PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIV. St 231 (7124) TRST, torek, 8. oktobra 1968 PROSLAVA 25. OBLETNICE^ ESTAJE NA KOZINI Boj proti fašizmu se je začel takoj po prvi svetovni vojni Slavnostni govor Jožeta Brileja - Odkritje spomenika podlim - Proslave so se udeležili tudi predstavniki italijanskih partizanov - Nastopila sta tudi pevska zbora iz Bazovice in Trebč - Veliko število udeležencev s Tržaškega (Od našega dopisnika) Lepo, sončno vreme je privabilo ■v nedeljo v Kozino nad deset tisoč ljudi s Krasa, iz Brkinov, Slovenske 'Istre, s Pivke, iz Ilirske Bistrice, pa 'tud,! iz notranjosti Slovenije in iz sosedne Hrvaitske Istre. Opazili smo tudi veliko gostov iz zamejstva. Vsi so bili priča veličastne proslave 25-letnice vseljudske vstaje na Primorskem ter 25-letnice ustanovitve Istrskega odreda in istrskega vojnega področja. Hrpelje in Kozina, dva kraja, ki sta bila v zgodovini pomembna zgolj kot cestni in železniški križišči, dva kraja, kjer so ljudje stoletja z golimi rokami trgali vetru in kamnu .koščke zemlje, sta med narodnoosvobodilnim bojem doživela svoj preporod, šele po osvoboditvi pa se je začelo za ljudi teh krajev človeka dostojno življenje. Danes je v Hrpeljah in okolici več manjših podjetij, imajo najsodobneje u-rejeno šolo, mladinski klub, športna igrišča itd. Vse to pa so si prebi-'baici priborili predvsem sami. V enem izmed govorov smo namreč slišali, da je to področje dalo toliko borcev v NOV, kot jih ne bi mogla mobilizirati nobena redna vojska po najbolj širokih kriterijih. Na tisoče padlih, ranjenih in izgnanih, na stotine požganih domov, to je bil davek, 'ki ga je plačalo ljudstvo Brkinov, Pivke in Slovenske Istre, veličastni spomenik sredi Hrpelj pa je seveda samo simbolična oddolži tev za vse žrtve, ki jih je pretrpelo ljudstvo na tej kamniti zemlji. Proslava se je začela z nastopom pevskih zborov iz Bazovice, Trebč, Dornberka, Sežane, Postojne, Ilirske Bistrice, Kopra in Divače, ki so pod taktirko štirih dirigentov — Oskarja Kjudra, Evgena Prinčiča, Alojza Boštjančiča in Ivana Tavčarja res ubrano zapeli nekaj partizanskih pesmi. V otvoritvenih besedah je tajnik občinskega komiteja zveze komunistov Sežane Andrej Franetič pozdravil vse udeležence, predvsem pa nekdanje borce Istr- Hude demonstracij« v Londond«rryju i LONDON, 7. — Do hudih de-I momstracij je prišlo že v soboto | v mestu Londonderry v Severni I Irski. Demonstracije so se potem I ponovile še včeraj in danes. Društvo za državljanske pravice je v soboto organiziralo pohod v protest proti zakonu, ki določa preventivno aretacijo in pripor, | proti volilnemu sistemu (volilna pravica se odmerja po imetju, tako da ima lahko kdo večje število glasov, revnejši sloji pa sploh ne morejo voliti), in proti diskriminaciji do katoliškega prebivalstva. Med 56.000 prebivalci Londonder-ryja je večina katoličanov, vendar je oblast do njih močno diskriminacijsko razpoložena. Končno vlada v mestu veliko nezadovoljstvo spričo znatne brezposelnosti: 27 odst. prebivalstva je brez zaposlitve. Nekateri laburistični poslanci bodo naslovili na ministrskega predsednika Wilsona interpelacijo, s katero obtožujejo severnoirsko policijo ter notranjega ministra irske vlade Williama Craiga. VVilson je medtem že poklical k sebi irskega ministrskega predsednika Te-rencea O’ Neilla. Spomenik padlim v osvobodilni vojni, ki so ga odkrili v nedeljo na Kozini (Nadaljevanje na 2. strani J jk,*|niiiinl,M|llll|lllmlllll[llllimlllll,ll,ll„ir||,i,,i,Q|l,,|1„,M,l,l|l,III)ll,|ll,ll„,,|ll1,,l|ll,(,IIIIIIM,||,l|„lllllllln,mll,lll,ll||ll,|IM|llllllll||lllll|IIIII|||lll|l|,||M,lll| GOVORICE 0 OSTAVKI DUBČKA IN DRUGIH VODITELJEV Upanja Čehoslovakov se niso z novim sporazumom izpolnila Presenetljiv molk češkoslovaškega tiska in voditeljev - «Pravda» o konferenci komunističnih partij . PRAGA, 7. — še vedno krožijo Jpvorlce, da namerava sedanje vod-»ivo z Dubčkom, Smrkovskim in Svobodo na čelu podati ostavko, so mnenja, da so zahteve So-J©tske zveze nesprejemljive in da ?ie dejansko za novo obliko diktata. je verjetno, da so te govorice /enutno povsem točne, saj v takem Du,bček že v Moskvi ne bi ijuapisai skupnega sporočila, verjet-M je, da so med pogajanji za-s kolektivno ostavko. vsa,k način pa je položaj v rr^R napet in partijski voditelji a pek]^ dalje niso ničesar pove-na'1' V soboto in nedeljo ni bilo vr,?enega sestanka, nobenega go-l°/a ali pojasnila, ki naj bi obraz-Položaj in resnični pomen spo-ucda agencije TASS o moskovskih (vh?f°^or!h' V nedeljo dnevniki kot “Lajno niso izšli, v ponedeljek pa rt„svečajo večino prostora športnim a°godkom. trenutno govorice o odstopu ubčka in tovarišev verjetno niso rjovsem točne, pa tudi istočasno ustrezajo dejanskemu položaju, saj da nameravajo Sovjeti Dubč-“ prisiliti na izredno nepopular-Ukrepe in mu s tem odvzeti »nični ugled, ki ga uživa, ali pa ?? nadomestiti z drugo osebnostjo. Vn.ru ukrePi. za katere so se dogori n,, ' v M°skvi, gre verjetno za poln V^n- val sprememb v partijskih ti-v ■avni*"1 organih, za «čistko» v skuK in Ponovno se sliši o sovjet-s,„, ‘‘svetovalcih)), ki naj bi bili nasajeni v vseh pomembnejših u-^annvah in ministrstvih. Je kaj malo prepričljiv komentar TASS, ki se jezi na za-s]?f*nj tisk, ki je ocenil zadnji mo-L?® sporazum, češ da so se modni) če^koslovaški voditelji odipove-sklepom januarskega zaseda-Ja plenuma partije. “anes se je sestala vlada, ki je Poa .predsedstvom Cernika raz- ^vlJala o ukrepih v zvezi z izva-V.jem moskovskega sporazuma. Utri ^ p0 sesta.i plenum OK KPč. olv Pragi so se danes redno pri- na ?ela cia predavanja na univerzah. *«Hh je prisotna velika večina ^“resorjev in študentov, ki so le izjemnih primerih zbežali iz domovine. študentje so se odzvali pozivu svojih organizacij, ki zahte-znv,0 P°P°ln mir in red na univer-* pozivu je med drugim re-tn^0, da Je «kot 1939. leta prva ^'Spa napadov inteligenca«. !_koptski tisk nadaljuje napade m tako objavlja »Pravda« članek opisnima iz Bratislave, da lokalni »af“'J®ki in oblastveni voditelji pre-’^e'J° stike med sovjetskimi vo-no in Prebivalstvom. «Pravda» *avaja konkretni primer, ko so v Hci m kemijskem podjetju v Bra-JJ"avl morali odpovedati obisk skupne sovjetskih vojakov po ukazu mestnega komiteja, nekatere osebe, ki so imele stike s sovjetskimi vojaki, pa so odpustili, ali jih drugače preganjali, V neki vasi je baje ravnatelj šole ostro opozoril otroke, ker so stali pred sovjetskim tankom, pri čemer se «Pravda» tako naivno izraža., kot da bi bili tanki imenitno vzgojno sredstvo za otroke. «Pravda» se pritožuje, da celo otrokom ne puste, da bi se približali vojakom. Celotni članek pa je usklajen na zahtevo, da so potrebne korenite spremembe v partijskih vodstvih, kamor morajo priti druge osebe. Poseben uvodnik je »Pravda« danes posvetila svetovni konferenci komunističnih partij, pri čemer govori o soglasnem sklepu pa-rtij v Budimpešti, da je treba sklicati to konferenco. V članku je sicer omenjeno, da so govorili o spremembi datuma, toda samo mimogrede. Odločno se v članku poudarja nujnost enotnosti partij. O nasprotjih pa se lahko sluti samo iz odstavka, kjer je rečeno, da so na sestanku ((izmenjali mnenja v svobodnem in prijateljskem ozračju« in v drugem odstavku, kjer je govor, da je komunistična propaganda hotela razbiti enotnost v komunističnih vrstah. »Pravda« torej skuša skrivati nekatera bistvena dejstva 'n tako da je bilo v Budimpešti prisotnih samo 58 partijskih delegacij in torej dobra četrtina partij ni bila prisotna, predvsem pa da gre za zelo globoka nasprotja z najpomembnejšimi partijami glede ČSSR in da zato odložitev sklicanja konference ni tehnično ((slučajnostna« stvar, temveč odraža globoke razlike v stališčih. Poslanec Robert Ballanger, član centralnega komiteja francoske komunistične partije je včeraj v svojem govoru izjavil, da na noben način ne verjamejo, da je bila nevarnost intervencije zahodnonem-ških revanšistov v ČSSR in da je neupravičena intervencija čet varšavskega pakta v čSSR dejansko samo novo opravičilo za nemške militariste, s čimer se zaostruje ločitev sveta na dva bloka. Bai-langer je izrazil željo, da bi lahko češkoslovaško vodstvo doseglo umik čet in da bi nadaljevalo pot, ki jo je pričelo letošnjega januarja. Kljub vsemu temu pa ostaja dejstvo, da je sovjetska partija dala pomemben prispevek socializmu, zaradi česar se francoski komunisti «no-čejo pridružiti zboru sovražnikov socializma«. Zaključil je, da zadeva ne more opravičiti ameriške napade v Vietnamu. List «New York Times« poroča o bojazni v Albaniji, da bi prišlo do vojaškega posega Sovjetske zveze. List pravi, da po suhem to ni mogoče, saj bi morali prej zasesti ali Jugoslavijo ali Grčijo, da pa se Albanci boje izkrcanja mornariških čet, ker je SZ sedaj okrepila tovrst- ne enote v Sredozemskem morju. Isti list tudi poroča, da je albanski podpredsednik vlade in obrambni minister general Baiuku na obisku v Pekingu dosegel dobave lahkih protiletalskih topov in raket kitajskega izdelka. Kadar je baje odšel v Moskvo na dopust, kar naj bi v resnici pomenilo opravičilo za njegovo posredovanje v korist ČSSR. Tiskovna konferenca ljubljanske Drame v Rimu RIM, 7. — Danes popoldne so se v foyeru «Gledališča Peppina De Filippa» zbrali igralci ljubljanske Drame, ki bodo jutri zvečer nastopili v tem gledališču z delom Petra Weissa «Marat-Sade», na tiskovni konferenci. Pozdravil jih je Pep-pino De Filippo, ki je obenem izrazil zahvalo, da so mu dali možnost izvajanja njegovega načrta: predstaviti v svojem gledališču dela iz ozračja, v katerem živimo. De Filippo je še dejal, da je minila doba, ko se je igralec lahko omejil na to, da je zabaval občinstvo, in da danes na gledališče ni mogoče gledali drugače kol na zbor, ki posluša besede, vredne razmišljanja. Režiser Mile Korun je o delu «Marat-Sadex dejal, da noče vsebovati kake poslanice temveč samo interesanten protest Na področju protestov poudarja Weissova drama značaj aktualnosti, ki ne more pustiti, da bi ostali občutljivi gledalci brezbrižni. Korun in ostali slovenski igralci, ki so lani v Mila- Špiljak sprejel F. frabalzo BEOGRAD, 7. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika špiljak je sprejel danes italijanskega veleposlanika v Beogradu Folea Tra-balzo, ki je zaprosil za sprejem. Kaj je bil predmet razgovorov, se ni moglo izvedeti. iiOVIIK EDVARDA KARDELJA NA PROSLAVI 100-LEIMCE PRVEGA SLOVENSKEGA TABORA V LJUTOMERU Čeprav je pred nami še trdo delo lahko z zaupanjem zremo v prihodnost Kardelj je v svojem govoru dejal, da je taborsko gibanje pred 100 leti, čeprav ne v popolnoma dognani obliki, izdelalo celovitejši demokratični koncept programa slovenskega narodnega boja - Kritična ocena sedanje faze slovenske samou pravljavske družbe - Pozdravno pismo maršalu Titu Poseben pozdrav zastopnikom slovenske manjšine v Italiji in Avstriji (Od našega posebnega dopisnika) Pod stoletnimi kostanji, na istem mestu kjer je pred 100 leti potekal prvi slovenski tabor, je bila v nedeljo v Ljutomeru, središču Prlekije, velika proslava tega, v zgodovinskem razvoju slovenske narodne in politične zavesti, zelo pomembnega dogodka. Prijazni in slavnostno okrašeni Ljutomer je za to priložnost sprejel deset tisoče ljudi iz vseh krajev Obmurja in drugod, katerih velik del se je zbral na zgodovinskem prostoru ob spomeniku, ki spominja na veliko slavje pred 100 leti. Na zborovalni prostor so prihajali v dolgih kolonah, mladinci s prapori in transparenti, konjeniki v starih nošah, narodne noše na okrašenih vozovih, ognje-gasci s prapori, mladi telovadci v ■mili iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii!iitii!iiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiliiiiiiiai,iiiiliiillli,ilii,m Calluzzijeve izjave o stanju v ČSSR Nadaljuje se stavka šolskih uprav - Demonstracije študentov v Riminiju in Lodiju RIM, 7. — Nedeljska številka glasila KPI «Unita» objavlja intervju s članom vodstva Carlom Galluzzi-jem, ki se je komaj vrnil iz Prage, kjer je vodil partijsko delegacijo, ki se je srečala s češkoslovaškimi voditelji in z delavci praških tovarn. O zaključkih pogovorov v Moskvi je Galluzzi dejal, da so «sad nenormalnega položaja, ki se vztrajno nadaljuje«. O položaju v ČSSR je dejal, da sodi, da je še vedno v zraku neka »napetost« in da se s težavo obnavlja delo partijskega in državnega vodstva, ki je sedaj ((možno«. Po mnenju Galluzzija je ((presenetljiva« volja čeških in slovaških komunistov in obeh narodov, ((nadaljevati po 'novi poti'«; kot so jo začrtali vodilni predstavniki, čeprav se zavedajo «omejitev in težav«, ki izhajajo iz dejstva, da so prisotne tuje čete. Toda vodstvo lahko računa na ((zaupanje ljudstva m predvsem delavskega razreda« Na vprašanje, kaj sodi o moskovskih razgovorih, je Galluzzi dejal, da je upal, da bo prišlo po razgovorih do resnične normalizacije, a da je njegov vtis, «da se ni mogla uresničiti zaradi nerazumevanja in nezaupanja, ki se nadaljuje. Resnična normalizacija mora omogočiti češkoslovaški partiji in vladi svobodno izpolnjevati svojo vlogo. To pa pomeni, da mora priti do čimprejšnjega umika čet«. «Ni in ne more biti nasprotja med spoštovanjem samostojnosti posameznih partij v graditvi socializma in načeli solidarnosti socialističnih držav in svetovnega komunističnega gibanja.