in prednosti trgovstva pred zadružnim gospodarstvom. Toda vodje zadrugarstva in politični agitatorji, ki se skrivajo v dobro maskiranem ozadju zadružnega pokreta se jasno zavedajo, da je ta dobiček, ki ga ima trgovec premajhen, da bi zadostoval za njihove potrebe in da bi pod enakimi pogoji ne mogli vzdržati boja proti trgovstvu, ker ima trgovec ves interes na tem, da pridobiva konzumenta s tem, da mu nudi prvovrstno blago in sicer po najugodnejši ceni. Zato so vodje r, t Ivan Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino in industrijo: Naša usnjarska industrija. (Nadaljevanje.) Belišče: 15 par. koti. 1000 kv»- zadružništva uvidevši, da je njih krik proti trgovstvu le demagogija, ki je dobra za nerazsodne mase, izjavili vladi, da brez gmotnih privilegijev ne gre in vlada jim je šla na lim. — Ne govorimo o razmerah v ostalih pokrajinah naše kraljevine, nas interesira-jo predvsem naše slovenske razmere. V preteklih dveh letih so zadruge dobile carinske oprostitve, oprostitve od prometnega davka, in dasi je bilo na ta način trgovstvo že takorekoč diminirano, izločeno iz konkurenčnega boja, je vlada nadaljevala to nezdravo politiko dalje. Prišlo je prisilno zadružništvo za uradnike, odtegovanje 1 odstotka od trgovskih faktur za državne nakupe in sedaj kulmini-ra ta tendenca v § 29. Gmotne žrtve, ki jih je dosedaj doprinesla država z izgubo carinskih in davčnih dohodkov za blago uvažano po zadrugah znaša težke milijone, tudi ve vlada, da je proračun pasiven, da državni dolg raste, vendar se niti moment ne premišlja storiti tak usodepoln, nepremišljen korak. Ponavljamo, da ako zadruga nima možnosti pod enakimi pogoji konkurirati s trgovcem, da je njena eksistenca nepotrebna, da je potem naše zadrugarstvo para-sit gospodarskega življenja. Že tedaj je inozemstvo dalo jasno izraza svojemu mišljenju o našem gospodarskem početju s tem, da je ocenilo naš dinar s 16 cts in ako sprejmemo ustavo, ki bo obsegala take anomalije, ki jih ne pozna nobena ustava na svetu, potem smemo s sigurnostjo računati, da bo naša valuta še bolj padla, in naš kredit, ki ga iz inozemstva nujno potrebujemo in pričakujemo, bo trpel nove znatne škode. Gre se pa tudi za to, da se politično ozračje razčisti in da se odtrga gospodar.-zadr. organizacija strankarskim vplivom in izkoriščanju, da se vrne svojim namenom in nalogi. Pod pretvezo zadružnega dela se je izkoriščalo dane privilegije in državne podpore ne v korist organiziranih zadrugarjev, marveč v korist političnega vodstva. Nastale so zadružne blagovne centrale in zadružn« banke, kupovala so se industrijska podjetja iz doseženih dobičkov, ker se blago konzumentom ni prodajala tako po ceni kakor bi bilo mogoče, marveč z nebistveno razliko proti ca-nam pri trgovcu, ki je moral plačati zanj polno carino in davke. Kdor ni slep, moral bi videti, da je iz denarja, ki ga je zadrugam država direktno in indirektno darovala, nastala danes gospodarska moč zadružnih central, konzument pa pač ni imel od toga ni-kakih koristi. Ostal je ogoljufa* naivnež. Vse države se danes trudijo organizirati svojo zunanjo trgovino, ustanavljajo lastne reprezentance, zbornice in banke v inozemstvu, samo pri nas se trgovina prepušča sama sebi in se ji ne pomaga, da bi premagala ovire, ki ji stoje na potu. Pri nas se namesto trgovine podpir« neproduktiven, pasiven stalež in to se bo bridko maščevalo. Mi ne dvomimo, da bo bodočnost dokazala resničnost naših izvajanj in svarimo zato, da bi se že v Ustavi ustvarila tako d*-lekosežna pogreška. Kancelparagraf, s katerim se bega danes ljudij po nepotrebnem, ni problem naše gospodarske bodočnosti. Važnejši in odločilnejši je § 29 in karakteristično je le, da naš« dnevno časopisje ni našlo za potrebno, da komentira to določbo. Rudarska stavka na Angleškem. Pred kratkim Je izbruhnil n« Angleškem splošni rudarski štrajk, katerega pomen in eventuelne posledice moramo tudi na tem mestu zabeležiti, ker gre v gigantskem boju, ki ga bije do zadnjega moža organizirani angleški proletarijat z lastniki rudnikov, za odločitev, ali naj kapitulira kapitalizem pred socialističnimi gesli. Že pred nekaj tedni je ministerski dratnih metrov, (12 Boullier, 3 baterije), 3 stab. par. koti. od PS 1700, 2 dynamo za svečavo PS 210, 15 parnih sesalk 25 drugih sesal«, iu var-lop-nožev, 2 stroja za brušenje nožev, 11 transporterjev, 54 zaprt, ekstrakc., 8 vacua, 81 rezervarjev. Sušinje-Gjurgjenovac: 11 par. koti. 900 kvadratnih metrov (kotli z vrelnimi cevmi — Siederohrkessel), 4 stab.