« Svojo izjavo je Galluzzi zaključil z ugotovitvijo, da mora načelo nevmešavanja in spoštovanja neodvisnosti posameznih držav veljati ne samo v odnosih med socialističnimi državami, temveč je osnova za odnose med državami z različno druž. beno gospodarsko ureditvijo, »kot prvi pogoj v perspektivi mednarodne pomiritve in miru ». Predstavniki PSU, PRI, in KD so se spet sestali za preučitev gospodarskega odloka, ki ga namerava izdati vlada, želja KD je, da bi stranke levega centra sprejele skupno ta odlok, ker velja za dobo, ki naj bi jo v bodoče krila vlada obnovljene leve sredine. Vendar pa ni prišlo do enotnega stališča. Predvsem se socialisti ne strinjajo s formulacijo člena 14. ki določa oprostitev plačevanja davkov, če se glavnice kake družbe poveča na način, ki terja določene stroške. Socialisti zahtevajo popolno spremembo tega člena. V Riminiju In Lodiju (Milan) Je bilo več demonstracij, na katerih so študentje zahtevali, naj Italija odpove udeležbo svojih športnikov na ((krvavi mehiški olimpladl«. Nadaljuje se kritično stanje v šolskih skrbništvih, kjer že nekaj dni stavkajo uslužbenci šolskih uprav. Sindikalno gibanje uslužbencev bo verjetno povleklo za seboj tudi druge šolske stroke, saj je že verjetno, da ne bo mogoče izplačati mesečne plače profesorjem Sindikalna organizacija S A S M I (srednje šole) je že napovedala, m prikazali «Kraljc Leara», so iz- ___________ razili zadovoljstvo ob tem drugem i da namerava oklicati ((‘agitacijo stiku z italijanskim občinstvom. I stroke » Zgubili so se zaboji z umetninami iz Jugoslavije BEOGRAD, 7. — Deset umetniških jugoslovanskih del, ki so bila poslana na svetovno razstavo v Mehiko, ne bo moglo biti prikazanih na razstavi, ki jo bodo danes od prli v okviru »Kulturne olimpiadei, ker so se zaboji, v katerih so bila ta dela, zgubili. Dosedanja preiskava je ugotovila, da je osem zabojev, v katerih so ta dela prispela v Mehiko in da so bili izročeni neznani osebi ki je zaboje prepeljala v eno izmed sedemnajst velikih skladišč, ki so na razpolago za razstave v okviru «Kultur-ne olimpiade«. Med eksponati, ki so jih poslali na razstavo, za katere se še vedno sodi, da niso bile ukradene temveč, da so v nekem skladišču, je tudi znana Segedušičeva slika «Stubička bitka« last izvršnega sveta Hrvaške. Vrednost eksponatov poslanih na razstavo se ceni na okrog 35.009 dolarjev. Edvard Kardelj govori na proslavi stoletnice prvega slovenskega tabora v Ljutomeru živopisanih krojih. Nad vsemi je I omenim, da so se tudi tabora pred sijalo toplo jesensko sonce in da- 100 leti udeležili slovenski dele- jalo vsej slovesnosti še prijetnejši, ^ še bolj slovesen značaj. Ko se je vsi. množica zgrnila pred slavnostno tribuno, so združeni pevski zbori ob spremljavi združenih (tbdb na pihala zapeli pozdravni’pesem, nato pa je predsednik skupščine Ljutomer Ivo Šumak izrekel dobrodošlico vsem gostom in vsem udeležencem proslave. Predvsem je pozdravil pokrovitelja taborske prireditve, člana sveta federacije in glavnega govornika na proslavi Edvarda Kar-, delja, predsednika republiške skup ščine SRS Sergeja Kraigherja, predsednika predsedstva IK CK ZKS Al berta Jakopiča, predsednika republiške konference SDZL Janeza Vipotnika, člane sveta federacije Kočo Popoviča, Lidijo šentjurc in Miho Marinka, predsednico zbora narodov Vido Tomšičevo in še številne druge zastopnike raznih republiških organov in družbenopolitičnih organizacij. Posebej je predsednik Ivo Šumak pozdravil dele- gati iz Trsta. V svojem uvodnem nagovoru je predsednik ljutomerske skupščine dejal, da «se je pred 100 leti na tem mestu prvič manifestirala narodna zavest na politični načih, saj so že na ljutomerskem taboru postavili v ospredje odločno in e-notno zahtevo po zedinjeni Sloveniji«. Zborovalcem je nato govoril Edvard Kardelj, ob sklepu zborovanja pa so na predlog predsednika ljutomerske občinske skupščine in ob burnem odobravanju vseh zborovalcev poslali predsedniku maršalu Titu pozdravno pismo, v katerem je med drugim rečeno: «Udeleženci te spominske slovesnosti se globoko zavedajo, da je samo trdna in enotna Socialistična federativna republika Jugoslavija edini porok Slovencem za njihov narodni obstoj, samoupravna in vedno bolj humana socialistična družbena ureditev pa porok za obče slovenski družbeni, politični, e- gacijo slovenske narodne manjšine konomski in kulturni napredek. iz Italije in Avstrije Ob tem naj Strnjeni okrog Tebe in Zveze ko- iiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniuiiiu j, luiiiuuutiiiiiimnuiHitui SPL0SNA RAZPRAVA V SKUPŠČINI OZN Debre obrazložil stališče Francije do raznih mednarodnih vprašanj Poudaril je temeljna načela, na katerih bi morala po njegovem mnenju sloneti mednarodna politika - Nov Gromikov sestanek z Ruskom NEW YORK, 7. - Francoski zunanji minister Debre je govoril danes v skupščini Združenih narodov. Opozoril je na «našo nemožnost pred kršitvijo temeljnega načela miru«. Poudaril je temeljna načela, na katerih bi morala po njegovem mnenju sloneti mednarodna politika: pravica narodov, da sami odločajo o svoji usodi; spoštovanje mednarodnega zakona; pomoč revnejšim deželam; dejanska razorožitev. Zatem je Debre govoril o raznm aktualnih mednarodnih vprašanjih. O Vietnamu je izjavil, da je potrebno vrniti se k ženevskim sporazumom. Kar so tiče pobude, ki bi preprečila vsaj raztegnitev vojne, je dodal Debre, t. j. ustavitve bombardiranja Severnega Vietnama, »nam razum dopušča upanje vanjo«. v Biafra: Debre je govoril o «mu-čeništvu ljudstva Ibo«. «Vsak dan, je dejal, postaja vedno bolj jasno, NIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiihiiiiII Strahovite povodnji v Indiji v Število človeških žrtev je po dosedanjih poročilih narastlo na dva tisoč NEW DELHI, 7. — Po vesteh, ki prihajajo z vseh strani uredništvom časnikov, je najmanj 2000 žrtev strahovitih povodenj, ki so zajele nekatera področja Indije. Uradno so javili, da je žrtev 760, vendar je znano, da je to le število že najdenih trupel. Samo v Darjeelingu in Jalpaiguriju je baje v deroči vodi reke Teesta utonilo 560 oseb, medtem ko nimajo nobenih vesti o 400 družinah, ki so živele ob obrežju. V državi Bihar je pet rek prestopilo bregove in prisililo 50.000 ljudi, da so v naglici zapustili ogrožene domove. Baje je precej mrtvih, vendar do sedaj še nimajo točnih podatkov. Glasnik indijskega zunanjega ministrstva je javil, da je bilo zaradi povodenj 200 mrtvih tudi v himalajskem kraljevstvu Butanu. Glavno mesto države Thimpu, je popolnoma ločeno od sveta, ker so deroče vode odnesle tri mostove. Ponekod čakajo na ljudi, ki so se re‘iii n« višja področja, strupene kače. Te so se izognile po- plavam in se zatekle više, kamor prihajajo tudi ljudje, ki postajajo žrtve njihovega zelo strupenega pika. Tudi v vzhodnem delu Pakistana Dinajpurja je bilo na desetine mrtvih, medtem ko je ostalo na tisoče ljudi brez streh. Na ogroženem področju živi približno 3 milijone oseb. Tudi na področju Rangpurja, na severnem delu države, so poplave uničile 10.000 stanovanj, medtem ko so do sedaj našteli že 13 smrtnih žrtev. da samo rešitev, ki naj upošteva neizpodbitno osebnost tega ljudstva, je v skladu z načelom o samoodlo-čanju, ki ga razglaša naš statut. Živila in zdravila so koristna, toda bilo bi še bolj potrebno in koristno, da bi ustavili pošiljanje orožja, kar podaljšuje vojno.« Češkoslovaška: «S kršitvijo številnih in slovesnih obveznosti, ki jih je sprejela, in resolucij], ki so bile izglasovane v tej skupščini na njeno pobudo, je neka velika država sklenila vmešavati se na najbolj grob način v notranje zadeve neke druge države. Ne more biti nobenega pomirjenja, ki naj bi sprejelo navzočnost okupacijskih čet v ČSSR, ki so bile vsiljene. Samo odhod čet lahko prepreči Evropi in zatem tudi svetu zaostritev napetosti, ki so jo povzročili dogodki v avgustu.« Zahodna Nemčija: Francija meni, da je potrebno, da ta država prizna nekatera dejstva, ki izhajajo iz vojne. Napadi in grožnje proti tej državi škodijo razvoju v smeri miru. Vendar bi se ravnotežje, ki se je ustvarilo po vojni, moglo spremeniti samo splošnim in svobodnim sporazumom. Srednji vzhod: Debre je izjavil, da ima vsaka država Srednjega vzhoda pravico živeti v varnosti, in je dejal, da se izraelska zasedba arabskega ozemlja ne more sprejeti in da ni mogoče nobeno napredovanje k rešitvi brez sporazuma o začetku umika. Pozneje bi lahko razpravljali o svobodni plovbi po Sueškem prekopu, o beguncih in o odnosu med državami tega področja. Debre je dodal, da je sporazum med velikimi državami no dovoliti podaljšanje sedanjega stanja«. Razorožitev: »čeprav je Francija jedrska država, bi se prva pridružila pogajanjem za pravo razorožitev, ki naj teži k varnosti vseh in ne samo nekoga » Debre je poudaril, da se mor. realna razorožitev nanašati na jedrska skladišča in jo mora spremljati temeljita konvencionalna razorožitev pod jasnim in učinkovitim nadzorstvom. Poleg Debreja sta govorila tudi zunanja ministra Etiopije in Maroka. Prvi je kritiziral ZDA in Sovjetsko zvezo zaradi njihovih akcij v Vietnamu in ČSSR. Poudaril je, da nobena reč ne more opravičiti neke velike države ki izvrši eno-stranko dejanje s kršitvijo pravic narodov in listine OZN. Drugi pa je govoril o ozemlju Ifni, ki je pod španskim nadzorstvom. Poudaril je, da bi bilo potrebno v najkrajšem času zaključiti pogajanja med Marokom in Španijo in priključiti to ozemlje Maroku še pred koncem sedanjega zasedanja skupščine OZN. Sovjetski zunanji minister Gromi-ko je sinoči večerjal skupaj z Ruskom. Pozneje je izjavil, da ZDA in Sovjetska zvez lahko napredujeta na sektorju razorožitve. O-menil je sovjetske predloge v sovjetski spomenici z dne I. julija. Zatem je izjavil, da ni bil določen noben datum za sovjetsko-a-meriške pogovore in pripomnil, da je bil svoj čas dosežen načelni sporazum glede tega. Na vprašanje, ali so med pogovorom kaj napredovali za sporazum na Srednjem vzhodu, je Gro-miko odgovoril: »Rajši ne rečem niti ne niti da, toda to pomeni, da se vzdržim.« Dodal je, da sta z nujen pogoj za povratek k .-.tabil-: Ruskom govorila o Vietnamu o nosti, in da Francija podpira mirov- sovjetsko - ameriških odnosih o no odposlanstvo Jarringa, ki «mo- evropski varnosti in tudi o razoru ra imeti uspeh, ker bi bilo nevar žitvi in Srednjen- vzhodu munistov Jugoslavije bomo kljubovali* vsakomur, ki bi si upal podirati, kar je bilo zgrajeno na krvi, solzah in trpljenju jugoslovanskih narodov. Dragi tov. Tito! V teh zapletenih mednarodnih odnosih so si na vzhodu drznili blatiti• celo Tvojo revolucionarno osebnost in Tvoj zgodovinski prispevek k razvoju socializma in boju za mir. Udeleženci te slovesnosti Ti zagotavljajo, tovariš Tito: kdor blati Tebe, blati tudi nas in Jugoslavijo. Zato pa naj vedno računa tudi z revolucionarno zrelostjo Slovencev in vseh jugoslovanskih narodov.» elan sveta federacije in predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije Edvard Kardelj je celotni svoj govor posveti! razvoju slovenske narodne in politične zavesti in težnji slovenskega ljudstva po boljšem, pravičnejšem in lepšem življenju od prvega slovenskega tabora v Ljutomeru do današnje samoupravne skupnosti Slovencev. V uvodu je najprej dejal med drugim: «Tu v Ljutomeru in prav na tem mestu je slovensko ljudstvo pred sto leti oznanilo novo razdobje v razvoju slovenskega naroda v boju za svojo uveljavitev in osvoboditev. Kakor ob vseh prelomnih zgodovinskih trenutkih, kadar je šlo za u-sodo naroda, so se tudi tokrat na zgodovinskem prizorišču pojavile i najširše ljudske množico s svojimi I nacionalnimi in socialnimi težnjami, s svojim revolucionarnim in I demokratičnim nemirom, s svojo neposredno politično akcijo in s svojim direktnim pritiskom na vladajoče in odločujoče kroge takratne avstro-ogrske družbe pa tudi slovenske politike.» «Tisoči in tisoči slovenskih ljudi, zlasti kmečkega ljudstva in mladine. so sodelovali na taborih, izražali svoje narodne, demokratične in socialne zahteve m tudi svoie nezadovoljstvo s politiko konservativnega vodstva in zahtevati odločnejšo borbo za narodnoosvobodilne in socialne cilje slovenskega ljudstva. Ljutomerski tabor je bil prvi ter po vsej priliki tudi najradikalnejši v svojih zahtevah in v svoji kritiki obstoječega stanja v slovenski politiki.» Govornik je dejal: «Cevrav ne v popolnoma dognani obliki je taborsko gibanje izdelalo tako re koč celovitejši demokratični koncept programa slovenskega narodnega boja in v njem obnovilo tudi že skoraj pozabljeno zahtevo po zedinjeni Sloveniji, ki je bila v revoluciji leta 1S48 proklamirana kot vodilni cilj slovenskega ljudstva v vseh njegovih deželah Edvard Kardelj je dejal, da so utabori spontano razglasili, da je vir moči slovenskega naroda boj ljudskih množič tn njihovo demokratično odločanje. Skoraj simbolično je, da so na taborih, prvič no kmečkih puntih, slovenske ljudske množice glasovale za predlagane programe in s tem zavestno prevzemale odgovornost za njihovo uresničenje. Zato taborsko gibanje ni bilo samo narodnoosvobodilno, temveč tudi demokratično in socialno gibanje kmečkih in drugih osnovnih plasti slovenskega naroda. Taborsko gibanje — je dejal Edvard Kardelj — je prineslo sloven skemu narodu mnogo pomembnih uspehov, toda pot za uresničitev demokratičnega in narodnoosvobodilnega programa taborov je bila še dolga in težavna.» «Kakor v dobi taborov, so se slovenski ljudje tudi pozneje pogosto ločevali od teh političnih vodstev in si poskušali utirati pota odločnejšfe narodnoosvobodilne 6i demokratične borbe. To zlasti velja za mladino — je poudaril Edvard Kardelj. Toda te sile so bile pre- i (Nadaljevanje na 2. strani) Slovesna proslava na Kozini ob petindvajsetletnici vstaje GOSTOVANJE BOROVIH NARAŠČAJNIKOV V KRANJU Zmaga v košarkarskem srečanju Več dobrih dosežkov v atletiki Dekleta so postavila nova rekorda Bora za članice (Nadaljevanje a prve strani) odreda In aktiviste tega ipod-Nadalje je pozdravil Številne med njimi predsednike oblih Skupščin celotnega področja med morjem in Postojno, goste z Goriškega, delegaciji združenja partizanov ANPI iz Trsta in Gorice ter številne bivše borce iz teh krajev, ki zdaj živijo v Italiji, goste iz sosedne HrvatSke Istre in druge. Pozdravil Je tudi številne republiške predstavnike, med njimi podpredsednika republiške skupščine SRS dr. Jožeta Brileja in predsednika republiške zveze združenja borcev Franca Leskoška - Luko. Zatem je imel slavnostni govor dr. Jože Brilej, prvi komisar VH. korpusa NOV Slovenije. V svojem govoru je najprej poudaril velik prispevek, ki ga je dalo to področje v narodnoosvobodilnem boju in tudi prej v ogorčenem boju proti fašizmu. Med drugim je rekel: «Boj proti fašizmu se je začel takoj po prvi svetovni vojni, ko so začeli fašisti zatirati slovenski ži- velj. že takrat se je začelo kovati sodelovanje z italijanskimi antifašisti, ki se je v NOB še razraslo, saj so se na tem območju borili z ramo ob rami slovenski, hrvatski ln italijanski borci. To med vojno utrjeno sodelovanje je omogočilo, da sta socialistična Jugoslavija in demokratična Italija v praksi dokazali, da Je mogoče medsebojne pro- bleme, tudi najtežje, urejati na miroljuben način ter ustvarjati pogoje za mimo in prijateljsko sožitje med sosednima narodoma.)) V drugem delu svojega govora je dr. Brilej obravnaval nekatera aktualna mednarodna vprašanja, predvsem pa odnose med socialističnimi državami po vojaški zasedbi češkoslovaške. Med odobravanjem množice je zlasti naglasil doslednost Jugoslovanske politike, katere cilj je sodelovati na enakopravni podlagi z vsemi državami, ki spoštujejo našo ureditev, v prvi vrsti pa seveda z državami s socialistično družbeno ureditvijo. Toda to sodelovanje mora temeljiti na nevmešavanju v notranje zadeve drugih, na pripravljenosti do izmenjave mnenj. Po zaključku govora Je predsednik republiškega združenja zveze borcev Franc Leskošek odkril spomenik padlim tega področja. Spomenik so izdelali po zamisli inž. Ludvika Tumorija, enega izmed bataljonskih komisarjev Istrskega odreda. Trojni lok spomenika simbolično ponazarja upor in boj treh narodnosti tega področja — Slovencev, Hrvatov in Italijanov. V spomenik so vgradili tri spominske plošče. Na prvi piše, da je minilo 25 let od ustanovitve Istrskega odreda in istrskega vojaškega področja. Druga plošča je posvečena spominu padlih borcev Brkinov, Slovenske in Istrske Pivke. Na tretji pa je posvetilo, ki ga Je napisal književnik Ciril Kosmač: V boju padli smo, da bi svobodo živo ohranili v najhujših dneh. Vi glejte zdaj, da bo živela in svobodno hodila po vseh poteh. Ob izstrelitvi častne salve voda JLA so na spomenik položili vence predstavniki vseh občin tega področja ter predstavniki odporniških in drugih organizacij Zatem je Franc Leskošek-Luka izročil predstavniku Istrskega odreda Francu Kuntariču visoko odlikovanje Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, s katerim je odlikoval to partizansko vojaško enoto vrhovni komandant Tito. S proslave so poslali predsedniku Titu pozdravno brzojavko, v kateri se zavezujejo, da bodo še naprej odločno branili pridobitve ljudske revolucije. Ob kanou smo bili priča visoko kvalitetnemu kulturno umetniškemu programu. Nastopili so spet združeni pevci iz teh krajev in iz zamejstva, ki so razen slovenskih partizanskih pesmi zapeli tudi popularno himno garibaldinske brigade, slišali pa smo tudi več partizanskih recitacij. Izvajalce je spremljala železničarska godba. Do pozne noči se niso razšle množice. Bilo je mnogo stiskov rok in mnogo spominov na t;ste dni, za katere je rekel pesnik Matej Bor. da kadar viharji divjajo skozi krošnje, se drevesa svojih korenin zavedo. LJUBAN OMLADIČ Rimu iiiiiun Milimi mimiiiimimiiiiiiii mini mim um MMiiMnmiiMimmmiiiinmiiiiimiii ii mii inmii iim miiiiiiiiiiiin mi mm mmii n m mini n iiniiiii n mmii Govor Edvarda Kardelja na proslavi stoletnice prvega slovenskega tabora (Nadaljvanje s prve strani) ibke, da bi mogle postati sa-nostojen politični faktor, ki bi lah-:o spremenil stanje stvari v slo-? preizkui-ie, preden so široke kmečke mno-ice spoznale, da je njihova svetlita prihodnost samo v revolucio-ami zvezi z delavskim razredom, a vendar — je dejal Edvard Kar-elj — ta proces se je začel ko-jai dobro desetletje po taborskem Ibanju, dobil je svoje potrdilo v tvolucionar \rm odporu med prvo veiovno vojno in ob razsulu av croogrske monarhije, krepil se ;e skupnem boju delavcev, kmetov 1 napredne inteligence za demokra-Cne, narodnoosvobodilne in social, e zahteve slovenskega ljudstva v čari Jugoslaviji in je končno do ~>rel v močno revolucionarno zvezo -lavcev, kmetov, napredne inteli-ence ter vseh resnično demokra 1čnih ljudi, zvezo ki se je Izrazila Osvobodilni fronti. Organizirano OP in s komunistično partijo a I lu je slovensko ljudstvo kovno uresničilo tudi tiste narodno-svobodilne zahteve taborskega ji-anja, ki jih je slovenska buržoaz* i obeh struj tako mnogokrat 'z-ala. Ustvarjena je zedinjena Slonijo in vzpostavljena je svobodna ocialistična republika Jugoslavija v naicopravni skupnosti z drugimi •igoslovanskimi narodi.» «Več kot 75 let je moralo mi-iti, da so bili cilji taborskega etan ja, uresničeni in dejansko so Otti resničent tako — je poudaril E.1 ard Kardelj — kakor fe napo edal Ivan Cankar: «Narod si no isal sodbo sam, ne frak mu je ne o in ne talar...» Ta zavest . je ladala v zavesti ljudskih množic taborskem gibanju in prav poa im geslom je pred 25 leti zboro-al tudi prvi revolucionarni parla-lent slovenskega ljudstva: koče.v-ki zbor odposlancev slovenskega aroda, katerega 25 -l etnico smo raznovali prav te dni.» razvoj kar najbolj človeških m kar najbolj demokratičnih odnosov med ljudmi za stalno in vsestransko zboljševanje človekovih življenjskih pogojev in za njegovo kul. turno rast.« V nadaljevanju svojega govora je Kardelj, ko je govoril o družbenem samoupravljanju dejal, da se «nikoli ne smemo zadovoljiti s tistim, kar smo dosegli, kajti tako zadovoljstvo nujno vodi v nazadovanje in k prepuščanju vodstva vsem mogočim protiljudskim silam. Toda prav zato, da bi se lahko uspešno postavljali po robu napadom, ki nas hočejo iztiriti z začrtane poti, moramo brez olepšavanja razkrivati probleme in področja zaostajanja naše družbe in sicer ne samo za to, da bi jih podvrgli kritiki, marveč predvsem zato, da bi poiskali pota in sredstva za njihovo reševanje. Ne smemo si prikrivati oči, da je takih problemov veliko in da bo marsikakšnega danes težko reševati in rešiti. Marsikaterega od teh bodo reševale bodoče generacije, kajti problemov ne bo nikoli zmani-kalo. Potemtakem ne smemo imeti iluzij, da se lahko ostvarifo vse naše želje.« V svoji nadaljnji analizi je Kardelj zelo kritične govoril o pomanjkljivostih v samoupravljanju, o tem, da se marsikdaj samoupravljanje izenačuje s samovoljo, neodgovornostjo, nedelom in primitivizmom. Dejal je, da «ni dovolj samo braniti samoupravljanje kot sistem proti birokratizmu, etatizmu itd. Danes je predvsem potrebno, da po-sihmal še odločneje in dosledneje rešujemo žive probleme, urejanja notranjih odnosov in v sistemu samoupravljanja in v naši družbi sploh na način, ki bo omogočil, da se taki pojavi in taka navzkrižja zreducirajo na minimum in da se zagotovi stalno obnavljanje socialističnih in samoupravnih odnosov na vse višji razvojni ravni.* Kardelj se je nato dotaknil položaja v zasebnem kmetijskem sektorju in o tem, da ta sektor ni dobil zadostne družbene podpore, zadržal se je pri zadružništvu in kooperaciji ter dejal, da je «po- Revolucija je vzpostavila — m al Edvard Kardelj — temelje za voj socialistične samoupravne :n nokratične družbe. Današnje m rišnje generacije pa bodo sevi-morale še veliko storiti, da bo ok zrasel v krepkega moža, se vi, da bo socialistično samo-■avljanje postalo kar najbolj iz-x>lnjen in učinkovit način ure ja družbenih odnosov ter ma-alnega razvoja. Vendar pa to — poudaril Edvard Kardelj — kar . dosegli doslej, a to niso maj uspehi, nazorno priča, da se s ialističnim samoupravljanjem od- ijo MU najvtijt možnosti sa polnoma jasno, da si kmetje lahko povečujejo svoj lastni življenjski standard samo s pogojem, če bodo povečali produktivnost svojega dela bodisi v sami kmetijski proizvodnji ali pa z dopolnilnim delom v okviru celot negi socialističnega gospodarstva. To pa bodo Lahko dosegli izključno kooperaciji bodisi z zadrugami ali t direktnim sodelovanjem z velikimi kmetijskimi in drugimi gospodarskimi organizacijami, s specializacijo svoje proizvodnje, v povezovanju s turizmom in drugimi dopolnilnimi dejavnostmi, v modernizaciji in s stalnim izboljševanjem tržnih organizacij itd. Gospodarske in strokovne službe republike moraj > pomagati kme lom, da bi se orientirali v vseh teh smereh in da bi dobili resnično družbeno podporo prav tam, kjer ta res lahko da rezultate. Zato se je treba vztrajno zavzemati za ustvarjanje in poglabljanje atmosfere zaupanju m»J kmeti in družbenimi kmetijskimi in drugimi organizacijami ter zagotoviti, da kmetje v svojem vsakdanjem življenju res popolnoma občutijo pravice, prednosti in odgovornosti, ki jih nalaga samoupravljanje kot sistem dela in sožitje med ljudmi.» Edvard Kardelj je proti koncu svojega govora dejal, da «v Centralnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije, v republiških centralnih komitejih in v vodilnih državnih organih zdaj intenzivno izdelujejo teze, programe in konkretne predloge kako reševati vsa vprašanja, o katerih je tako izčrpno in kritično govoril, v obdobju, ki je pred nami.* «Na tej podlagi — je dejal Edvard Kardelj — bomo na IX. kongresu ZKJ izdelali in sprejeli sklepe in resolucije, ki bodo pravzaprav akcijski program za naš boj in akcijo v prihodnjih letih. Ta akcijski program bo hkrati konkretna platforma za utrditev enotnosti vseh naprednih sil naše družbe v socialistični akciji, ki u-streza potrebam in možnostim sedanje etape našega socialističnega, samoupravnega in demokratičnega razvoja.* Svoj govor je Edvard Kardelj zaključil z besedami: rčeprav je pred nami še trdo delo pri razreševanju najbolj perečih problemov našega gospodarskega in družbenega razvoja, lahko z zaupanje,,, zremo v prihodnja leta. Obenem pa moramo vso našo zunanjo politiko in vse naše ravnanje tuai v bodoče usmeriti tako, da bomo pomagali krepiti mir okoli nas in povsod v svetu in da bomo kar se da podprli tiste napore, ki so usmerjeni k miroljubnemu sožitju med narodi.* Po govoru Edvarda Kardelja, ki so ga zborovalci sprejeli z dolgotrajnim odobravanjem, so združeni pevski zbori ob spremljavi pihalnih orkestrov pod vodstvom prof. Jožeta Gregorca, zapeli Simonitijevo »Le vkup, le vkup uboga gmajna*, Kozinovo «Naša zemlja*, Pregljevo «Bratje le k soncu svobodi* ter Simonitijevo »Pesem o Titu*. Zatem sta nastopili šs združena pihalna orkestra delavskega prosvetnega društva «Svobode» iz Ljutomera ter milice iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Jožeta Hriber- ška, nakar je na športnem igrišču sledil množični telovadni V veselem razpoloženju se je skoraj 40-članska skupina športnikov Bora v nedeljo zjutraj pomikala proti Kranju na prijateljsko srečanje v atletiki in košarki s tamkajšnjim Triglavom. Za mlade atlete je potovanje v Kranj pomenilo praktično konec sezone, za košarkarje pa je bila tekma proti Triglavu važna preizkušnja za bližnje prvenstvo naraščajnikov. Košarka BOR — TRIGLAV 30 : 29 (17 : 19) BOR: Francia, Pertot (9), Corbat-ti S. (6), Grgič, Sosič, Barazzutiv Sirca (1), Štokelj (10), Deško, Cor-batti W. (4), Ljubič. TRIGLAV: Hribernik (4), Šilar (4), Gorenje (2), Prosen, Kalan, Jarc (2), Vester (2), Miraja, Nučič (9), Gostiša (6), Urbanc. Prosti streli: Bor: 5 od 28 metov, Triglav 4 od 8. Zaradi 5 osebnih napak sta igrišče zapustila Gorenje in Gostiša (oba Triglav). Pred približno 50 gledalci sta se pomerili peterki Bora in Triglava v prijateljskem srečanju naraščajnikov. Bo- je zmagal s precejšnjo težavo, potem ko je bil po prvem polčasu v zamudi za koš. Kljub zmagi ekipa Bora ni zadovoljila. Z bolj natančnimi podajami in streli in samo z večjim odstotkom zadetkov pri prostih strelih bi bila lahko zmaga borovcev izdatnejša. Bor je začel s postavo: Francia. Corbatti Stojan in Valter, Baraz zutti in Deško. Borovci so se bra nili s cono 2 - 3, medtem ko so nasprotniki branili «na moža«. Borovci so napadali s tremi zunanjimi igralci in dvema centroma, prav tako kot Kranjčani. Takoj v začetku se zaradi obrambne taktike nasprotnika niso znašli in Triglav je kmalu povedel z 9-4 Po prekinitvi je trener zamenjal Francio in Barazzuttija s Stokljem ter Per-totom in Bor je povedel s 13-11. V zadnjih minutah so Kranjčani pritisnili in polčas zaključili v svojo korist. V drugem polčasu so borovci krepko začeli in se postopoma oddaljili od nasprotnikov. V 11. minuti so dosegli 30 točk. Pri tem stanju je trener Tržačanov zamenjal nekaj igralcev. S šibkejšo postavo Bora se je seveda okoristil Triglav, ki je razliko znižal na samo eno točko 10 sekund pred koncem. Borovci tedaj niso več izpustili žoge in prav v trenutku ko je sodnik zažvižgal konec je Stojan Corbatti streljal in zadel, vendar koš ni bil ./veljaven......................... Sancin. Dosegla je zadovoljiv čas. 1. Varmaz (Triglav) 50”1, 4. Sancin (Bor) 60”3. Krogla (moški) 1. Nosan (Triglav) 12,30, 4. Križ man 10,26, 5. Ferluga 10,26, 6. Pra-šelj 7. 40 (vsi Bor). Met krogle (ženske) Ponovno na prvem mestu Nada Klemenc za njo pa podvig Lore-dane Kralj, ki je ponovno za skoraj cel meter popravila osebni rekord, dosegla je že dobro znamko 7,71 m in 4-krat presegla 7 m. 1. Klemenc (Triglav) 9,16, 2. Kralj 7,71, 3. Hrovatin 7,29, 5 Purger 6,50 6. Kuret 5,86, 7. Sancin 5,69, 8. Petaros 4,67 (vse Bor). Skok v daljino (moški) 1 Osovnikar (Triglav) 5,52, 3. Sosič 'Adrijan 3,85, 4. Križman 3,82, 5. Kodrič 3,60, 6. Bertok 3,39 (vsi Bor). Skok v daljino (ženske) še ena zmaga za Klemenčevo in odličen skok 5,07 m. Rosana Šker-lavaj je skočila 4,31 to je nov rekord Bora tudi za člansko konkurenco in eden najboljših rezultatov v naši deželi. 1. Klemenc (Triglav) 5,07 3. šker-lavaj 4,31, 5. Jeza 3,45, 6. Krevatin 3,32, 7. Petaros 2,89, 8. Dilič 2,80, 9. Sosič 2,70 Skok v višino (moški) 1. Nosan (Triglav) 155, 2. Prezelj (Triglav) 150, 3. Sosič (Bor) 135. Skok v višino (ženske) Borovka Purger je bila tretja z ■ I1111II11II111111111 ■ 11111111II ■ III11111111II1111II11 (■ 111 ■ II1111 KONJSKI ŠPORT Poraz favorita Sira Ivorja PARIZ, 7. — Konj Vainguely No-ble je nepričakovano premagal na tradicionalnem konjskem tekmovanju «Arc de Triomphe» favoriziranega zmagovalca iz Epsoma, Sira Ivorja. Za to dirko Je bila razpisana nagrada v višini 65 milijonov lir in novim društvenim rekordom za deklice: 115 om. 1. Klemenc (Triglav) 130, 3. Purger 115, 4. Kuret 90 (obe Bor). Met kopja (moški) 1. Nosan (Triglav) 33,34, 3. Ruz-zier 32,26, 6. Prašelj 26,58 (ob Bor). Štafeta 4x100 m (ženske) Cas 64”5 predstavlja nov društveni rekord Bora. 1. Triglav 59", 2. Bor A 64”5, 3. Bor B 69”7. Štafeta 4x100 m (moški) 1 Triglav A 50”4, 2. Triglav B 52”i, 3. Bor A 53”2, 4. Bor B 63”6. MLADINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Breg-Arsenale 3:1 Že četrta zaporedna zmaga Brežanov BREG: Marij Žerjal, Herman Gerli, Silvan Kuret, Viljem Krmec, (Vojko Slavec) Vladimir Berdon, Igor čuk, Igor Slavec, Milan Mikuš, Fabij Bandi, Marij Zahar, Boris Kocjan. ARSENALE: G. La Rosa, V. Simmovich, D. Pindozzi, P. Colom-bin, G. Tron, S. Florio, F. Rovina, G. Guercio, A. Dodič, F. Laska (L. Castagna). Breg je osvojil že četrto zapo- redno zmago in dosegel tako 8 točk ter je še vedno rnc-d prvimi na skupni lestvici mladinskega nogometnega prvenstva Tekma je bila zelo borbena in tudi tehnično precej dobra. Kot vedno je Breg prešel takoj v napad in ogražal nasprotnikovo mrežo. Tako so prisilili vratarja Le Roso, da je že v 10’ ubranil strel po zaključeni Mikuševi ciji. lep ak- ZARJA - TABOR B 2:1 (2; 0) Kljub pomanjkljivi formi zmaga Bazo vcev v Sežani V prijateljski tekmi sta se v ne- deljo v Sežani pomerili enajsterici domačega Tabora in bazoviške Zarje. Sežanci so nastopili z «B» moštvom, ki pa se je na igrišču lepo izkazalo z mirno in konstantno igro, v kateri so izstopali predvsem starejši igralci, Ta ekipa bi lahko na tukajšnjem prvenstvu III. kategorije brez skrbi igrala eno vidnejših vlog. Zarja je nastopila z nekoliko okrnjeno postavo. V prvem polčasu so «belo-rdeči» močno pritisnili in zelo nevarno napada': predvsem preko živahnega Pasqualisa, kateremu je morala domača obramba posvečati mnogo pozornosti. Dobro je deloval tudi tandem Žagar Marc, ki se je izkazal v samostojnih akcijah. Te pa so v nadaljevanju bile preveč razvlečene in tako so se zaključile brez vsakega uspeha. Nepopolnost postave je Zarja ob- napadom. V prvem polčasu to ni prišlo takoj do izraza, ker so krila nazadovala. Ko pa je tem zmanjkalo sape je le Baldasinu od časa do časa uspelo kriti to vrzel. Ekipa kot celota je pokazala, da še ni na mestu s kondicijo in da ijo treba še krepko trenirati. Poglavje zase je obramba. Njeni igralci (posebno »prosti*) zapravljajo preveč žog. Namesto da bi skušali graditi igro stremijo preveč k razdiranju nasprotnikovih akcij s »stratosferskimi* outi. je privabila na tribune 100 tisoč i čutila na sredini igrišča, kjer je gledalcem. 