^ par. koti. od PS 500, 2 dynamo za svečavo, 9 strojev za drobljenje lesa, 42 kadi za vkuhanje, 6 vacua. Pred vojno so pošiljale letno na: Angleško 25.258 Guttmann 530.000 15.374 Županje 261.000 193 000 15.000 Neuschlosz 300.000 60.162 1,284 360 Pran- cosko Nemčijo Ogrsko Nemško- Avstrijo Čeho- slovaško Rusijo ! Bolgarsko Rumunijo Avstralijo Srbijo Hrv. Slavonijo I 3.815 8 827 80.000 185.000 11 520 2.700 4 023 4.076 1.058 195810 45.900 68.400 69.300 ~~78000 7.138 6.103 5.868 1291 2.535 166 4929 304.000 260.000 250.000 55.000 110.000 7.000 210 000 5000 10 000 10 000 10 000 100.000 200.000 200.000 200 000 5.000 28.6'8 22 675 28.718 4.076 1.291 2.535 166 1.058 4.929 100.000 696.840 585.900 703.400 69.300 55.000 110.000 7.000 18 000 210.000 iv nv‘ u-,e Je ireDa pnpc' s? danes prevozne tarife zelo visoke, z navedenih svot posiljatev, ki sem Ijati do tovarne, bilo to iz bližine ali m danes sindikatu več mogoče pro- im delil s številom cene ekstrakta, iz daljave, ako je v obližju že ves tak ducirati ekstrakta ker ea velia pr-- yuttmann navaja, da potrebuje od in sicer q 147.440, katere je plačal voz sirov, lesa od vagona katerega njegove tvrdke Jugoslavija po vojni les upotrebljen. Tako na pr. si je do- cena je bila v voini 800 K danes nai- samo»za K 793.000 ekstrakta. _ bavljal ta les sindikat v Zupanju ra- manjo 1600 K (samo prevoz). Ako v oč? (?r .!Teno’ npotrebljavajo se zun iz Jugoslavije tudi še iz Ogrske da 9 kg lesa 1 kg tanina, da en vagon v ekstrakcijske svrlie odpadki lira- po K 1.40 ali za vagon 140 K. Ker pa ca 1000 kg, to je po vojni prodajni ceni a 144 K, za q 1440 K, kar iznosi manj, kakor sam današnji prevoz. Zaradi popolnega izrabljanja tudi onega lesa, ki bi na drugi način pro-pal, radi pogozdevanja šum, radi obstoja tovaren na domači zemlji in * tem zaslužka in eksistence velikega števila naših delavcev, poseonoz ozirom na konkurenco tujemu ekstraktu in tuji trgovini, ki bi iskala kompenzacije, pritrjujem naslednjim izvajanjem sindikata u Zupanju: >Za proizvodnju tanina upotreb-ljavaju se odpadci te onaki djelovi stabla, koji ne mogu se upotrebiti ni v segrevalne svrh.e Prema torne ukazuje se sirovina, potrebita za hrastov ekstrakt kvalitativno kao najlo-šije, što se od hrastovog drveča upotrebiti može. Pa pošto je ta kova sirovina za inu svrhu sasma neuporao-ljiva, to ona bezuvjetno mora propasti, ako se ne stvori mogučnost da služi proizvodnji tanina. Danas ali podstoječe podvozne ejene onemogu-čuju, da se te sirovine iz dalekih mjesta i na duge pruge dovažaju; jer je vrjednost sirovine u velikom ne-razmjerju sa podvoznim troškovima te u pojedinim slučajevima stoji podvoz više, nego što sirovina vrijedi. (Dalje prihodnjič.) predsednik Lloyd George na nekem političnem banketu brez ovinkov povedal, da gre Anglija velikim dogodkom nasproti in da je nujno potrebno organizirati vse sile, ki ne prisegajo na socialistični družabni red, za obrambo naskoka delavskih mas. Njegov govor je zbudil takrat precej senzacije in smo napeto pričakovali izbruha boja. Angleška industrija je namreč že delj časa v krizi, ker vsled nizke valute evropskih držav ne najde odjemalcev za svoje izdelke. Vsled tega so bili industrijalci prisiljeni, zmanjšati delo v svojih obratih, prišlo je do izporov, blago se je nagomilalo v skladiščih. Ker ni bilo najti nobenega drugega izhoda iz kupčijske stagnacije, so se industrijalci morali odločiti za zadnje sredstvo, namreč, poskusili so z znižanjem delavskih mezd znižati produkcijske stroške in na ta način zopet uspostaviti svojo konkurenčno zmožnost na evropskem trgu. Ta korak je med delavstvom zbudil enodušen odpor in je angleški prole-tarijat to delodajalsko potezo označil za sunek v srce delavskega sveta. Ker je premog poglavitni motor industrije, je konflikt med rudniškimi lastniki in rudarji naravno privedel do stavke. V orjaškem boju si stojita nasproti dve gospodarski ideji, ki ne poznata sporazuma, ampak samo premirje in bojne pavze od časa do časa. Delodajalci se trudijo, restavrirati produkcijsko zmožnost industrije, ker ni drugega sredstva, na stroške mezd, delavstvo pa je tej zahtevi postavilo nasproti svojo kardinalsko zahtevo, socializacijo rudnikov in uresničenje svojih socialističnih ciljev. Prepad med obema strankama je torej tako globok, da ima Lloyd George rešiti Kilno težavno nalogo, ako hoče spor izravnati. Ko pišemo te vrstice, ni pravega upanja, da angleška vlada doseže sporazum med kapitalisti in proletariatom. Delavska zanteva po socializaciji rudnikov, po enotni mezdi In po večji podpori za onemogle rudarje je frontalni naskok na buržo-azijo. Delodajalci so tej sili nasproti ponudili kompromisne predloge, ki obstojajo v bistvu v starem angleškem profit-sharing, na udeležbi na čistem dobičku rudnikov. Kapitalisti sami ne verjamejo uspešnosti tega sredstva, ker je novejša gospodarska zgodovina dokazala, da profit-snaring ne more biti spodbuda za delavca za intenzivnejše delo. Ko so svojčas na Angleškem po prizadevanju teoretikov in gospodarskih filozofov uvedli ria nekaterih ladjedelnicah za delavstvo sistem udeležbe na dobioku, so mislili, da so s tem zaenkrat spravili is sveta socialistično nevarnost. Ali izkušnja je pokazala, da ni mogoče »buditi zanimanja delavca za procvit podjetja, ker je delavčeva dividenda premajhna. Vsled neuspeha je ta sistem izgubil v polpretekli dobi svojo aktualnost in so kapitalisti posegli spet po starih metodah. V prvem poteku sedanjih pogajanj je delavska strokovna organizacija kratkomalo odklonila vladno posredovanje in je poskusila v strokovnem boju uresničiti svoje cilje. Obrnila se je na drugi dve angleški proletarski strokovni organizaciji, ki sta prvotno načelno pristali na generalni štrajk, ali so se pozneje začeli umikati. V organiziranem delavskem svetu so bila očividno mnenja deljena, in so nekateri pesimisti zastopali stališče, da sedanji čas ge ni primeren za popolno socialno revolucijo. Po današnjih vesteh je bil namreč generalni štrajk v delavski trozvezi odklonjen. Vsled tega je tudi upanje na sporazum med delodajalci in rudarji naraslo. • Vsi evropski gospodarski krogi v teh dnevih napeto opazujejo spretnost ministrskega predsednika Lloyd Georgea. Mi smo med svetovno vojsko, ko je angleški premier poleg svojega starega francoskega tovariša Cle-menceau-ja vodil boj proti evropskemu reakcijonarstvu, z zaupanjem sledili njegovi politiki in je bil za nas izpodbuden dogodek, ako smo čitali njegove politične govore, ker nam je govoril od srca in je povedal vse to, kar smo občutili zatirani narodi v Avstriji. Z britanskim humorjem, ki ga znajo ceniti vsi poznavalci angleške lepe literature, in istočasno s potrebnim političnim cinizmom je udrihal venomer po pruskih junkerjih ter je karikiral njmovo politično megalomanijo, pri čemer je vsak nepristranski in iskren človek videl, da je Lloyd George nemškim osvojevaleem sveta za par konjskih dolžin naprej. Kdor je kdaj čital njegov življenjepis, ve, da življenje tega izrednega moža obstoji iz samega trdega boja. Kot mlad človek ni mogel izvrševati advokatske prakse, ker si vsled revščine ni mogel kupiti v angleški sodni dvorani predpisane obleke. Ko je kot mlad poslanec z enim govorom razbil parlamentarični nimbus preizkušenih angleških političnih avtoritet, kot Chamberlaina, je moral v londonskem podstrešju deliti posteljo z nekim svojim rojakom. Vse to omenjamo, ker naloga angleškega ministrskega predsednika v rudarski stavki v trenotku, ko pišemo te vrstice, izgleda tako težavna, da ji ne vemo pravega izhoda. Od njegove filozofične intuicije in državniške izkušenosti bo odvisno, ako pride do sporazuma med lastnim rudnikov in rudarji. Drudače utegnemo doživeti, da se užge v Angliji in v Evropi velika socialna revolucija. Trgovski shod v Mariboru. (Konec). Poročilu gd. V. Weixla je sledilo velezanimivo predavanje blagajnika Centralne Uprave gd. Fran Zelenika o prosvetnem delu med trgovstvom v organizacijah, strokovnem šolstvu tisku, katero bomo posebej priobčili v celoti. Keferat gd. Fran Cučeka, ve-letržca iz Ptuja, o vzrokih propadanja vinske trgovine, je vsled obolelosti poročevalca odpadel in ga bomo podali v eni izmed prihodnjih številk. Nato je v zelo poljudnih, preglednih in poučnih izvajanjih podal gd. odvetnik dr. V. Sernec iz Maribora interesantno poročilo o glavnih hibah sedanjega obdavčenja. Iz njegovih izvajanj, v katerih je navajal karakteristične in drastične primere in podatke moramo omeniti posebno neenakost obremenitve posameznih pokrajin, ki je nastala deloma vsled različnih davčnih sistemov, pa tudi pri istih vrstah davkov vsled različne višine lestvic. Tako se je dogodilo, da bogata in rodovitna Vojvodina, kjer še stotine milijonarjev plača pri mnogih vrstah davkov manjše vsote kakor pa siromašna Slovenija. Ta nesoglasja, ki so nastala, je treba iz-jednačiti in porazdeliti bremena po razmerju gospodarske potence posameznika vpoštevajoč prirastek vrednosti, kakor tudi razvrednostitev denarja. Predvsem pa se mora vpeljati štednja v državne finance, omejiti je treba izdatke, posebno izdatke v neproduktivne namene, ne smejo se več kriti trajne investicije iz rednih državnih dohodkov, da pride proračun v ravnovesje. Za investicije mora država najeti posojilo in pri najetju notranjega posojila mora brezdvomno upoštevati v znatni meri in se ne smejo ponavljati one neprevidnosti, ki so bile zagrešene pri prvem bonskem posojilu, kar zelo škoduje državnemu ugledu. Poročevalec je z obžalovanjem ugotovil, da se naša država ni udeležila likvidacije Avstrije na Dunaju, katere so se udeležile vse druge nasledstvene države in kjer bi bili mi lahko dobili ogromno važnega in vrednega materijala v raznih osrednjih skladiščih, ki ga nujno potrebujemo. Omenjal je neodkritosrčno obnašanje antante napram nam, ki še do danes ni določila vojne odškodnine bivši Srbiji, ki je zanjo vse žrtvovala, in da antanta namenoma zavlačuje obračun vojnih stroškov s Srbijo in likvidacijo bivše monarhije, ker ima interes na tem, da ostane kolikor mogoče dolgo na nejasnem, da oni lahko izkoristijo situacijo. Govornik se je podrobno bavil z krivičnostjo sistema, da se vse državne dohodke bazira na indirektno obdavčenje, predvsem na carino, monopol in tro šarine ter takse. Omenjal je dalje kako ogromne stroške se povzroča trgovcu s carinskimi posredovalninami in kako nejuristično je postopal ve-rižniski urad, ki ni hotel sprejeti v mnogift slučajih sploh nobenih ponu-janin dokazov, marveč kar diktiral kazni. Konečno je zanteval, da se pobove finančno ministrstvo, da čimpre-je izvrši