'šepala povezava med obrambo in Atletika Mladi borovi atleti so se le" v v nekaj panogah enakovredno borili z domačini, ki so bili skoraj vsi po 1 ali 2 leti starejši od Trža čanov. Poleg slabših uvrstitev pa so dosegli tudi nekaj res dobrih rezultatov in rekordov. Pri deklicah sta padla celo dva članska rekorda Bora. 100 m (moški) Boris Guštin se je uvrstil na 4. mesto. Njegov čas je bil zelo dober: 12”9. Komaj 12-letni črt šiško-vič je dosegel na isti progi odličen čas 14”5, 1. Osrenkar (Triglav ) 12”5, 4 Guštin Boris 12”9, 6. Sosič Jani 13”4, 7. šiškovič 14”5, 8. Sosič Adri jan 15”7, 9. Bertok 16”2, 10. Kodrič 16”3 (vsi Bor). 60 m (ženske) V prvi skupini je tekla najboljša pionirka v Sloveniji Nada Klemenc. Premočno je zmagala v 8”2. Borovka Evelina Jeza je z 9”6 popravila osebni rekord. V drugi skupini je Rosana Skerlavaj dosegla odličen čas 9”, enega najboljših za našo deželo. Osebna rekorda pa sta postavili še Rosana Sosič in Mariza Dilič. 1. Klemenc (Triglav) 8”2, 3. Skei-lavaj 9”, 4. Jeza 9”6, 5. Krevatin 9”8, 6. Kralj 10”1, 7. Sosič 10"6, 8. Dilič 11*3 (vse Bor). 600 m (moški) 1. Strel (Triglav) 1’36”8, 4 Ruz-zier 1’43”2, 5. Guštin 1’48”3, 6. šiškovič 2’4”6 (vsi Bor). 300 m (ženske) Za Bor je tekla samo Tatjana V prijateljskem srečanju Breg-Union delila točki BREG — UNION 1:1 STRELCA: V 3’ d.p. Poropat, v 29’ Bassanese. BREG: Favento; Berteslna, Valentič; Samec, Švara, San Leban; Visintin, Bassanese, Rodella, Gra-honja, Ralza. UNION: Pavatič; Tmant, Cram-steter; Fortezza, Gombač, BisuMi; Morabito, čok, Camassa, Desenibus, Poropat. Koti 8:2 za Breg. Sodnik: Saule. V okviru priprav za prvenstvo III. kat. sta se pomerila Breg in Union, da bi preizkusila svoje moči. Tekma naj bi služila tudi trenerjema, da bi spoznala nove nakupe ter kondicijo igralcev. Tekma je bila napeta. Union je pokazal večjo borbenost ln agresivnost medtem ko je tehnično vidno zaostajal za Brežani. Vsekakor je ekipa že dobro uigrana in bo z vestnimi treningi, žela marsikak uspeh v bližnjem prvenstvu. Kar se Brežanov tiče, pa moramo reči, da Je ekipa še daleč od najboljše forme (razen Faventa), večini igralcev se je poznalo pomanjkanje kondicije in premalo treninga. Akcije so bile raztrgane in vsa napadalnost moštva je slonela le na improvizaciji posameznikov. niiiHMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiHmiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiii DANES V LJUBLJANI ODPRTJE MEDNARODNE RAZSTAVE «Sodobna elektronika* na Gospodarskem razstavišču Prisotnih je nad 200 podjetij iz 21 držav nastop pionirjev in mladine ter članov društva »Partizan- ljutomerske ob čine in za zaključe nastop vrhunskih orodnih telovadcev. Prav na kuncu so nastopile še folklorne skupine z izvajanjem narodnih ple sov, na oližnjei. dirkališču pa so bile popoldne velike konjske dirke za republiško prvenstvo. Konjski šport ima v Ljutomeru že doigt deset letne tradicije Dirkam je pnsostvo valo blizu d esc, tiso*’ domačinov in ostalih udeležencev velikega tabor skega slavja Med telovadnim nastopom so taborni prostor prele tavala v nizkem preletu letala letalskih klubov. Po zaključenem uradnem delu slovesnosti je predsednik skupščine ljutomerske občine Ivo Šumak priredil v domu Partizu i sprejem za goste, slavje pa se je nadaljevalo še pozno v noč ob ljudskem rajanju in splošnem veselju tako da je ta tabor z vsem, kar je pomenil, bil res dostojna počastitev zgodovinskega tabora pred sto leti in obenem ena naj večjih in najbolj doživetih manifestacij v tem pre lepem in gostoljubnem delu Slovenije. Jože Koren Danes dopoldne ob 11. uri bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesno odprli novo mednarodno sejemsko prireditev, 15. mednarodno razstavo elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike. »Sodobna elektronika*, ki bo trajala do vključno 13. t.m., zavzema vse prostore razstavišča, v njenem okviru pa nastopa nad 200 podjetij iz 21 držav, posamezni razstavljavci pa prihajajo celo z Japonskega, iz Avstralije, Argentine in ZDA. Na 12.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora bomo lahko ponovno občudovali najnovejše izdelke jugoslovanskih ln drugih svetovnih proizvajalcev raznovrstnih elektronskih naprav, instrumentov, opreme, računalnikov ter telekomunikacijskih in drugih sodobnih naprav, ki pridejo v poštev v industriji, pa tudi v medicini, znanstvenem delovanju in sploh v življenju sodobnega človeka. Mednarodno razstavo spremljajo tudi letos strokovna posvetovanja in simpoziji z mednarodno udeležbo, poleg tega pa bo te dni na Bledu IV. Jugoslovanski kongres o vakuumski tehniki. Posvetovanj jn strokovnih srečanj ob letošnji «sodobmd elektro- niki)) se bo udeležilo nad 200 domačih in tujih strokovnjakov. V festivalni dvorani na razstavišču bo v času od 9. do 12. oktobra tudi prvi jugoslovanski simpozij z naslovom »Elektronika v medicini*, ki ga organizira Nuklearni inštitut Jožef Stefan v sodelovanju z jugoslovanskim komitejem ETAN, Slovenskim zdravniškim društvom, E-lektrotehniško zvezo Slovenije, fakulteto za elektrotehniko, medicinsko fakulteto in samim Gospodarskim razstaviščem. Na tem zasedanju bo nastopilo okoli 100 strokovnjakov iz 15 držav. Namen simpozija Je, prikazati trenutno stanje v elektroniki, aplicirani v zdravstvu, ter pomagati pri organiziranem širjenju uporabe sodobnih elektronskih pripomočkov v zdravstvu. Med svojim bivanjem v Sloveniji si bodo tuji strokovnjaki v spremstvu domačih ogledali nekaj ljubljanskih ustanov, v katerih že uporabljajo sodobne elektronske naprave. Nadaljnji simpoziji na sporedu so še »Simpozij o novih dosežkih v razvoju, proizvodnji, opremi in u-porabi elektronskih sestavnih delov ln materialov*, «11. Jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah* in »IV. Jugoslovanski mednarodni simpozij o obravnavanju podatkov*. Omibramiba je bila precej statična in premalo odločna. Zato je večkrat zašla v škripce. Pozitivno je zaigral San, ki je letos prvič prestopil v vrste Brega, čeprav je zagrešil nekaj napak, pa Je to odpustljivo, saj je bila to njegova prva tekma med «plavimi» in se še nikakor ni mogel znajti. Sicer pa je fant precej zanesljiv ln dinamičen. Na sredini Igrišča sta gospodovala Leban in Bassanese, ki ju namerava Breg najeti od Fortituda, a ni o tem še nič gotovega, če bi se nakup posrečil pa bi bil res dober, kajti igralca sta bila gotovo najboljša na igrišču Kaj pa napad? Lahko mimo rečemo, da napada sploh ni bilo. Le rediko so igralci prodirali skupaj v nasprotnikov kazenski prostor in še tedaj v veliki zmešnjavi. Zapravili so kup ugodnih žog, najprej zaradi premalo skupne igre, nato pa ker sta krili preveč silili v center in ni bilo zato dovolj prostora, da bi se akcije razvile do konca. Svojeglavost pa je naredila ostalo. Torej, če potegnemo črto vidimo, da ekipa še ni uigrana in bo moral trener Sušelj še precej delati, da bo privedel moštvo v zadovoljivo formo. Moramo pa pripomniti, da ima Breg na razpolago samo polovico razoranega, kamnitega in neprlkladnega igrišča, kjer morata trenirati kar dve ekipi hkrati. Zato Je razumljivo, da rezultati izostajajo, vodstvo pa se mora zadovoljiti s tem kar ima, dokler na odgovornih mestih bodo uredili tako, da bo lahko enajsterica redno trenirala in uspešno branila čast naše občine. Ker Je vsebina današnje tekme relativnega pomena, navajamo samo najvažnejše akcije. že po začetnem žvižgu se Je med moštvoma začela huda borba ln napadi so si sledili drug drugemu z obeh strani. V 13’ je Pavatič uspešno odbil v kot Ralzov strel. V 20’ in 29’ se je izkazal Favento. ki je rešil nevarni žogi. V 30' sta Ralza in Grahonja zgrešila strel iz ugodnega položaja pred vrati. V 35’ je Camassa po osebni akciji za las streljal ven. V 3’ d.p. Je povedel Union z Po-ropatom, ki Je izkoristil oklevanje Brežanov. V 29’ pa je Bassanese ukanil Unionovega vratarja z izredno lepim prostim strelom. Tekma se je nato še bolj ogrela ir. Je bila zasluga le sodnikove prisebnosti, da jo je privedel do konca brez večjih incidentov. Loki Bazovci so oba gola dosegli sredi prvega polčasa. Najprej je hitri Pa-squalis z osebno akcijo ukanil sežanskega vratarja, potem ko je preigral tri nasprotnike. Ni preteklo pet minut ko so «belo-rdeči» podvojili izid. Dolg predložek je v sredini prestregel Marc, ki se je sam znašel pred vratarjem Ta mu je medtem stekel nasproti. Kratko obotavljanje, nato pa _ odlična fintirana žoga, ki je končala svojo pot v mreži. Konstantna igra domačega moštva je dala sadove v drugem polčasu, ko je Zarja močno popustila. Gol za Tabor je dosegel srednji napadalec, ki je poslal v Babudrovo svetišče lepo podajo desnega krila. Zarja je nastopila z naslednjo postavo: čač (Babuder); Fresa (Bernetič), Maks Križmančič (Fresa); D’Este, Delise, Stojan Križmančič; Žagar, Baldasin, Marc, Vojko Križmančič, Pasqualis. t. v Kmalu nato je Arsenale zmedel; obrambo Brega in prisili Žerjala, da je ubranil zelo nevaren strel. Z obeh strani so si nato sledile lepe akcije, ki so večkrat spravljale vratarja v zadrego. Tako .je Bandi v 14’ za las zgrešil gol po lepi akciji Čuk — Mikuš. Večkrat so Brežani ponovili svoje krasne napade, a vedno brez uspeha. V 27’ je sodnik opomnil Bandija, nato pa ga je izključil. Tako je Breg igral samo v 10. Tik pred koncem prvega polčasa je nasprotnikov protinapad ponovno spravil v nevarnost Žerjala, ki je z lepim posegom rešil mrežo., Čeprav je Breg v drugem polčasu igral samo v 10, je popolno-' ma nadvladoval nasprotnike. Akcije so si sledile druga za drugo. Nasprotnikova obramba je bila po-’ polnoma zmedena, vendar ni uspelo! Brežanom doseči gola. V 9’ je Gerli zamudil krasno priliko za gol, ko je zgrešil strel V vrata. Arsenale je prešel v proti-! napad in minuto kasneje dosegel prvi gol tekme. Ponovno je Breg prešel v protinapad in prisilil na- sprotnikovo obrambo, da se je dvakrat zaporedoma rešila v kot. V 17 je sodnik prisodil kazenski strel plavim v bližini kazenskega prostora. Tudi to priložnost so Brežani zamudili, čeprav je Gerli lepo streljal v vrata. Breg nadalje pritiska na nasprotnikovo obrambo, ki se precej lepo brani. V 21’ se reši v kot. tokrat Gerli izrabi priložnost in s krasnim strelom ukane La Roso in doseže tako izenačenje. Štiri minute kasneje doseže Breg drugi_ gol z lepo Mikuševo akcijo. V 28' prisodi sodnik ponovno kazenski strel v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Obramba odbiie, toda žogo ustavi Zahar, ki nato strelja v vrata in doseže tretji gol. V 35' preide Arsenale v protinapad, i Kuret podere napadalca tik na meji kazenskega prostora in se tako izogne enejstmetrovki. Lep kazenski strel, ki ga Žerjal lepo ubrani. V zadnji minuti Breg za las ne doseže četrtega gola. Radi bi pripomnili, da Brežani nimajo posebne sreče s sodniki. Tudi v tej tekmi je bi' sodnik precej pristranski in večkrat precej škodil naši ekipi. Upajmo, da se bo to v naslednjih tekmah odpravilo. Za prihodnjo nedeljo čaka naše i mlade igralce težka tekma z Auri-sino. Mladinci se na to tekmo pripravljajo pod odličnim Vižentinovim vodstvom in upamo, da nas ne bodo razočarali. K. B. 0UM PIA D A TOKIO, 7. — Olimpijsko zastavo, ki jo je hranil tokijski guverner od zadnjih olimpijskih iger leta 1964, so ta teden izpostavili na magistratu japonske prestolnice. Zastavo, ki meri 2,20x1,50 m, bo neki visoki japonski vladni funkcionar osebno odnesel v soboto v Mehiko, kjer jo bodo izobesili med svečano otvoritvijo olimpijskih iger. GRAZIA ŠTEVILKA POSVEČENA MODI POSEBNO VABILO GOSPEM Kolikor niste še izbrale vaših novih zimskih modelov, lahko to storite, ako boste sadile novim idejam revije GRAZIA, katere lahko posnemate. Prva serija idej: že pripravljeni plašči: udobni, mehki, sodobni. Vložek GRAZIE, je velika izložba najboljših modelov modnih hiš COR1, HETTEMARKS, MAR-ZOTTO, MAX MARA, RUGGERI, ki so izdelale za italijansko ženo veliko izbiro pripravljenih vzorcev v duhu visoke mode. Navedene so tudi cene in naslovi, kje lahko vse to kupite. Druga serija idej: vložek posvečen izključno tkaninam novosti: izdelava, barve, zamisli, ki bodo vodilni elementi mode za prihodnjo mrzlo sezono. Tretja serija idej: vložek na risalnem papirju prinaša modele, ki jih je skicirala ATA, in katere boste lahko izročile šivilji. Izsledile boste tudi nasvete v kateri tkanini lahko realizirate In kar je še najbolj važno! GRAZIA/ŠTEVILKA O MODI vsebuje še druga presenečenja, novosti, koristne rubrike. Ne smete zamuditi številke GRAZIA SERIE EXTRA, ki je sedaj v prodaji. ARNOLDO MONDADORI EDITORE PD »SLAVEC* IZ RICMANJ JE RAZVILO SVOJ PRAPOR IN PROSLAVILO 25-LETNICO VSTAJE «Nadaljujmo boj, ki naj bo skupen izraz hotenja vse naše narodnostne skupnosti; Počastitev spomina padlih v NOB - Bogat kulturni spored, pri katerem so poleg domačega društva sodelovali tudi številni pevski zbori in godba «Parma» iz Trebč V nedeljo so Ricmanje slavile svoj praznik. Domače prosvetno društvo «Slavec» je razvilo svoj novi prapor, hkrati pa so Ricmanj-W proslavili tudi 25-letnico vseljudske vstaje na Primorskem in Počastili spomin svojih padlih. Verjetno je k temu pripomoglo tudi čudovito zgodnjejesensko le-P° vreme, toda Ricmanje že dol-8° niso bile tako praznično razpoložene in v tej breški vasi že dolgo ni bilo toliko ljudi, saj se Je nad vasjo, v kraju, ki mu domačini pravijo Podžrebčevo, zbra-*o izredno