likvidacijo zadržanih 20 odstotkov ob priliKi zamenjave kron-skin za kronskodinarske novčanice, ker ta kapital trgovini zelo primanjkuje v obratovanju in predlagal, da boui načelo obdavčevanju v prihodnjem finančnem zakonu, da se poje-dincu ne vzame veselja do dela, zanimanja za podjetnost in s tem ne spodreže korenin gospodarskemu življenju. Trgovstvo je pripravljeno dati državi potreben denar in doprinesti za izredne izdatke svoje žrtve, toda hoče, da se davčni zakoni izvršujejo «»a previden način in da se davkoplačevalcem omogoči sodelovanje in kontrola dela pri ocenitvi dohodkov in zaslužka. Nato je Zvezin načelnik Ivan Jelačin ml. iz svojega obširnega referata, katerega ponatisnemo v celoti v prihodnjin številkah našega lista, povzel kratek pregled in prečital resolucije, ki so biie soglasno sprejete. S tem je bil zaključen dopoldanski del trgovskega shoda. Ker je vsled slabega vremena izlet v Falo odpadel, se je popoldan ob 2. uri pod predsedstvom Zvezinega podpredsednika Rudolfa Stermecke-ga iz Celja nadaljevalo zborovanje. Predsednik je po kratkem nagovoru podal besedo gd. načelniku gremija Ljubljana okolica Fran Zebalu, ki je v zastopstvu zadržanega gd. referenta Fran Goloba, tajnika trgovskega društva »Merkurja«, poročal o razmerju med trgovstvom in zadružništvom. Ta referat prinesemo z resolucijami v celoti. Resolucije proti nezdravemu favoriziranju zadružništva in konzu-mov, ki mora voditi do gospodarskega poloma, so bile enoglasno z odobravanjem sprejete. Nato se je razvila debata k raznim točkam dnevnega reda. Predsednik je pozval navzoče, da podajo svoje predloge, izrazijo želje in pritožbe, da bo Zvezino načelstvo ori- jentirano o njih zahtevali in bo moglo v njih korist posredovati. Izmed debaterjev je gd. Pintar iz Slovenske Bistrice prosil, da bi se zavzela Zveza za to, da se trgovske nadaljevalne šole, ki so obstojale poprej v posameznih mestih na deželi, ki so bile zelo dobro obiskane, ki pa so bile po prevratu žali bog ukinjene, z državno pomočjo zopet obnove, ker so za trgovski naraščaj kakor tudi za ostalo občinstvo važnega pomena. Predavala naj bi se v njih razen strokovnih predmetov, tudi o splošno gospodarski zadevali, ki vsakogar zanimajo. Nadalje se je gd. Milko Senčar od gremija v Ptuju pritožil, da so dobili mnogi trgovci v Ptuju zadnje dni poziv, da morajo naknadno plačati za blago, ki je bilo zacari-njeno začetkom meseca novembra lanskega leta tekom 48 ur še 100 odstotkov od carine. Te vsote so zelo znatne in zadenejo trgovce posebno trdo zato, ker ž njimi niso kalkulirali in ker so blago že davno prodali ter danes ne morejo več od odjemalcev izterjavah diferenc. Svojo pritožbo je motiviral predvsem s tem, da pa carinarnica nasprotno v onih primerih, ko bi ona morala vrniti reklamirane diference za preveč zaračunano carino interesentom, ne postopa enako hitro, marveč pusti na škodo trgovine te reklamacijske spise nerešene ležati cele mesece in se ne briga za povračilo. Dalje je predlagal, da naj Zveza zahteva, da se carinska uprava pobriga za vzgojo zadostnega števila 'Žfrinskega naraščaja, kakor se je pobrigala južna železnica, ki je v nekoliko tečajih vzgojila zadostno osobja za nadomestitev odpuščenih nemških uradnikov. Pritoževal s'e je tudi na železniško upravo, ki ne dostavi po cele tedne vagonov iz premi-kalnili kolodvorov k carinarnicam v svrho zacarinjenja. Kot odposlanec Zveze jugoslovanskih špediterjev je nato obširno debatiral dr. Vane lladej iz Celja. Posebno je poudarjal v svojih izvajanjih, da se izdelanje nove carinske tarife ne sme prepustiti uradnikom, ker morajo pri tem sodelovati ljudje iz prakse, ki v dnevnem stiku in pri svojem obratu vidijo vse hibe dosedanjega šlendrijana. Kritiziral je po-grešno parolo pokojnega ministra financ K. Stojanoviča, da se mora pošla in železnica pri celem ogromnem restavracijskem delu, pri obnovi prog in parka, pri zgradbi novih zvea in vodov vzdrževati iz lastnih sredstev, to je iz obratnih dohodkov. Ilustriral je z zgledi, kakšno gospodarstvo je vsled tega nastalo in koliko trpi vsled tega naša trgovina ter poživljal, da se temu nemogočemu režimu napravi konec. Delegat kamniškega gremija gd. Anton Stergar se je opravičeno pritoževal nad samolastnim postopanjem in brezobzirnostjo carinskih uradov, ki poživljajo za malenkostne zadeve, katere bi se lahko uredile po pošti, trgovce iz oddaljenih krajev, da zgubijo radi .takih potov cele dneve, potem pa še pod pretvezo, da dotični referent carinarnice ni navzoč, ničesar ne opravijo in imajo le znatne stroške. — Jako temperamentno je nastopil kot zastopnik trgovstva v Prekmurju gd. Korošec iz Gornje Radgone. Izrazil je vse razočaranje, ki so ga doživeli Prekmurci, odkar so pripadli Jugoslaviji in dal duška svoji ogorčenosti nad nezanimanjem vlade nad bogatim Prekmurjem, ki gospodarsko propada, ker nima prometnih zvez in mu je sedaj še cestni promet zaprt in oviran. Gd. Tonejc je v imenu mariborskih trgovcev z deželnimi pridelki prosil, da bi se Zveza zavzela za to, da bi Mariborska glavna carinarnica z ozirom na njeno važnost v carinskem prometu dobila carinskega kemika, da bi se vsako blago lahko kemično analiziralo že v Mariboru in ne moralo pošiljati v Ljubljano, kar povzroča znatne zamude, vsled česar se mora plačevati visoke stojnine za zadržano blago. Gd. Divjak od gremija Ribnica je prosil, d* bi Zveza posredovala v zadevi potrditve gremijalnih pravil, ki se nahajajo sedaj pri trgovski zbornici, dalje je gd. Intihar v imenu malih trgovcev z lesom prosil Zvezo za podporo, da bi bili mali lesotržci pri razdeljevanju in nakazovanju vagonov za izvoz lesa upoštevani. Koneč-no je predlagal gd. predsednik R. Stermecki, da bi se posredovalo pr* carinski upravi, da bi se odredilo k carinarnici v Celje potrebno število carinskih uradnikov da ui se moglo zacarinjevati poštne pakete. Interpe-lantom je vsakemu posebej dajal Zvezin tajnik I. Mohorič potrebna pojasnila, kateri koraki so bili v vsaki posamezni zadevi že storjeni in kakšne uspehe so dosegli. Obrazložil je stanje vprašanja vzdrževanja obrtnih nadaljevalnih šol, dalje, da je sedaj izterjana diferenca na uvoz carini podvrženega blaga v novembru nastala vsled tega, ker so prvo naredbo o ukinjenju prepovedanega blaga posamezni carinski urac.* — različno tolmačili in sedaj glavna računska kontrola izterjava od 6. novembra do 12. nov. neplačani prometni davek v obliki 100 odstotnega pribitka k carini. Navedel je statistične podatke o napačnem gospodarstvu v nekaterih državnin resortih, predvsem, da se zahteva od poštnega ravnateljstva za Slovenijo da da državi '/0 milijonov čistega dohodka, medtem ko je bila pošta pod Avstrijo vedno nekoliko pasivna kot obče l*oristna naprava, samo da se je omogočilo živahno in ceno občevanje, dalje je kritiziral, da se naša država ne briga za pridobitev tranzita na naših progah, kar je bilo normalno nad polovico zelezničnih dohodkov, dalje da se je vse železniško omrežje v Srbiji popravilo iz rednih dohodkov in da se ne obrestujejo čekovne vloge. Povedal je tudi ne-prilike, katere je država imela pri vzgoji carinskega naraščaja ter razložil sedanji način razdeljevanja to-naže za izvoz lesa in svetoval interesentom, da naj stvori jo lastne interesne organizacije, da bodo vpošteva-ni in dosegli svoj cilj. Nato se je predsednik zahvalil navzočim za obilno udeležbo, ki je bila najobljši dokaz razumevanja važnosti stanovskega dela in z vabilom, da se enako mnogoštevilno udeležijo prihodnjega občnega zbora in shoda, ki se bo vršil prihodnjo pomlad v Celju, zaključil lepo uspeli shod. Po shodu se je na večer vršil koncert vojaške godbe in Glasbene Matice, ki je z prijetnim družabnim večerom zakoučal mariborsko zborovanje. Kanec poročila o občnem zboru Zveze trgovskih gremijev iu zadrug ter konce- poslovnega poročila Zveze gre-mijev za I. 1920 priobčimo radi pomanjkanja prostora v sobotni številki. POSUV 1 Poziv na prijavo zalog lesa v svrho dodelitev vagonov. Vladni komisar pri Odseku za lesno industrija Zveze indu-strijeev za Slovenijo v Ljubljani, Selen-burgova ulica št. 7-II., poživlja vse lesne industrijce, trgovce in' producente brez ozira na to, ali so člani Odseka za lesno industrijo ali ne, da prijavijo na zgoraj navedeni naslov zadnji čas do 30. aprila 1. I.: 1. količino rezanega in tesanega lesa, katerega ima stranka v zalogi; 2. kraj, kjer se les nahaja; ii. nakladalno postajo. Prijavijo naj se samo one zaloge, ki se nahajajo že v skladiščih ali na žagah (torej one v gozdih ne) in od zalog le oni del, ki se namerava izvoziti v Italijo ali preko italijanskega ozemlja v inozemstvo v času od 10. maja 1921 do 10. avgusta 1921. Na podlagi teh prijav «e bodo potem razdelili od železniških uprav Odseku za izvoz lesa na razpolago dani vagoni. Kdor zalog ne bi prijavil, se mu za prej omenjeno dobo 3 mesecev j»e bo dodelilo nikakega vagona. Tstota-ko pa bi se od dodelitve vagonov črtal oni, ki bi zaloge, katere se bodo od slučaja do slučaja po posebni komisiji pregledale, napačno prijavil. Za prijave pride v poštev seveda samo oni les, ki *e nahaja v Sloveniji. Stranke, katere imajo sedanje certifikate v roki, se še poživljajo, da jih za gotovo izrabijo zadnji čas do 10. maja 1921, ker bodo po tem datumu ti certifikati brez veljave. izvoz in m oz., Uvoz mesa v Švico. Naše ministrstvo trgovino in industrijo je dobilo iz Ženeve poročilo, da so švicarske veterinarske oblasti prepovedale uvoz svežega mesa v Švico. Za enkrat bo ostala prepoved v veljavi do konca tega meseca. Izvoz madžarskega vina. Madžarska vlada je dovolila, da se izvozi 35.000 hi vina. Kadi povišanja madžarske krone pa v zadnjem času od strani Avstrije l>o madž. vinu ni bilo povpraševalcev. Itorodno SBspoSsriiiE ztsdsvs. Trgovina. Nova trgovska agentura v Berlinu. Zagrebška trgovsko-obrtniška zbornica poroča, da je v Berlinu ustanovljena nova poobl. trgovska agencija. Šef te agencije je g. dr. Henri Buli. Naslov: Berlin S. W. 19., Seydelgasse (i. Svobodna trgovina z moko v Čeho-slovaški. Državni Gospodarski svet če-Jioslovaške