veliko ljudi, praktično vse Ricmanje in veliko ljudi iz Tajnik pxl. «Slavec» učitelj Boris Žafran bližnje in širše okolice. Med drugimi smo tu videli tudi poslanca Albina Škrka, podpredsednika in tajnika SPZ Mirka Kaplja in Edvina Švaba, ricmanjskega rojaka starega prosvetarja Ernesta Švaro in mnoge mnoge druge. Svečanost se je začela na domačem pokopališču. Predstavniki prosvetnega društva «Slavec» so položili pred spomenik padlim venec, domači pevski zbor pa je pod vodstvom dirigenta Vladimira Švare zapel žalostmko. š<* nre.i na je tajnik p.d. Boris Žafran prebral pismo, ki ga je prosvetnemu društvu in vsem Riemanjem poslal ob tej priložnosti dolinski župan in deželni svetovalec Dušan Lovriha, ki se svečanosti ni mogel udeležiti, ker je kot član odposlanstva tržaških Slovencev odšel na proslavo stoletnice narodnega tabora v Ljutomeru. Dušan Lovriha je v svojem pismu Ric-manjcem med drugim zapisal: 9.15 Poročila 7 10 Jutranja glas-ba - 8.00 Prenos RL - 10.35 Prisluhnimo jim - 11.00 Otroški koti-cek ■ 11.15 Orkester - 11.30 Da-na,snji pevci • 11.4" Vesela glasba ; 12-00 in 12.50 Glasba po željah -”■10 Za mlade poslušalce - 14.30 Olasbene šole - 15.30 Opereta -J7.00 Tretja stran - 17.15 PojeB. Kodrič 17.40 Ital narodne - 18.00 lr* 19.30 Prenos RL 19.00 T. Kenija - 22.10 Orkester. NACIONALNI program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po: focila - 8.30 Popevke - 9.06 Zvočni £ak - 10.05 Ura glasbe - 11-30 , lasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.15 Klub Adriano - TOREK, 8. OKTOBRA 1968 14.45 in 15.10 Nove popevke - 16.00 Program za najmlajše - 17.05 Glasba za mladino - 19.13 Roman - 20.15 Rossini: «La scala di seta*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.17 Nove pesmi - 11.00 Filmske novosti - 11.41 Pesmi desetletja - 13.00 Program z V. Gassmanom - 13.35 Brez naslova - 15.15 Pianist A. Schnabel - 16.00 Popoldanski spored - 16.35 De Falla, V španskih vrtovih -18.20 Enciklopedija - 19.00 Ping pong - 20.01 Orient express - 21.10 Radijska priredba - 22.40 Jazz. III. PROGRAM 10.00 Haendlova suita štev. 3 -10 20 Boccherini in Danzi - 11.00 Čajkovski, 2. simfonija - 12.20 Stravinski: Petruška - 14.30 Iz Massenetovega »Don Kihota* - 15.30 Plošče - 16.00 Rota, sonata - 17.45 Schumannove romance - 18.30 Lahka glasba - 19.15 Koncert - 20.30 Klavičembalo. FILODIFUZIJA 8.00 Operna glasba - 8.50 Beethoven - 10.45 Koncert - 12.30 Sopranistka G. Davy. SLOVENIJA 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Inform. oddaja - 8.08 Operna ma- tineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 Dva orkestra - 10.15 Pri vas doma - 12.10 Iz Verdijeve opere «Othel-lo» - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz kraja v kraj - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Koncert - 15.40 V torek na svidenje - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. orkester - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Iz naših studiov - 18.50 Na križ-potjih - 19.15 Stane Mancini - 20.00 P. Levi: Postaja v megli - 20.50 Klavir in orkester - 21.15 Popevke - 22.15 Jug. glasbena tribuna -23.15 Španske romance. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Planet Zemlja - 13.00 Slikanice - 13.30 in 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za najmlajše - 18.45 Koncert - 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 0’Neill: «Ah, Wilderness!» - 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik - 21.15 Deset let po smrti Pija XII. - 22.05 Ciao mamma. JUG. TELEVIZIJA 20.00 in 22.40 Poročila - 9.35 in 14.45 TV v šoli - 10.30 in 15.40 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 16.40 Francoščina - 18.05 Risanka - 18.20 Oddaja za ital. narodnostno skupino - 18.45 Hallas — mojster risanega filma - 19.15 Svet na zaslonu - 20.40 Larredo — film - 21.56 Gioa-chino Rossini. veških pravic». Boris Žafran je v nadaljnjem poudaril, da maše ljudstvo je prestalo najtežje preizkušnje, pa čeprav za ceno krvi. Mnogi so za to dali tudi svoje življenje. Zato jih ne bomo in jih ne moremo nikoli poplačati. Da pa so vedno v naših srcih, pričajo številne proslave, ki se vrše po vseh večjih in manjših krajih naše Primorske in tudi našo prireditev smo združili s proslavo te važne obletnice.» Po pozdravu tajnika je imel svečani nagovor podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Miro Kapelj, čigar govor objavljamo posebej. Sledila je svečanost razvitja prapora, ki ga je ob navzočnosti dolgoletne uradnice dolinske občine Olge Demark in prvega povojnega predsednika društva Mirka Komarja, ki sta bila ob tej priložnosti botrica in boter, sedanji predsednik društva Zdenko Hrvatič izročil mladini, ki naj ji bo «društveni prapor kažipot v bodoči dejavnosti,* Miro Kapelj pa je v imenu Slovenske prosvetne zveze pripel na prapor poseben spominski trak in članom p.d. «Slavec* takole čestital: *Pred dvema -letoma smo pravna tem mestu skupaj slavili lep, častitljiv-jubilej— 70-letnico obstoja vašega društva. Takratna želja nas vseh je bila, da naj bi se preizkušeno in v težkih časih naše narodne zgodovine prekaljeno društvo razvijalo, vsestransko utrjevalo in nenehno delovalo v splošno korist vseh vaščanov in vse slovenske narodnostne skupnosti in da bi želo vedno nove in nove uspehe. Današnja manifestacija je dokaz, da se naše skupne želje uresničujejo. In to je lahko v ponos vsem, predvsem pa vam.» Svečanost ob razvitju prapora je bila kot nalašč, da se je počastil tudi znani tržaški slovenski kulturni in prosvetni delavec ricmanjski rojak pevovodja Vladimir Švara, ki so mu podelili zlato dirigentsko piščalko in medaljo ob 25. obletnici vstaje. Miro Kapelj je ginjenega slavljenca takole nagovoril : «Vam, dragi tovariš Vlado Švara, ki sle skozi težko dobo fašizma vztrajali, vam, ki ste kljubovali neštetim težavam in se iz- Ignacij Ota izroča Vladimiru Švari zlato dirigentsko piščalko postavljali najhujšim nevarnostim, s tem, da ste neutrudno skrbeli za to, da je slovenska pesem ostala živa tudi tedaj, ko je bila že navadna slovenska beseda silno nevarna, vam, ki ste slovensko pesem gojili tudi v skrajno težkih okoliščinah na jugu Italije, kjer ste zbirali v pevski zbor slovenske fante in može, vam, ki ste po zmagi nad fašizmom s pravim mladeniškim zaletom nadaljevali delo na področju slovenske prosvete in ki ste tudi danes duša pevskega zbora uSlavec*, ki je v ponos vašemu rodnemu kraju — Riemanjem, Slovenska prosvetna zveza, katere član je tudi prosvetno društvo «Slavec». izreka svoje priznanje.» Ko je nato domače društvo lepo in ubrano zapelo še nekaj pesmi in sicer Švarovo predelavo «Prelepa je Selška dolina*, Vodopivčevo «Na poljani* ter Bučarjevi «Dečva pa v hartelcu* in »Tam, kjer pisana so polja*, so na oder priskakljali najmlajši Ric-manjci, ki so ob spremljavi na harmoniko zaplesali venček do mačih narodnih plesov »Stu ledi*. Ricmanjske otroke, ki so bili oblečeni v slovenske narodne noše, je za nastop pripravila domačinka Mirka Žerjal, na harmoniko pa jih je spremljal Bruno Bordon. Mirka Žerjal je pripravila ricmanjske šolarje tudi za ples »Gazela in škrat*, ki je bil na sporedu takoj po nastopu mešanega pevskega zbora «F. Prešeren* iz Boljunca, ki je pod vodstvom Draga Žerjala zapel «Pesem fizkul-turnikov* v Vrabčevi priredbi, rusko narodno «Katjuša», Vodopivčevo «Ptici» ter Vrabčevo »Zdravico*. Nato se je lepo postavil dijak Sergij Pregare z Gregorčičevo pesmijo «Naš narodni dom*. Na oder so nato prišli pevci dolinskega društva »Valentin Vodnik*. Pod vodstvom Ignacija Ote so Dolinčani zapeli Vodopivčevo «Mojo srčno kri škropite*, Jerebovo »O kresu* in Venturinijev «Pozdrav domovini*. Nastopil je nato znani trio Bordon, ki je izvajal celo vrsto zelo popularnih pesmi. Kot zadnji so nastopili pevci iz Križa. Zbor »Vesna* je pod vodstvom svojega pevovodje Frančka Žerjala zapel Venturinijevo »Lovsko*, narodno »Ljubezen in pomlad* ter »Delavski pozdrav*. Med petjem jih je na harmoniko spremljal Dušan Kovač. Sledil je zaključni nastop vseh moških pevskih zborov, ki so nastopili doslej ter še zborov «Lipa» iz Bazovice in »Primorec* -iz Trebč. Združeni pevski zbori so zapeli «Vstajenje Primorske* pod vodstvom Vladimira Švare, »Hej brigade* pod vodstvom Stanka Zidariča, ki vodi bazoviški zbor »Lipa*. «Na juriš* pod vodstvom Ignacija Ote in končno še »Pesem 14. divizije* pod vodstvom Frančka Žerjala. Združene pevske zbore je spremljal na harmoniko Oskar Kjuder. Seveda bi morali posvetiti kako besedo več nastopom pevskih zborov, pa nam prostor tega ne dopušča. Kot nam prostor ne dopušča, da bi pohvalili vsaj one najmlajše, ki so pritegnili tolikšno pozornost in vzbudil val navdušenja vsega občinstva. Toda tudi suhega naštevanja zelo bogatega programa ne moremo zaključiti, ne da bi pohvalili godbo «Parma» iz Trebč, ki je ves popoldan pred, med in po nastopih posameznih zborov neutrudno izvajala umetne, narodne in partizanske skladbe. Za godbo iz Trebč bomo ob tej priložnosti zapisali tudi to, da ima v svojih vrstah nekaj zelo, zelo mladih glasbenikov, kar naj nam služi kot jamstvo, da bo ta tako požrtvovalen ansambel še dolgo, dolgo deloval v splošno zadovoljstvo. In na koncu še nekaj ugotovitev: svečanost je bila dobro pripravljena in je zato lepo uspela. Z veseljem nadalje ugotavljamo, da smo tako med nastopajočimi, kot tudi med občinstvom videli zelo veliko mladine, kar pomeni, da se naša mladina zanima za slovensko prosvetno dejavnost in za življenje društev. Poseben ton tem prireditvam pa dajejo v zadnjih časih številne narodne noše. Tudi v Ricmanjih je bilo veliko domačih deklet v narodnih nošah, pa tudi veliko najmlajših se je odelo v naše lepe narodne noše. Res je, da so narodne noše nekakšna svetinja in ne moremo z njimi nastopati ob sleherni priložnosti, ob večjih svečanostih pa naj bi bile kar obvezne. Bogati spored sta najavljala Dragica Hrvatič in Emilij Kuret. (Nekaj posnetkov z nedeljske svečanosti bomo objavili v četrtek). |os/io C'fini nit: Med beneškimi partizani onstran Matajurja OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zaupajte v svoje moči in tudi nekoliko v srečo. Bodite bolj skromni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Več odločnosti in vse bo šlo prav. Svoje sreče ne razglašajte. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pogosto ste z glavo v oblakih in to zna škodovati. Ohranite mirno kri. RAK (od 23.6. do 22.7.) Kar krepko naprej tudi proti volji predstojnikov. Imejte vero vase. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če ste na vodilnem mestu, nosite ustrezno odgovornost. Izognite se neprijetni družbi. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Močno boste zaskrbljeni in to brez potrebe. Darilo, pismo, vest. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S potrpežljivostjo boste vse uredili. Nervoza je odveč. Nova ljubezen. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Če boste izkoristili svojo spretnost, boste zmagali. Nekdo bo ljbbosu-men. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Navdušenje se bo poleglo Delo ne bo šlo od rok. Nervozni boste. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Kar krepko zastavite svoje sile in vse se bo uredilo. Prijetno razpoloženje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neka vest vas bo hudo pobila. Pa ne bo hudega. Prijetno srečanje. RIBI (od 20 2. do 20.3.) Povežite se s tistimi, ki se na posel spozna jo. Potreben vam bo mir. V napad Konec meseca februarja 1945 mi je operativni štab za za-padno Primorsko naročil, da likvidiram kasarno protiavion-ske zaščite v Čedadu. Nalogo sem brez obotavljanja sprejel, zbral za to pogumne borce in s skupino kakih dvajsetih odkorakal v temi naravnost proti Čedadu po znanih partizanskih poteh. Obšli smo vas Prešnje ln druge, ki se vrste ob reki Nadiži. Pred »Hudičevim mostom* v Čedadu smo prerezali telefonsko žico, ki je direktno povezovala kasarno. Po tej operaciji smo se prikrito približali kasarni, jo obkolili in nato smo z grupo smelih borcev vpadli v kasarno. Vse nadaljnje dogajanje se je razvijalo po logiki bliskovite naglice. Vojaki protiavionske zaščite se sploh niso zavedli, za kaj gre. Pri dežurnem oficirju, ki od presenečenja ni spravil iz sebe niti besede, smo pustili enega svojih borcev, nakar smo z vso skupino vdrli v spalnico vojakov ter jim ukazali z ostrim pozivom, naj se takoj pripravijo in nam brez nadailjnjih besed sledijo. Če ne bodo takoj in v naj večji tišini vsi pripravljeni, smo jim zagrozili, da bo po njih. V naglici in strahu so nekateri navlekli nase samo hlače, opremo pa so stlačili kar pod pazduho in čakali nadaljnjih navodil. Ukazano jim je bilo, da se morajo obleči popolnoma in ko so bili gotovi, smo jih z vso opremo odvedli iz kasarne naravnost v vas Kras. Bilo jih je okoli devetnajst in vodili smo jih opremljene okoli ene po polnoči iz Čedada v smeri proti Prešnjem. Pred mostom Sv. Kvirina smo morali pod skalnatim gričem, ki je bil praktično neprehoden, mimo nemške straže. Od nas je bila oddaljena le kakih trideset metrov in prepričan sem, da je stražar z mostu videi kolono, ki smo jo potihoma vodili čez reko Kosco. Italijanom sem pred tem dal vedeti, da bodo Nemci usuli takoj ves ogenj po nas, če bi kdo od njih povzročil najmanjši hrup. Pri tem sem jim pokazal nemško postojanko in stražo, ki se je pomikala vzdolž mostu. Ujetniki so se zavedali, da jih čaka gotova smrt, kakor hitro se ne bi kdo držal navodil. To sem bral na njihovih prestrašenih obrazih, na katerih je bil zapisan smrtni strah in prepričan sem bil, da nihče od njih ne bi mogel odpreti niti ust, čeprav bi to hotel. Tako se je premikala naša kolona počasi čez reko, medtem ko je nemška straža odhajala svojo nočno pot in ni sprožila nikakršnega alarma. Verjetno se je stražar bal naše premoči, ali pa nas je pustil pri miru, ko je spoznal, da je kolona namenjena v drugo smer in ga torej ne bo vznemirjala. Seveda pa smo imeli orožje ves čas pripravljeno in ob vsakem napadu bi tudi mi takoj užgali. Vendar se ni nič zgodilo. Vse je poteklo, kot smo prevideli. Pre-koračali smo Kosco, prišli r.a glavno cesto, ki vodi od mostu v Šentlenartsko dolino, in se med Sp. Mjerso in Ažlo povzpeli v hrib, po katerem smo v zgodnjih jutranjih urah prišli v vas Hlasto in nato v Grobje. V tem zaselku smo se odpočili in pojedli, nakar smo brez spanja nadaljevali pot skozi vas Brci do Kanalca. Tukaj je bil tedaj nastanjen naš operativni štab, ki smo mu raportirali o