republike je sklenil, da se dovoli slobodna trgovina z moko. Nemško-poljski trgovski promet. — V sled političnih odnošajev je v nemško-poljskem trgovskem prometu nastal za-Jft, „atTeda S8sP°darBki krogi obeh h hn r ni rT °t5zaluiej°- Malo je upanja, da bo politična napetost v bližnji bodočnosti popustila; obojestranski gospodarski interesi pa silijo k zbližanju, ker obe deželi ne moreta pogrešati gospodarskega menjavnega prometa. Od nemške strani se številnokrat Poljski pripisuje krivda na tem, da se je politični premoči dovolil prevelik vpliv na gospodarska vprašanja. Poljska pa zopet podlaga Nemčiji krivdo in v marsikaterih poljih časopisnih izjavah se čita, da nem-i zunanji urad namenoma ovira nem-sko-poljski trgovski promet. Nemški trgovci so imeli priliko, pritoževati se zaradi prevelikih težav, ki se delajo dovoljenju za izvoz na Poljsko. Nemški zunanji urad je temu nasproti dognal, da v njegovo področje niti ne spada vpliv J,a gospodarski promet, v kolikor ne Pride v poštev prepoved dobave vojnega ‘"aterijala. Dovoljenja za izvoz izdajajo v ta namen ustanovljene oblasti zunanje 'govine. Ti uradi so zgrajeni f'0 načelu samouprave in razsojajo po lastnem pre-vdarku. Nanje vlada nikakor ne upliva v političnem ali gospodarskem smislu. Temu nasproti pa se mora vendar pripomniti, da obstoje znaki, da se izvozna prepoved za vojni niaterijal mnogokrat uvaja na blago, ki komaj še spada pod ta pojm. Dogajalo se je baje celo, da so bile dobave za Litavijo, ki niso prepovedane, sklicujoč se na določbe, ki prepovedujejo izvoz vojnega niaterijala na Poljsko, ustavljene. Nemški trgovci, ki se imajo boriti ob dosegi izvoznic z velikimi težavami, store dobro, ako svoj ugovor z vso odločnostjo uveljavljajo dotlej, dokler še ne obstoji uemško-poljski trgovski in finančni dogovor. Politični položaj gotovo ne olajšuje sklepanja tega pričakovanega dogovora, more se pa brezdvomno po interesiranih gospodarskih krogov obeh dežel mnogo storiti v ta namen, da se pospeši namera po nem-ško-poljskem gospodarskem sporazumu. Industrija. Industrija. Tiskarna Sava v Kranju del. družba je prevzela tiskarno Sava z. z o. z. v Kranju, ki se nahaja v likvidaciji, jo povečala in na novo opremila. Novo podjetje izvršuje vsa. v tiskarsko in kujtgoveško stroko spadajoča dela ter je zvezana tudi z trgovino s knjigami in s papirjem. Pri tej priliki opozarjamo na oglas v današnji številki. Nova tovarna v Ljubljani. Pivovarna »Union« gradi v šiški tovarno špirita. Juli o Meinl d. d. v Ljubljani. Minister za trgovino in industrijo je dovolil Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, in Juliju Meinlu, industrijcu na Dunaju, ustanovitev delniške družbe z imenom: »Julio Meinl, d. d.« s sedežem v Ljubljani. Namen družbi je pridobiti podjetja, ki jih je do sedaj imela in obratovala dunajska firma Julij Meinl v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter razširiti ta podjetja. Delniška glavnica znaša 4 milijone kron ter je razdeljena na 10.000 delnic po 400 K, ki se glase na prinosnika. Zguba v čehoslovaški tekstilni industriji. Cehoslovaški industrijalci so nakupili v Ameriki velike količine bombaža po jako visokih cenah. Ker so cene v zadnjem času padle, znaša zguba v tekstilni industriji 300 miljonov č. K. Demarstvo. Soja ekonoinsko-finiinčnega komite ta. Na zadnji seji ekonomsko-finančne-ga komiteta je bilo sklenjeno, da se bodo vršile redne seje tega komiteta vsak teden dvakrat iu sicer, vsak torek in vsak petek od 2. do 4. ure popoldne v kabinetu finančnega ministrstva. Nove tiskovine za deklaracijo. Ure-inij trgovcev v Ljubljani je naročil za svoje člane nove tiskovine za carinsko deklaracijo, ki se bodo morale upotreb-Ijati pri carinarnicah od 21. aprila t. 1. dalje. Tiskovine se dobe v greinijalni pisarni, Gradišče 17-1. Nova izdaja carinskega zakona, izšla je nova izdaja carinskega zakona, ki je pojasnjena z odločbami državnega sveta in razpisi ministrstva financ, z dodatkom o carinsko-kazenskem prestopku, s poštno-carinskim pravilnikom in uredbo o obmejni črti. Ker je dosedanji carinski zakon in zakon o obči carinski tarifi razširjen na celo kraljevino, je ta izdaja velike važnosti, ker so vsi dose-daj izdani zakoni, naredbe in razpisi zelo redki ali jih celo ni. Ravnotako je velike vežnosti zgoraj omenjeni dodatek. Označena knjiga se more kupiti pri carinarnici v Ljubljani za 40 dinarjev en izvod. (Št. 3356). Carina za bombaževo prejo in tka nino. Med predilci in tkalci se je sklenil dogovor, po katerem obe skupini so predlagati, da se carinski po-s avki za prejo in tkanino dvainpolkrat zvišajo. Carina naj se tudi nadalje spo-dlično m v zlatu določi. Tarifne izpromembe pr| pošiljkah nunera ne vode m praznih steklenic za mineralno vodo. Po odločbi gospoda ministra za promet z dne 21. marca t 1 se računi voznina za tovorne pošiljke mineralne vode in praznih steklenic za mineralno vodo v povratku, če se od-premljajo na naslov izvora mineralne vode v količinah najmanj 10.000 kilo-gramov^za voz in tovorni list ali