akciji in predali ujetnike. Po zaslišanju so bili ti izročeni menda bataljonu »Mazzini* divizije ((Garibaldi Natisone« V drzni akciji na italijansko kasarno protiavionske zaščite sO se najbolj hrabro izkazali in smelo držali tovariš Cedron iz Savodenjske doline, tovariš Blažutič, prav tako iz Savodenjske doline, Berginc Blaž iz Žage in Marino Bodigoj. S takšnimi, kakršne sem jih videl tukaj, bi si upal v katerokoli bitko. Naj na tem mestu omenim, da je bilo sodelovanje enot BBO in kasneje operativnega štaba za zap. Primorsko z italijanskimi enotami divizije »Garibaldi Natisone» vzpostavljeno že v začetku obeh gibanj na tem območju. Povezovala nas je skupna borba proti skupnemu sovražniku: fašizmu. Njihov glavni cilj je bil isti kakor naš — uničevanje okupatorja na vsakem koraku. To je bil bistveni moment, ki je deloval na čedalje tesnejše zbliževanje med našimi in njihovimi enotami. Prvi pisani in podpisani sporazum o sodelovanju med enotami Briško-beneškega odreda in Prvo garibaldinsko brigado je bil sklenjen že v juniju 1944. leta v vasi «Pod robom«. Iniciativo za to je dal komisar BBO (Briško-beneški odred) tovariš čmugelj Franc-Zorko. O garibaldinclh bom še spregovoril kasneje. V marcu 1945. leta je del beneškega bataljona pod vodstvom Matije Butala napadel kozake v Savodenjski dolini. Sem so prišli, da bi plenili predvsem hrano za svoje konje. Prav ko so izsiljevali do- mačine, smo borci planili po njih in ob tej priložnosti ubili 11 kozakov, več od njih ranili ter zaplenili osem konj. Ob tem napadu so bili kozaki tako zmedeni, da so begali sem in tja, se skrivali pod vozove in kanale pod cesto, skakali v hudournik in niso u-speli reagirati, ker je bil napad enote tako nenaden in nezadržan, da jim ni kazalo drugega kot da se uklonijo in zbežijo. Podobno akcijo proti kozakom smo na tem področju izvedli že v novembru leto poprej. Tudi ob tej priložnosti je morala ta izdajalska drhal občutiti, da njihovemu obstoju preti skorajšen konec, kar se je tudi zgodilo. Kozaki so morali drago plačati svoje roparske pohode na Beneško, v Kanalsko dolino in Goriška Brda. V teh borbah so se junaško izkazali tovariši Butala, Jug in Blatnik. Takšni so bili tudi Blažutič Lucjan, Polde Drekonje, Bodigoj Marino — vsi trije Benečani. V divji sovražni aprilski 0 fenzivi 1945. leta, ki je zajela vsa Goriška brda in Benečijo z namenom, da likvidira enote OSZP, je prvi bataljon o-perativnega štaba za zapadno Primorsko ustavil prodiranje močne nemške kolone in neke belogardistične enote — skupaj ok^nsr ?so mož nori vas:n imel Prvi bataljon, ki se je že prej spopadel z Nemci, boljše možnosti za manevriranje in eventualni umik. Z lahkim italijanskim mino metalcem sem znat dobro ravnati, ker mi je bilo to orožje dobro znano. Nihče drug v enoti ni imel takšne prakse. Tako sem sam, ne da bi se pri tem oziral na ukaz operativnega oficirja, nemudoma izstre lil mino, ki pa je padla izza senika in tam eksplodirala. Ze s tem prvim izstrelkom sem povzročil paniko med Nemci, zlasti še onimi v seniku. Pred drugim izstrelkom sem napravil korekturo na o rožju ter tako uspel mino iz-1 streliti točno na senik. Eksplodirala je med Nemci. S tretjo sem spet zadel senik, tako da so Nemci, ki so ostali živi, razbili stene senika in zbežali iz njega. Četrto mino sem nato usmeril na tiste, ki so se zadrževali na travniku pod senikom. Tudi ta je povzročila takšno zmedo, da Nemci niso več vedeli, kam naj se skrijejo. Ker je Dilo na travniku več Nemcev, me je to še bolj podžigalo, zato sem hitel na vso moč, da bi izstrelil čim več min, dokler se še zadržujejo na odprtem | zemljišču. Potisnil sem zato naslednjo mino v cev in ko sem potegnil za ročico za snro*°n(e. mi le npHol ij. Skica k bitki pri Livku in pri Ravnali Ravne pri Livku. Sovražnikov sunek iz doline je imel očiten namen zavarovati tako imenovano kobariško vozlišče za varen prehod po cesti Čedad — Kobarid — Bovec ter tako zagotoviti nemoten umik nemških enot z italijanske fronte pa tudi iz Jugoslavije prek Trsta v Avstrijo. Na dan spopada, ne spominjam se točno dneva, menda 7. aprila, je bil poklican na pomoč tudi Beneški bataljon, ozirama dve njegovi četi, ki sta se mudili v vasi Kras. Tretja četa, ki jo je vodil Butala Matija, je odšla na IX. korpus po orožje. Pogumni kurir Emil Železnikar je iz Raven na vso moč prihitel v vas Kras ter obvestil operativni štab o močnem piodiranju Nemcev ter spopadu Prvega bataljona z njimi pod vasjo Livške Ravne. Komandant operativnega štaba neustrašen vojak, mi je tedaj osebno izdai povelje, naj nemudoma odhitim na nazna čeno mesto ter mi dejal: ((Joško glej, da obračunate z njimi, kakor je treba.« še ko je izdajal povelje, sem zapovedal zbor bataljona in pred očmi komandanta smo odhiteli s Krasa proti Ravnam prek vasi Laze. Okoli poldneva smo vsi upehani dosegli položaje. Tu sem našel tovariša Marka, operativnega o-ficirja OŠZP (oper štab za zap. Primorsko), ki mi je svetoval, naj se takoj umaknem s položaja, kamor sem postavil italijanski lahki minome-talec Z njegovim predlogom se nisem strinjal, ker s tega mesta ne bi mogel usmeriti ognja na senik, ki je stal o-krog 150 metrov pod našim položajem in v katerem je bila skrita močna skupina Nemcev. Pred vrati senika so si postavili močan zaklon, iz katerega so s težkim mitraljezom tolkli po naših položajih. Svoj minometalec sem torej postavil na neko vzpetino, od koder sem lahko obvladoval senik. Pri tem je Mark vpil name: «Ne na tisto mesto. Tja bije sovražnik s svojim avtomatskim orožjem. Beži proč, če ti pravim. Ukazujem ti, beži proč.« Vendar ga nisem poslužal. Z njegovim sodelovanjem sem nato brž razvrstil enote, tako da sem močno skupino poslal na levo krilo, od koder je mogla dominirati nad nemškim položajem, drugo pa na desno krilo, sam pa sem ostal s tretjo v sredini. Med tem časom nas je sovražnik neprestano divje obstreljeval z mi-nometalci in avtomatskim 0 rožjem. Naši položaji so bili tako rekoč v neprestanem ognju. Prvi bataljon je držal položaje na pobočju in na vrhu Kuka, ki se je dvigal nad našimi položaji. Tako smo bili sovražnemu ognju najbolj izpostavljeni mi, borci Beneškega bataljona, medtem ko je metavanje rpip odpovedal. Brž sem ga vrgel iz cevi in vložil drugega. Tudi ta je odpovedal. Nemci pa so se z močnimi sunki naglo približevali našim položajem. Poskusil sem še s tretjim nabojem. Toda tudi ta mi je odrekel poslušnost. V teh napetih trenutkih, ko so bili Nemci že skoraj pod nami, me je neposlušnost tega orožja tako pogrela, da sem ga zgrabil za dva konca ter ga z vso močjo zalučat proti Nemcem V istem trenutku sva z Ivanom Jugom kasnejšim namestnikom komandanta bataljona - o ka ttrem sem že govoril — sklenila. da naskočiva Nemce ler se v istem h.pu že pognala ptoti njim Z divjim vzklikom «juriš» sta se obs četi bataljona pognali kakor piaz na Nemce Nekaj trenutkov za tem so se tudi borci Prvega bataljo na spustili v juriš z vrha in pebočja Kuka Tako smo vsi skupaj udarili po sovražniku ter se pod vasjo zgnetli med njegove vrste — in nastala Je borna prša v prša in tnož na moža. Med tem časom sta iz sirit ri Livka prispela komandan in komisar Prvega bataljona ki sta s svojo saupino likvidi rala nemšKega komandanta \ Livku in se namerila ob de: m strani cesie po gozdu pn ti Ravnam Komandant bat. ljona, tovariš Vodopivec Zve nimir — Nazdar je bil v mi težu tiste borbe zadet od nem ške krogle v žep pri hlačah v katerih je nosii cigaretne dozo. Krogla dum dum je za dela naravnost v dozo in Naz dar je ostal tedaj pri življe nju samo zato, kei se je ne koč navadil kaditi Medtem ko sta se s komisarjem zadr ževala med Livkom in Ravna nn, je komandir čete v nju nem bataljonu, tovariš Franc Melik-Zarko, s skupino svojih borcev kakih sto metrov od senika vžgal po sovražniku Ta borec je v tej borbi poka zal silovito drznost in neustra šenost. S svojega položaja je nepretrgoma sipal ogenj na sovražnika z lahkim mitra 1 jezom ter sledil s cevjo Nem ce na vsakem premiku Ko je padlo povelje »juriš« za Beneški bataljon, se je tudi Žarko s peščico svojih borcev zakadil med Nemce in se hra bro tolkel z močnejšim sovražnikom. Zdaj je s puškomitra ljezom podrl dva. zdaj spet enega. Njegov mltialjez ni mi roval, brez prestanka je zašle doval sovražnika. Ko sem stre ljal z minometalcem, sem ga videl, kako je pobijal Nemce, ki jih je eksplozija mine prisilila na beg iz senika. Prepričan sem, da mi bo vsak borec Beneškega bataljona pritrdil, če rečem, da se je žarko v tej bitki izkazal kot junak svojega bataljona. (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: naj višj a temperatura 20,2 stopinje, najnižja 15,5, ob 19. url 18,5 Stopinje, vlaga 86 odst., zrač. ni tlak 1015,9 stanoviten, nebo po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 20,5 stopinje Tržašk it © v ii i k Danes, TOHEK, I. oktobra SIMEON Sonce vzide ob 6.12 in zatone o*1 17.33. Dolžina dneva 11.21. Luna vzide ob 18.09 in zatone ob 8.13 Jutri, SREDA, 9. oktobra ABRAHAM OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI Zasedanje Sveta evropskih občin v sejni dvorani občinskega sveta Župan Spaccini o vlogi Trsta kot posredovalca med različnimi narodi in ljudmi ter o gospodarskih težavah našega mesta - Deželni odbornik Vicario o izvolitvi evropskega parlamenta Ob prisotnosti predstavnikov deželnih In krajevnih oblasti se je včeraj dopoldne začelo v sejni dvorani občinskega sveta zasedanje sveta evropskih občin. Ob odprtju je predsednik sveta, podpredsednik luksemburške vlade Gravatte, govoril o pomenu zasedanja in se zahvalil deželnim in tržaškim občinskim oblastem za gostoljuben sprejem. Nato je predstavnike evropskih občin (držav EGS, Velike Britanije, Avstrije in Švice) pozdravil tržaški župan inž. Spaccini, ki je najprej poudaril, da se to zasedanje vrši v dneh, ko so se zaradi znanih dogodkov v vzhodni Evropi nekoliko ohladile dobre perspektive med državami Evropske gospodarske skupnosti in vzhodne Evrope, kar lahko povzroči zaostritev politike blokov in hladne vojne, župan je menil, da je sedaj zelo primemo posredovanje krajevnih ustanov za premostitev zaprek, ki ponovno grozijo, da bodo razdvojile narode in države. Samo v združeni in bratski Evropi, je dejal župan, bo Trst lahko še v večji meri igral svojo tradicionalno vlogo odprtega mesta različnim civilizacijam in posredovalca med različnimi narodi in ljudmi. Zatem je župan predočil prisotnim resna gospodarska vprašanja Trsta, ki jih, po njegovem mnenju ni mogoče ocenjevati samo na osnovi krajevnih koristi, marveč jih je treba upoštevati v široki perspektivi evropskega razvoja, župan je dejal, da predstavlja Trst značilen primer gospodarskega nazadovanja, kakršnega je poznal takoj po prvi svetovni vojni, župan je menil, da Je vzrok temu predvsem dejstvo, da je bilo «po drugi svetom! vojni odvzeto Trstu vse zaledje*, da se je zaradi tega znašel na robu vsedržavnega ozemlja in področja evropske gospodarske skupnosti. Omenil je tudi konkurenco reškega, koprskega, hamburškega in bremenskega pristanišča Trstu in je zato dejal, da bi morali organi EGS to upoštevati in sprejeti ustrezne ukrepe v korist Furlanije - Julijske krajine ter Trsta, da se jima zagotovi gospodarski napredek. V imenu deželne uprave je pozdravil zborovalce odbornik za krajevne ustanove prof. Vicario, ki je poudaril važnost, da Je zasedanje evropskih občin v Trstu, v mestu, kjer se srečujejo tri različne civilizacije In kjer je bolj živo kot v ostalih krajih čutena potreba po evropski združitvi, ki naj bi kmalu vključevala tudi države vzhodne Evrope. Odbornik Vicario je nato poudaril, da bo treba prihodnje leto premostiti vse ovire in izvoliti evropski parlament. Za njim je govoril glavni tajnik italijanske sekcije Sveta evropskih občin Serafini, ki je med drugim dejal, da »predstavlja Trst tudi mejo svobodne Evrope« (!) in je pri tem opozoril na »nevarnost, ki jo predstavlja sovjetska flota v Sredozemlju)). Ko je pohvalil deželno upravo, da vzdržuje koristne mednarodne odnose, je Serafini poudaril, da je treba mobilizirati vse sile, da se ustvarijo pogoji za evropsko vlado. Potem ko sta pozdravila zasedanje še predstavnik ravnateljstva za informacije evropske skupnosti Spe-ranza in namestnik glavnega tajnika italijanske sekcije Martini, je govoril v imenu vlade ministrski podtajnik za zunanje zadeve senator Oliva, kj je izrazil svoje zadovoljstvo, da lahko prisostvuje skupščini evropskih občin, kar dokazuje možnost, da se lahko doseže v Evropi sožitje in enotna politična organizacija. Senator Oliva Je nato poudaril, da je sedanja razdvojenost narodov samo začasna, ker se meje vedno bolj širijo in bodo morale v bodočnosti nujno izginiti. Ukinitev gospodarskih meja, ki predstavljajo glavno oviro za politično združitev, Js pozitivno dejstvo, je ugotovil sen. Oliva. Popoldne so na zasedanju Sveta evropskih občin razpravljali o evropskem in svetovnem položaju, številni govorniki so poudarili, da je treba na vseh ravneh podpirati pobudo o ustanovitvi federacije evropskih držav. Mnogo govora je bilo o vprašanju študentovskih gibanj in protestov, ki so letos zajeli skoraj vso Evropo. Deželni odbornik Vicario Je v svojem posegu najprej obžaloval, da Evropa zaradi svoje razcepljenosti ni imela nobene besede v lanskem sporu med Izraelom in Arabci in da je morala tudi nedavno biti priča, ne da bi lahko kaj storila, češkoslovaškim dogodkom. Govor je bil tudi o položaju v Grčiji. Nekateri govorniki so poudarili tamkajšnji vojaški režim in so bili mnenja, da bo treba vprašanje morebitne prisotnosti grške delegacije v Svetu evropskih občin rešiti na politični ravni. Razprava je postala zelo živahna, ko so o dogodkih v Grčiji govorili še drugi predstavniki, med njimi tudi bivši atenski župan Flytas. Protestna manifestacija mladine PSIUP in FGCI Zveza socialistične mladine PSI UP in zveza komunistične mladine Italije FGCI priredit danes ob 18. uri ob drugi obletnici objave načrta CIPE protestno manifestacijo z zborovanjem pri Sv. Jakobu in povorko po Šentjakobskih ulicah. V ta namen so razdelili tudi letake, v katerih pravijo, da skušajo oblasti z retoriko prikriti resni gospodarski položaj v Trstu. 5 Danes ob 12. uri bo pred ladjedelnico Navalgiuliano zborovanje KPI o sedanjem gospodarskem položaju Trsta, o vprašanju pokojnin in o statutu delavcev. Govoril bo deželni tajnik KPI Bacicchi. Zborovanje o istih vprašanjih bo v sredo, 9. t. m. tudi za delavce »Radiči« v industrijski coni. Važno opozorilo bivšim internirancem Tržaška sekcija Združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih ANED — Ul. Zonta 4, opozarja bivše internirance in svojce umrlih v taboriščih, da imajo na podlagi zakona št. 341 od 28. marca 1968 pravico do priznanja statusa, partizana. Upravičenci (bivši interniranci In svojci umrlih v taboriščih) morajo predložiti zadevne prošnje do 10. oktobra. Za pojasnila in prošnje naj se člani zglasijo na tajništvu združenja, Id jim bo nudilo vso pomoč. Za tiste, katerih prošnje za izplačilo odškodnine so bile ugodno rešene in seznami objavljeni v prilogi Uradnega lista od 22. maja 1968, bo zadostovala prošnja in potrdilo Združenja deportirancev. Vsi drugi bodo morali k prošnji priložiti dokumente, potrdila, itd., iz katerih mora biti razvidno, da je prizadeti iz političnih razlogov bil zaprt v Italiji ali inozemstvu najmanj tri mesece. Prvim in drugim priporočamo, da priložijo tudi potrdilo o državljanstvu in stalnem bivališču. Bivšim internirancem v nacističnih taboriščih in svojcem umrlih priporočamo, da takoj vložijo prošnje, ker v četrtek že zapade rok. SEJA GOSPODARSKO-SOCIALNEGA ODBORA Izvolitev dveh podpredsednikov in komisije za notranji pravilnik Odbornik Stopper je poročal o predlogu državnega zakona za uveljavljenje člena 50 statuta Predsedstvo zasedanja .Sveta evropskih občin """"""""‘""""'"""""""""""""""“"""""'O.................. POROČILO 0 OBISKU REŠKE SINDIKALNE ORGANIZACIJE Sindikata poudarjata nujnost sodelovanja delavcev vseh držav Sporazum o vrsti ukrepov za sodelovanje med roškimi in tržaškimi sindikati in sindikati raznih strok Včeraj se je končal obisk odposlanstva reških sindikatov pri Novi delavski zbornici CGIL v Trstu, ki je trajal tri dni. Reški sindikalni svet in Nova DZ CGIL sta izdala sporočilo, v katerem pravita, da je bila delegacija reških sindikalnih voditeljev, ki jo je vodil predsednik organizaicje Davor So-rič, 5., 6. in 7. oktobra v gosteh pri Novi DZ v Trstu. Med obiskom so si reški gostje ogledali pristaniške naprave, pomol VII, tovarno «Calza Bloch» v industrijskem pristanišču in ladjedelnico v Tržiču. Tržaški župan in podžupan pa sta sprejela delegacijo na prisrčnem razgovoru. V pogovorih med reško in tržaško sindikalno delegacijo so potrdili stališče obeh organizacij, s katerim se obsoja uporaba orožja za reševanje političnih in gospodarskih vprašanj na svetu. Delegaciji sta potrdili oceno mednarodnih vprašanj, ki sta jih sprejeli obe Zvezi na zadnjih pogovorih v Kopru in Trstu. Poudarili sta, da je I sedaj bolj kot kdaj koli potrebno tesno sodelovanje med delavci vseh držav, da bi prispevali k rešitvi vprašanj, ki povzročajo mednarodna trenja in imajo najbolj negativne posledice za delavce same. bodisi neposredno kot se dogaja v Vietnamu, ali na Bližnjem vzhodu, bodisi posredno zaradi dogodkov na Češkoslovaškem. Obe delegaciji smatrata svoji organizaciji kot oddelka v široki fronti miroljubnih sil na svetu in poudarjata svojo voljo, da bosta vsaka na svojem področju in skupno nadaljevali akcijo za poudarjanje visoke moralne in človeške vrednote sodelovanja med delavci obeh jadranskih mest kot vzgled bratskih in prisrčnih odnosov ter menjav ob obojestranskem spoštovanju zadevne avtonomije in notranjega položaja. Tako sodelovanje lahko obstaja med sosednim prebivalstvom, ki ga loči meja, ki pa je povezano s skupnimi interesi in z globokimi težnjami po mirnem sožitju in po sodelovanju za graditev boljšega sveta. Iz teh razlogov ugotavljata obe sindikalni organizaciji, da napetost na Srednjem vzhodu in zapora Sueškega prekopa, ki iz nje izhaja, še nadalje povzročata negativne učinke na pristaniško gospodarstvo obeh jadranskih mest ter sta glavni in neposredni vzrok, ki onemogoča sodelovanje vseh delavcev, zaposlenih v pomorskem gospodarstvu na Sredozemlju. Sindikalni organizaciji zato poudarjata svojo odločenost, da se te ovire in iz njih izvirajoče posledice odstranijo. Za uresničevanje teh načel in ob delavcev, katere zastopata, sta se upoštevanju prvenstvenih interesov sindikalni odposlanstri sporazumeli o vrsti stvarnih ukrepov za okrepitev sodelovanja med sindikalnima organizacijama in njunimi sindikati raznih strok. Plflifil Deželna razstava kanarčkov Medtem ko se v Miramarskem parku nadaljuje razstava okrasnih rastlin, se v okviru mednarodne cvetlične razstave te dni pripravlja deželna razstava kanarčkov, ki bo odprta od 12. do 14. oktobra v pokritem paviljonu. Na razstavi bodo sodelovali najbolj znani rejci Tržaški in reški sindikalisti med razgovorom kanarčkov iz naše dežele, ki bodo poslali svoje najlepše primerke. En oddelek razstave bo posvečen tudi križancem, naj več j o pozornost. pa bodo seveda vzbujali čudoviti primerki z raznovrstnimi odtenki barv. Običajna barva kanarčkov je rumena, s križanjem pa so ljubitelji kanarčkov dosegli neverjetne uspehe tudi glede barve. Razstava bo odprta od 10. ure v soboto do 13. ure v ponedeljek. Obiskovalci ne bodo občudovali samo krasnih barv, ampak tudi žvrgolenje teh ljubkih ptic. Posebna žirija bo ocenila razstavljene ptice in dodelila nagrade. Blizu paviljona bo v nedeljo tudi razstava in prodaja kanarčkov. Kdor bo želel, si bo lahko izbral in kupil kanarčka za svoj dom. Izgubljeno-najd«no Na občinskem oddelku za ekono-mat hranijo predmete, ki so bili izgubljeni in najdeni na javnih prostorih v septembru, in ki so na razpolago zakonitim lastnikom ob delavnikih od 9. do 12. ure. Med predmeti so: kontaktne leče, denarnice, italijanska in tuja valuta, dvokolo, dežniki, sprehajalna palica, ženske torbice, ženske in moške jope, sandali, sušilec za lase, poročni prstan, prstani, sponke, ura, zapestnica, torba z oblačili, vžigalnik za cigarete, ovratni robec, blago za obleko. Pogajanja o odpustih v tovarni lasulj Tovarna lasulj Mitri je sporočila, da namerava zapreti svoje obrate. Zaradi tega je prizadetih dvajset uslužbencev. Sindikata oblačilne stroke CGIL in CCdL sta zato zahtevala takojšnje sklicanje seje na deželnem uradu za delo. Deželni urad za delo je sklical sestanek predstavnikov podjetja in sindikatov za jutri zjutraj ob 9. uri. Včeraj je imel deželni gospodar-sko-socialni odbor pod predsedstvom dr. Giacomettija prvo redno sejo. Na njej je odbornik za načrtovanje Stopper poročal o osnutku predloga državnega zakona za uveljavljenje člena 50 deželnega statuta. Na dnevnem redu je bila tudi izvolitev podpredsednikov in komisije za pripravo notranjega pravilnika. Za podpredsednika sta bila izvoljena dr. Mario Franzil, ki je v odboru kot strokovnjak, ter Rugge-ro Battellini, predstavnik deželnega koordinacijskega odbora CISL. V komisijo za pravilnik pa so izvolili predsednika Giacomettija, Ale-sanija, Battellinija, Di Maniaga, Fabriccija, Geppija, Lokarja, Martino, Trevisana in Zulianija. V svojem poročilu o omenjenem zakonskem predlogu je odbornik Stopper predvsem pojasnil, kaj je deželno upravo privedlo do tega, da je pripravila predlog, ki predvideva izreden državni finančni poseg za gospodarski in socialni razvoj dežele. Odbornik je dejal, da so botrovali temu predlogu, pravni, politični in gospodarski razlogi. Orisal je te pravne razloge in člen 1 9_ ustave, nakar je prešel k političnim razlogom ir. omenil primere drugih dežel s posebnim statutom. Zatem je še omenil, da so komunisti predložili v poslanski zbornici in v senatu zakon za stvarno uresničenje člena 50 statuta. Komunisti so tudi v deželnem svetu predložili zakonski osnutek, s katerim so zahtevali 30 milijard za finančno leto 1967 v okviru organskega razvojnega načrta. Deželni odbor pa je že leta 1965 sestavil delovno skupino za proučitev možnosti za predložitev zakonskega osnutka za uveljavljenje člena 50. Sedaj je dežela predložila zakonski osnutek, ker so potrebne velike socialne in gospodarske investicije, katere lahko zagotovi le država. Jutri seja deželnega sveta odlok ministrstva za šolstvo. Ravnateljstvo trgovske akademije je takoj po zaključku vpisovanja poslalo zadevno prošnjo. Medtem je odredilo, da imajo 3 razredi normalni pouk, 3 razredi pa izmenični pouk. Polovica razreda ima pouk prvi dan, polovica pa drugi dan. Nekaj dni že gre, taiko stanje pa se ne sme preveč zavlačevati. Zaradi tega je nujno potrebno, da pristojno ministrstvo brez zavlačevanja sporoči odlok o razdvojitvi razredov V zvezi s tem je komunistični pokrajinski svetovalec Miro Kapelj poslal predsedniku pokrajine pismeno vprašanje. Podtajnik za zunanje zadeve sen. Giorgio Oliva se je v pokrajinski palači sestal s predsednikom tržaške pokrajine Savono. Sestanku sta prisostvovala tudi generalni tajnik dr. Moresi in glavni tajnik Zveze italijanskih pokrajin dr. Ca-millo Moser. Med razgovorom je predsednik Savona prikazal gostu probleme v zveri z avtonomijo krajevnih ustanov, zlasti finančnih. Podtajnik Oliva je zagotovil, da se bo zanf mal za vprašanja, ki so mu bila prikazana, in posredoval pri pristojnih ministrstvih. Gledališča TEATRO STABILE Danes ob 20.30 bo prva predstava Goldonijeve komedije «Enega zadnjih pustnih večerov« (Una delle ultime sere di Carnevale) v izvedbi Teatro Stabile iz Genove v režiji Lulgija Squarzine. Predstava je prva v vrsti abonmajskih predstav 'in je v okvira izmenjave med genovskim in tržaškim gledališčem, ki bo danes zvečer nastopilo v Genovi z Ibsenovo komedijo »Mali Eyolf» v režiji Alda Trionfa. V Goldonijevi komediji nastopajo med drugimi: Grazia Maria Spina, Lina Volonghi, Elsa Vazzoler, Wanda Benedetti, Camillo MtlU, Lucitla Mor-lacchi in drugi. Pri blagajni v Galeriji Protti (tel. 36-372) se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo iti naslednje predstave. Danes opoldne se zopet sestane deželni odlbor, ki bo obravnaval razna vprašanja. Jutri ob 9.30 pa bo seja deželnega sveta. Najprej bodo razni odborniki odgovorili na vprašanja in interpelacije svetovalcev iz Vitima glede zakonskega predloga za prehod občine Forga- j EdVn ""lš^O‘'«Piaytime». Najnovejša na pod videmsko pokrajino. Zatem bodo razpravljali o zakonskem osnutku o nadaljnjih izdatkih za prispevke občinam v urbanistični namen. Nazionale 15.30 »Splendore nell’er-ba». VVarren Betty, Prepovedano mladini pod 16. letom. Grattacielo 16.00 »La ragazza con la pištola«. Monica Vitti, S. Baker. Technicolor mojstrovina J. Tatija. Technicolor, Fenice 15.30 «Lo sbarco di Anzio«. Peter Falk. Robeh Michum. Technicolor. Excelsior 15.30 »II caso Thomas Crown». Steve Mc Queen, Fayre Dunaway. Technicolor. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 15,30 »Tre passi n el delirio«. B. Bardot, A. Delon, J. Fonda. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «Ciccio perdona, io no«. Ciccio, Ingrassia Technicolor. Moderno 14.00 «Donne, pugni e ber-saglieri«. Tony Renis. Technicolor Filocirammatico 16.30 «La bionda di Fechino« Technicolor. ZARADI PREMAJHNIH UCILNIC Težave na strokovnem zavodu «Žiga Zois» Kakor smo pred nekaj dnevi že na kratko poročali, imajo tudi letos na strokovnem zavodu Žiga Zois« (trgovska akademija) ob začetku šolskega leta nekatere težave. Trgovska akademija je skupno z Aurora 16.30 «Senza un attimo di višjo gimnazijo, klasičnim licejem I tregua«. Lee Marvin, A. Dickison, in znanstvenim licejem v stavbi pri j Technicolor. Sv. Ivanu, ki jo je zgradila pokra- Cristallo 16,30 »Inchiesta pericolosa«. Jina pred nekaj leti. Klasični in' znanstveni licej nimata težav glede prostorov, ponavljajo se pa ob začetku vsakega šolskega leta težave trgovske akademije zaradi premajhne kapacitete učilnic. V vsaki učilnici je prostora z_a 18 dijakov, posamezni razredi pa imajo več dijakov. Zaradi tega je treba razrede, ki nimajo več kot 18-20 dijakov, razdvojiti, saj je nemogoče, da bi se v učilnici za 18 dijakov gnetlo 35 ali celo več. Za razdvojitev razredov je potreben imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiMiiifHiiiiiimiimMiimimiiiiMmiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimmiiiimitiiiiiimiHiiiiiiiii V NEDELJO V DVORANI KINA CRISTALLO Zborovanje tržaških krvodajalcev in nagraditev zaslužnih članov Zborovanja se je udeležila tudi delegacija krvodajalcev iz Hrvaške, iz Kopra in Izole - Poudarjena medsebojna človekoljubna solidarnost V dvorani kina Cristallo so se v nedeljo dopoldne zbrali tržaški krvodajalci, ki so praznovali svoj vsedržavni praznik. Zborovanja se Je udeležila tudi delegacija krvodajalcev iz Hrvaške, v kateri so bili predsednica Rdečega križa SR Hrvaške Greta Kavaj, predsednik Rdečega križa iz Karlovca Bruno Lovrekovič in tajnica občinskega odbora iz Karlovca Zora Grabošek ter Milan Tenčič, predstavnik krvodajalcev iz koprske tovarne «To mos« in Nilo Candido, predstavnik Predsednica RK SR Hrvaške Greta Kavaj pezdravlja tržaške krvodajalce krvodajalcev iz podjetja «Mehano-tehna« iz Izole. Srečanje med tr žaškimi, hrvaškimi in istrskimi krvodajalci je bilo izredno prijateljsko. Tržaški krvodajalci so bili med prvimi, ki so darovali kri za ranjence po potresu v Skopju, istrski in hrvaški pa so se tudi med prvimi odzvali vabilu italijanskega. Rdečega križa, ki je potreboval kri za ranjence po potresu na Siciliji. Te vezi in prijateljstvo med Jugoslovanskimi in tržaškimi krvodajalci je v svojem nagovoru poudari! najprej vladni komisar prefekt dr Cappellini, nato pa še predsednik tržaškega združenja krvodajalcev Tendella. Prefekt Cappellini je še posebno pozdravil jugoslovanske goste ter je pred svojim odhodom osebno pozdravil predsednico hr vaškega Rdečega križa Greto Kavaj in ostale člane jugoslovanske delegacije. Tržaške krvodajalce so pozdravili poleg tržaških predstavnikov oblasti tudi predsednica Rdečega križa SR Hrvaške Kavajeva ter Milan Tenčič in Nilo Candido v imenu koprskih in izolskih krvodajalcev. Predsednik tržaškega združenja krvodajalcev Tendella je v svojem poročilu povedal, da šteje združenje sedaj 4800 članov, ki so v lanskem letu darovali mnogo več krvi kot pa je bilo zbrane v prejšnjih letih. Kljub temu, pa je poudaril, ta človekoljubna akcija še ne zadostuje za dejanske potrebe po krvni plazmi v tržaških bolnišnicah. Zato se je obrnil na vse prebivalce naj darujejo svojo kri, ki jo v bolnišnicah potrebujejo, da rešijo življenje mnogim ljudem. Ob koncu zborovanja so nagradili 435 tržaških krvodajalcev, ki so se še posebno izkazali; med temi je tudi podčastnik javne varnosti Aldo Paginero, ki je že šestdesetkrat daroval kri. Tovornjak podrl električarja Včeraj ob 21. uri je 22-letni A-iessandro Rizzi iz Maiano in Riviera blizu Vidma s svojim tovornjakom z videmsko registracijo