če se voznina plača za najmanj 10.000 kilo- gramov, po razredu B, a za tovorne pošiljke praznih steklenic za mineralno vodo v količinah najmanj 5000 kilogramov za voz in tovorni list ali če se voznina plača za najmanj 5000 kilogramov, po razredu B. Ta izpreinemba velja izza dne 1. aprila 1921 na vseh železnicah v kraljevini. Prodajanje voznih listov v Beogradu. Na incijativo načelniške beograjske postaje je povišano število blagajn za prodajo voznih listkov na tri, ki so odprte cel dan, da si zamore vsakdo kupiti v vsakem času vozni listek za vsak vlak. To bi tudi pri nas ne bilo v škodo potnikov, ki sedaj celo večnost stoje pred okencem. »The Danub Navigation Company«. Tako se imenuje družba, ki se je osnovala v Londonu z namenom, da prevzame v svoje roke glavni promet na Donavi, da tako nadvlada kapital »osvobojenih narodov« s svojim. Avstrijske železnice se imenujejo s 1. t. m. avstrijske zvezne železnice (uesterreichische Bundesbahnen), * objekti in vagoni pa morajo dobiti napise B. B. Kmetijstvo. Podpora udeležencem kmetijske razstave v Pragi. Gospodarsko finančni komite ministrskega sveta je dovolil udeležencem kmetijske razstave v Pragi podporo v znesku 480.000 K. Vsi udeleženci imajo tudi prosto vožnjo na vseh naših železnicah. Podpore bo deležnih kakih 30 slovenskih kmetovalcev in nekaj kmetijskih strokovnjakov, ki delujejo na prosvetnem polju. Dobava, prodaja. Državne nabave. Ministarstvo trgovine i industrije, Odelenje za industrijo iu obrtništvo, naproša Zvezo industrij-cev z aktom V. št. 1956 z dne 19. marca t. 1. naj Zveza priporoči vsem industri-jalcem in večjim obrtnim podjetjem v svojem področju, da isla čimpreje vpo-šljejo na nižje navedene naslove obširneje opise svojih podjetij (tvorniee, delavnice) ter da zlasti navedejo: kaj da tačas producirajo, kaj da bi mogli še izdelovati iu v kakih letnih količinah. Takemu opisu naj, če mogoče priključijo kataloge, prospekte, risbe, cenike, m%-stre itd. Ministrstvo hoče po vsej možnosti pospeševati, da se pri državnih nabavah v prvi vrsti vpoštevajo domača podjetja. Zato nujno priporoča tem podjetjem, da se predmetnem pozivu odzovejo, ker bi se sicer ne smela pritoževati, če se oddajo državne nabave kam drugam. Podjetja naj označene podatke v enakih primerkih vpošljejo lem naslovom: 1. Ministarstvo vojne: a) Eko-nomno Odelenje; b) Artiljerijsko Tehniško Odelenje; c) Inženjersko-Tehni* ško Odelenje; d) Sanitetno Odelenje. 2. Ministarstvv Gradjevine: a) Arhitektonsko Odelenje; b) Inženjersko Odelenje. 3. Ministarstvo Saobračaja: a) Mašinsko Odelenje; b) Ekonomsko Odelenje; c) Uprava za gradjenje železnica. 4. Mini-starstvo Pošte i Telegrafa (Ekonomno Odelenje). 5. Ministarstvo Huma i Rudnika: a) Direkciji Suma; b) Direkciji Rudnika. 6. Ministarstvo Narodnog Zdravja. 7. Ministarstvo Prosvete. #. Ministarstvo Poljoprivrede. 9. Uprava Monopola. 10. Brodarski Sindikat. Vse podatke je poslati navedenim mestom direktno, prepis, odnosno en primerek se vpošlje Minislarstvu Trgovine in Industrije (V. Odelenju), nadalje se naproša, da enako vpošljete prepis oz. en primerek Zvezi industrijcev. Ponudbena razprava za prevzem tesarskih in kleparskih dol pri napravi nove strehe pri stiskalnici elektrarne v Žirovnici, se bo vršila dne 25. aprila t. 1., ob enajstih pri gradbeni direkciji za Slovenijo, Turjaški trg št. 1, II. nadstr., soba št. 12. Podatke, pojasnila in ofert-ne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri odelku IV. b gradbene direkcije in pri gradbenemu vodstvu v Žirovnici (gostilna Čop). Ponudbe morajo biti zapečatene, pravilno kolekovane, opremljene s potrdilom, da je vplačan pri deželni blagajni, komisije za upravo Kranjske deželne imovine va-dij v znesku o odstotkov ponudene vsote, in z izjavo, da se hoče ponudnik v celoti ukloniti stavbnim pogojem. Gradbena direkcija se izrečno pridržuje pravico, da odda dela, ako se ji vidi to iz kakršnegakoli vzroka opravičeno, brez ozira na ponudeno vsoto. (Ur. 1. 38.) Prostovoljna javna dražba treh vagonov emajlirane posode bo v četrtek, dne 28. aprila 1921 ob devetih v skladišču spedicijske firme R. Ranzinger t Ljubljani, Cesta na južno železnico. Dražbeni pogoji so na vpogled do navedenega dne ob običajnih uradnih urah v mestnem ekspeditu, Mestni trg 27-III. Kazno. Le Journal Commercial Balcanique. Uredništvo tega lista uam poroča, da je v Sofiji, Pochtenska koutia No. 116, začel izhajati list za trgovino, ki bo delal posebno za kulturno in gospodarsko zbližanje bolgarskega naroda z balkanskimi Slovani. Nov politično-gospodarski časopit »Koroški Slovenec« je začel izhajati 23. marca t. 1. na Dunaju V., Margareten-platz 7. List zastopa narodne in gospodarske koristi koroških Slovencev, razkriva krivice, ki se jim prizadevajo, obvešča čitatelje o postavah in državljanskih pravicah, prinaša gospodarske spise, poučne članke in informativne vesti iz domačih in tujih krajev fer podlistke za razvedrilo. Ker od plebiscita ni \ bilo časopisa, ki bi se zavzemal za blagor koroških Slovencev in jim dajal potreben pouk in razvedrilo, upamo, da ga bodo vsi z veseljem pozdravili in radi naročali. »Koroški Slovenec« izhnja vsako sredo in stane za Jugoslavijo celoletno 15 din., polletno 8 din. in četrtletno 4 din. Tržno poročilo. Poljski pridelki. Osijek. 16./4. Popraševanje po pšenici je še vedno živahno. Cena je K 1030 —1040, koruza se kupuje za domačo potrebo, ter se plačuje po K 410 do 415, oves stane K 375 do 380. Bajnok 12./4. Pšenica se kupuje po K 990 do 1000, Ove? po K 360 do 370. koruza na vlač. brodove K 415 do 420, Promet je jako slab. Le pšenica se dobro prodaja. Vino Madžarska. Ker je radi previsokih cen zavladal v vinski trgovini zastoj, je ccna vinu padla za 7 do 8 K. po I., tako. da stane 1 liter povprečno 25 madžarskih kron. Steklo. Čehoslovaška. Radi svetovne konkurence so cene za steklo in ogledala padle za polovico. Danes se plača za 1 m* č. k. 30 do' 35. PALMA im-pett zn Čevlje. Ivoh Jelačin LiiebMana. Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba. m in dnkov prah po znižani ceni nudij Bin itn. tele 4 TROOVSKI LIST Medič, Rakove & Zanki, ^ Tovarna kemičnih In rudn. barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Sklad lita: Novlsad. Brzojavi: Hcrakl Ljoblju«. Telefon: M Emajlnl laki. Pravi fflmei. Barva za pode. Priznano najboljša In zanesljiva kakovost: barve la obleke, vse vrste barv, suhe la oljnate, mavec (Glps), mastenec (Pedervelsa), strojno olje, karbollaej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko ■padajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se zatasno ne razpošiljajo! PNEVMATIKA zaliolssainnutoinoMle EN GROS - EN DETAIL. najceneje. J. Gorce, iMnna Gosposvetska cesta št. 14. d. Z 0. L 3 Dovoljujemo si naznanjati vsem cenjenim tvrdkam, da smo prevzeli od Mame Sava zadruge z om. zavezo v likvidaciji tiskarno, isto na novo opremili ter povečali. Uvršujemo vsa v tiskarsko in knjigoveško stroko spadajoča dela najhitreje In najceneje. — Priporočamo tudi svojo knjigarno ter trgovino s papirjem. Tiskarna Sava v Kranja, delnlSKa družba. X A. & E. SKABERNE ■ ■ Ljubljana, Mestni trs 10 Zvonarckii ulici 5 (9. Telefon 9. - Brzojavi ,Montana1, Import. Eksport. Prodajamo in kupujemo na debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. AAAAAA/^ / Veletrgovina \ > A. Šarabon < y v Ljubljani ^ prlporoCa / S špecerijsko blago ^ J? raznovrstno Žganje ^ \ moko / / In deželne pridelke ^ j) raznovrstno rudninsko ^ \ 22, 10—10 VOdO( S / Lastna praiarna aa kavo \ In mlin za dliava / a alaktrlCnlm obratom. Ceniki na razpolago. ^ wwwv dvakrat kuhan, najb. kakovosti in mrzlo prešano laneno olje po dnevnih, jako zmernih cenah nudi 33 S Veletrgovina z manufakturo in pleteninami Priporoča SVOJO VELIKO ZALOGO 2EHSKIH, MOŠKIH m OTROČJIH NOGAVIC K bližajoči se sezljl različne FLORASTE NOGAVICE, dalje večje partije otročjih PATENT NOGAVIC v črni, rujavl In beli barvi. Pismena naročila se odpofilljajb z obratno pošto. ; . *0I8I0< Na debelo: £ Kava. k čaj. kakao. * sardine, olje, vinski § kis, boljski In ti-pistov- * ski sit, salami, šunka in sla-ilna, ljutomerska steklenično vina letnik 1917, K m Slatina. T. MENCINGER Ljubljana, Resljeva cesta 3. kupite najceneje bencin petrolej olje Kolomoz no iinl MARIBOR. TONE MALGAJ\ stavbeni, pohištveni pleskar : in ličar 16, 52-s S LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. Zajamčeno predvojno blago za portale in prodajalne. i Fr. Brumat Ljubljana Mestni trg št 25, I. na br. Manufakturo In tkanine. 1 I I Konkurenči.« cene. I!! Firnež Večja množina prvovrstnih amerikanskih Zahtevajte povsod ■ I ILIRIJA! | Kremo zn regije j S dalje Ilirija čistilo In čistilni pra- j S Sek za kovine, parketno voščilo, S ■ Uk za usnje, vaseiln In kolomaz 3 ■ ■ j Iz domale tovarne kemilnlii izdelkov \ | Golob & Ko. i 5 Ljubljana--Vič. : s i Cena Id kvaliteta povsem konkurenca. : V 102,20-11 y Prva jugoslovanska tovarna tehtnic Zadrugo olja In firneža reej. z. z o. z Medvode, Slovenija. “ "I" Iffl««, c* Andrej Kregar ' stavbeno In pohištveno strojno mizarstvo. - - Št. Vid nad Ljubljano Priporoča svojo zalogo zajamčeno trpežnega pohištva In izvršuje po naročilu. Prevzema vsa stavbena mizarska dela, okna, vrata itd. Delo solidno. Zmerne cene. Ceniki pohištva .c razpoSJIJalo^ a g 413,- Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. || DeltlijltJ Sl-’Hitn 5B.OOO 800 H. Rezemili KEMI 45.DOO.DOO K. Chevroix in Box, z najboljšimi podplati se v množinah od 100 parov naprej ceno proda. - Dobava takoj. - Vpraša se pri upravništvu lista. dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrojna naročila Cene zmerne, postrežba točna. Tel. št. 261 in ILj-u.Tolja-in.sfea- kreditna banka LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2. se priporoča za vse v banžno stroko spedsioče posia. Pcflružnite: »I,[tirni,M.Sarajevo. Očrtu,tsli!. Mih,Bomslie.Ml,Mn. I Prodaja srečke rsir«dne ioSei-^a. ac*nik- Konzorcij'za izdajanje »Treovskeca Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorni urednik: Pranjo Zebal. - Ma^so Hrovat.r.