na notranjem trgu podjetja «Stabili-menti Italcantieri« pri Zavij ah podrl 45-letnega električarja Emilia Marzarija iz Ul. Gozzi 5. Marzari je namreč pravkar stopil izza dveh ustavljenih avtomobilov in nenadoma zagledal pred seboj tovornjak, ki mu .je prihajal nasproti, šofer tovornjaka je komaj opazil moškega, močno zavrl. a bilo je že prepozno in ga Z rešilnim avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi ran po čelu in verjetnega možganskega pretresa sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Frank Sinatra. Technicolor, Capitol 16.30 «Comincio per gloco«. A. Queen, F. Dunaway. Technicolor. lmpero 16.30 «Banditl a Milano«. Film o sodobni temi, Vlttorio Veneto 16.30 «Io, una don-na». Essy Person. Prepovedano mladini pod 16. letom. Garibaldi 16.00 «Arrivano 1 Rušsi«. Zabavni technicolor. Astra Zaprto. Jutri «Operazione mi. stero«. Technicolor. Ideale 16.30 «11 viaggio alluclnante«. Technicolor. Stephen Bouyd, R. VVelch. Abbazia 16.00 »Gioventu bruclata«. James Dean, Technicolor. Razna obvestila SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Sezona 1968-69 PREDSTAVE V ABONMAJU: A. P. Cehov: Neil Simon: Josip Tavčar: — krstna F. Diirrenmatt: ljubljanskega TRI SESTRE ZARES ČUDEN PAR RED MORA BITI predstava PREKRŠCEVALCI — gostovanje Mestnega gledališča Titus Macius Plautus: ANFITRUO — prvič v slovenščini Mirko Mahnič: MARTIN KRPAN — krstna predstava Dominik Smole: KRST PRI SAVICI — gostovanje Drame SNG iz Ljubljane PREDSTAVE IZVEN ABONMAJA: Goldoni - Rupel: PRIMORSKE ZDRAHE Gorinšek: RDEČA KAPICA D. Šostakovič: KATARINA IZMAJLOVA — gostovanje Opere iz Zagreba Marin Držič: SKOPUH — gostovanje Drame reškega gledališča «1. Zajc« GOSTOVANJE JUGOSLOVANSKEGA DRAMSKEGA POZORIŠTA IZ BEOGRADA UMETNIŠKI VEČERI CENE ZA POSAMEZNE PREDSTAVE Parter A (sred. sedeži) Parter B (ostali) Balkon CENE ZA ABONENTE (7 predstav) Parter A (sred. sedeži) Parter B (ostali) Balkon VRSTE ABONMAJEV Premierski Red A (prva sobota po premieri) Red B (prva nedelja po premieri) Red Dijaški (sreda) Red športni Red Okoliški (druga nedelja po premieri) Red C (druga sobota po premieri) Red D (tretja predstava na predpražnik) Razen za premiere razpisuje SG v Trstu tudi družinske abonmaje. Družinski abonma omogoča družinam skupni obisk na podlagi osnovnega abonmaja, h kateremu prvi družinski član doplača 2.000 Ur, vsak nadaljnji družinski član pa 1.000 Ur. Dijaški abonma velja za vse vrste sedežev in stane 2.000 Ur. Isto ceno za vse predstave nudi SG v Trstu invalidom. Za red Okoliški bo preskrbljen prevoz. ABONMAJI SO NA RAZPOLAGO OBČINSTVU V KULTURNEM DOMU V TRSTU, UL. PETRONIO 4, TEL. 734265, VSAK DAN OD 9. DO 14. URE. Abonma Je plačljiv v dveh obrokih: prvi ob vpisu, drugi do 31. dec. ZA OSTALE OPERNE IN DRAMSKE PREDSTAVE NUDI S G V TRSTU SVOJIM ABONENTOM 50% POPUST. premiere 3.000 — ponovitve 1.500,— 2.000,— 1.000,— 1.000,— 500,— premiere 13.000 — ponovitve 6.000,— 7.000,— 5.000,— 5.000,— 3.000,— Slovenski klub vehi vse svoje člane na /. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v torek, 15. oktobra 1968 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo blagajnika 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Vohtve novega odbora 5. Razno Vabilo na občni zbor velja tudi za predstavnike osrednjih kulturno - prosvetnih ustanov, prosvetnih društev in tiska. ODBOR SPDT priredi 11. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 prvi planinski večer, z naslovom »Letošnja planinska aktivnost dru. štva v diapozitivih, besedil in glasbi«. • • • Sola Glasbene matice v Trstu, Ut. H. Manna 29. Otroški pevski zbor bo imel prvo vajo danes ob 18. uri. Vljudno vabimo k številni udeležbi tudi otroke, ki niso vpisani v glasbeni šoli. ----------------- Dekliški pevski zbor bo imel prvo vajo jutri, v sredo ob 17. uri. Včeraj-danes HOJSTVA, SMRTI Ib HOKOKE 6. In 7. oktobra 1968 se je v Trstu rodilo 24 otrok, umrlo pa je 28 oseb. UMRLI SO: 74-letni Carlo Benis, 79.1etna Margherita Mattich por. Col-dani, 61-letni Avgust Ščuka, 72-letn! Giuseppe Ferraro, 57-letni Ernesto Pltz, 41-letni Guido Tassan, 70-letnl Ugo Tranl, 48-letnii Mareello Visnie-vec, 64-letnl Alessandro Casali, 78-letni Luigi Monica, 80-letna Anna Cl-marosti vd. Pignolo, 71-letna Emilia Bertoli por. Stuparich, 92-1 etn a Gio-vanna Dolenc por. Cok, 76-letna Fo. sca Mirkovich vd. Pertot, 81-letna Maria Pegan vd. Krizmancic, 46-letnii Giuseppe Volpi, 73.1etna Caterlna Cherini, 72-letni Giovanni Stocco, 70-letna Giustina Filippin por. Colussi, 59-letni Emilio Pelzet, 38-letnl Sergio Pahor, 88-letni Milam Senčar, 76-let-nl Angelo De Totfoli, 69-letna Paola Lavrenolch vd. Glavina, 72-letni Giuseppe Fasloi, 97-letna Beatrlce Seba. stlanil, Andrea Mattiazzo, star 4 ure. g V državnem tehničnem zavodu «Carli» se bodo večerni tečaji začeli v sredo, 9. t. m. ob 19.15. Popoldne istega dne bodo na oglas-^iaz 2, Alla Salute, Ul. Giulla 1, ni deski izobešene informacije ojPlcciola, Ul. Oriani 2. Vemari, Trp razredih in urnikih, IValmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Ra-vasinl, Trg Liberta 6, Testa d'Oro Ul. Mazzini 43. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. V soboto, 12. okt. ob 21. uri bo v dvorani prosvetnega društva IGO GRUDEN v Nabrežini kriminalna komedija OSEM ŽENSK Igrajo člani p. d. Prosek-Kontovel. Režira Stane Raztresen. Vljudno vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO »TABOR« — OPČINE sporoča, da bo na željo mnogih, prihodnjo nedeljo, 14. t.m. ob 17. uri v Prosvetnem domu ponovilo dvodejanko v openskem narečju «PEPCE SE ŽENI« Prosvetno društvo v Skednju urga. nlzira 13. oktobra 1968 Izlet v Ilirsko Bistrico. Vpisovanje vsak dan od 20.30 do 21.30, razen v sobotah In nedeljah, na sedežu društva. Ul. Servo-la 124. SPDT priredi 13. oktobra Izlet v Rezijo. Izhodišče bo Sdblca, od koder se bodo planinci povzpeli na Zrd (Monte Sard 2324 m) turisti pa v zanimivo rezijsko vasico Korita. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. P. d. Igo Gruden priredi v nedeljo 13. oktobra, IZLET Z AVTOMOBILI v BENEŠKO SLOVENIJO V Speter In Trčmun. Odhod ob 7. izpred prosv. dvorane. Priglasiti, zlasti avtomobile, je treba predhodno do sobote. V proslavo stoletnice čitalnice v š k e d n j u je do 20. oktobra t. L v prostorih prosvetnega društva, škedenjska ulica št. 124 Umetniška razstava domačih likovnikov Razstavljajo: MARJAN ČERNE SILVESTER GODINA MARJAN KRAVOS AVRELIJ LUKE2IC EDO MARTINUZZI Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 9. do 13. ure. VSTOP PROST! PROSVETNA DRUŠTVA, ne zamudite nocojšnjega posvetovanja ob 19.30 na sedežu zveze. Slovenska prosvetna zveza Darovi in prispevki V spomin pok. Milana Senčarja daruje družina Veto Rauber 5.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Ob deveti obletnici smrti dragega očeta Andreja Spacala daruje hčerka 3X03 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Avgusta Ščuke daruje družina Spacal - Kocman 1.500 lir za Dijaško matico. Družine M. darujejo 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za Glas-beno matico. Namesto cvetja na grob pok. Av. gusta Ščuke daruje družina Vodopivec Iz Barkovelj 5.000 lir za Dijaško matico. Ob 25. obletnici smrti RINE B0RT0L0TTI - MERKU se je spominjajo mož, sinova in sestra. Trst, 8. oktobra 1968 ZAHVAL A Ganjeni nad številnimi izrazi iskrenega sožalja se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so v tako velikem številu spremili na zadnji poti našega ljubega AVGUSTA SCUKO Prisrčno se zahvaljujemo preč. g. Zorku za pogrebni obred in tolažilne besede, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spoštovali, imeli radi in ga bodo ohranili v trajnem spominu. Sv. maša zadušnica bo v soboto, 12. t. m. zjutraj ob 6.15 v rojanski župni cerkvi. Družine Ščuka, Širca in Colja Trst, 8. oktobra 1968 V NEDELJO ZVEČER V UL. RIGUTTI Pri snemanju okenskih zaves je padla iz prvega nadstropja Ponesrecenko so sprejeli v bolnišnico s pridržano prog- ODOBRENA JAVNA DELA nozo Delavca padla v odprtino na ladijskem krovu V nedeljo pozno zvečer je neka Pnletna gospa strmoglavila z okenske police svojega stanovanja v pr-nadstropju na oesto. Pri pad-si je zlomila desno nogo in zelo verjetno tudi levo. t nesreče je prišlo okoli 23. ure, uh v 64-letna Francesca Mezgec ?.■ Jogodnic Iz Ul. Rigutti 11 sto-Piia na okensko polico okna v ku-nnji, da bi snela zavese. Nenado-ri!a i?a izgubila ravnotežje in ne na Dl se utegnila prijeti se za kak roJ/me,l£’ strmoglavila na spodnjo cesto, 'Vekdo je nemudoma telefon-!*" Poklical lt-silni avto RK, ki je noM8 talM>j na kraj nesrečo in odpeljal ponesrečenko v oolnišnioo. ,9.S3 J° s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek. r,.?°^?l|:>na nesreča se je v nedeljo Pripetila tudi na tovorni ladji «Vi-countess)), ki je zasidrana v Novem Pristanišču. . je okoli 14.30, ko sta dva ov ua’ 38-letn,i Emilio Purini tz ,,/ePč št. 47 ter 41-letni Steivio rauscer z Istrske ceste 39 na omejen] ladji prisostvovala premika-iju lesnega tovora. Nenadoma pa sia izgubila ravnotežje in padla v aprtlno v ladijskem krovu, globo-110 Približno 4 metre. Najhuje se le ranli Purini, ki si J= verjetno zlomil levo zapestje jj1 se pobil po prsnem košu. Prog-p“?a..okrevanj a je mesec in pol. nb]iano 20 dni pa se bo moral "Praviti Tauscer, ki se je pobil po rin?< in leiVeim zapestju. Tako Pu-‘dija kot Tauscerja so sprejeli na itopedskj oddelek bolnišnice. pravkar stopil izza avtobusa. Zu-deh je močno zavrl in se zvrnil, medtem ko je osta Jugoslovan nepoškodovan. V bolnišnici se bo moral zdraviti dober teden. Nesreča pleskarja na delu Včeraj nekaj po 10. uri se je v stavbišču podjetja «Schillani» na vogalu Ul. Roiano s Trgom Tra i Rivi ponesrečil ,,a delu 61-letni pleskar Oreste Mucha iz Ul. Gozzi 5. Njegov delodajalci Marcello Ze-rial, ki ga je spremil z rešilnim avtom RK v bolnišnico, je povedal, da je moški malo prej v omenjenem stavbišču barval neki podstavek, ko ga je nenadoma prijel božjastni napad in se je zgrudil na tla. Zdravniki so si pridržali prognozo. Dve smrtni posledici zelo hudih padcev Včeraj zjutraj ob 7.50 je v bol-nismci podlegel hudim poškodbam iti i?* uradnik Sergij Pahor iz p.4 Campanelle 102, ki si je zad-n ! dni septembra pri padcu z ( na zlomil levo podlaket in si rešil iee^°^odova' srednji del hrbte- Kot smo že poročali, se je Pa-u 22. seDtembra odoravil na službeno čil septembra odpravil na služ-Potovanje » Potenzo in preno-v hotelu «Cemaha» v Melfiju Pa ni mogel dolgo časa zatis niti očesa, še je okoli 2. ure zju- ,laJ vsedel na okensko polico svoji? sobe v, drugem nadstropju, da se naužil zraku. Nenadoma pa Je počutil slabo in nezavesten padel z okna na spodnji nadstre-nato pa strmoglavil z višine osmih metrov na dno dvorišča. 2 rešilnim avtom RK so ga pripeljan v tržaško bolnišnico, potem .. so ga prevzeli Iz civilne bol-msnice v Melfi blizu Potenze. Dve uri pozneje pa je podlegel budim poškodbam tudi 70-letni Stegno Stefani iz Ul. Piccardi 18, ki ffa Je prejšnji teden v bližini valo-rana pri Novem gradu v Istri oJ mazil motorni čoln. Stefani se je namreč prejšnjo nedeljo podal s ®yojim motornim čolnom v Istro na ‘Parjenje. Okoli 15 ure pa se je njegov motorni čoln zaletel dru-večji motorni čoln. Zaradi moč-ega sunka je ribič padel na dno r‘na in se hudo pobil po prsnem osu jn g]avj 2 rešilnim avtom Jugoslovanskega RK so ga nemu-fPma odpeljali do bloka pri ško-Jsn, tu pa ga je že čakal rešilni .vto tržaškega RK, ki ga je prevzel , odpeljal v bolnišnico. S progno-ilii revanja v 20 dneh so ga spre-da** na bevrokirurškl odddelek, ven-ut, se je ponesrečenčevo zdrav-jVbbo stanje čez noč poslabšalo in Je umrl. trčenju v zid le avtomobil zgorel Res čudno naključje je hotelo, «, J® v nedeljo okoli 2. ure zjutraj Da » trgovec Silvio Collemarioi svr,iBiso"ni iz Ul. del Ronco 3 s Zidavtom giulia trčil v obcestni av/°stal popolnoma nepoškodovan, trnu pa se je potem vnel in po-Polhoma zgorel RvH?Ilernarin- Je ob tisti uri vozil San avto Po Ul. Severo proti Ul. «t)o ®'Koo. Na ovinku pri stavbi vprn bovoporočencevn v Ul. Serifi pa Je z avtom zdrknil na r,ifPo stran cestišča in se s pred-t j m delom zaletel v obcestni zid ; Sa na pol porušil. Močan sunek bl)“vto odbil nazaj, napravil pri-zn° štiri metre zig-zagaste vožnje Cp,Hs.® nato ustavil skoraj na sredi oatoi a- Prestrašeni avtomobilist je zn«- Pribit pri volanu, šele po-Prišel k sebi in brez najavi?^ Praske zlezel iz razbitega hi+b1rnoblla. Na kraj nesreče so pri-karabinjerji z Istrske ceste, lo e ACI pa je s težavo poskrbe-tll .N* odstranitev razbitega avto-iim°4 ®e'e nekaj časa potem se z , ^ prečilo spraviti avtomobil niav >®ovalnim vitlom na tovor-tom„u.^,Cl Nenadoma pa se je av mobii iz nepojasnjenih vzrokov Driioi pričel goreti. Nekdo je brž jei v roke pripravo za gašenje. A hu vsai omejil ognjene zublje, in i iZ usPeha. Avto je dalje gorel bH,„ ® gasilcem se je posrečilo z žar*®? nami na Pen0 pogasiti po- p®r°dje>raV je °d <ai. ob 7.15 so sprejeli na ne-Ip.^uurški oddelek bolnišnice 40-(j,PeBa delavca Antonia Zudeha z pcin št. 1C75, ki se je malo prej bPr .Prometni nesreči na Trgu O-len. -n’ P”*3'! P° obrazu, levem ko-u in dobil možganski pretres. deh° Pesreče je prišlo, ko je Zu-v,.„ Privozil svoj motor «guzzi» do Sala Trga Oberoar z Ul. Becca-29-1 in Pudri na prehodu za pešce i;'‘etneKa jugoslovanskega držav-na Toma Beselinoviča, ki je Dva nalmja za službo pri konzorciju proli Ibc Protituberkulozni konzorcij v Trstu razpisuje natečaj za mesto zdravstvene asistentke oglednice. Prošnje za udeležbo na natečaju je treba poslati konzorciju na Trgu Sansovino št. 3 do 10. decembra 1968 opoldne. Za natečaj je potrebna diploma zdravstvene asistentke in prosilke ne smejo biti starejše od 40 let. Informacije se dobe na tajništvu konzorcija telef. šte. 93-533 in 76-27-47. Konzorcij razpisuje tudi natečaj za ravnatelja konzorcija in osrednjega dispanzerja. Tudi te proš- Ali bo po cesti na Kalvarijo na vrsti cesta v Sentmaver? Peč za sežiganje smeti v Tržiču bo stala 90 milijonov lir Pokrajinski tehnični urad v Gorica je prejšnji teden med drugim odobril načrt, ki ga je predložila občinska uprava v Gorici za ureditev in asfaltiranje turistične ceste, ki gre iz Grojne mimo gostilne pri Mirkotu na vrh Kalvarije in od tam po drugi strani v Loč-nik. Cesta je dolga 4550 metrov in bo njena popolna ureditev stala okrog 70 milijonov lir, ker jo bo treba marsikje tudi razširiti, izravnati ovinke itd. Odobrili so tudi načrt, ki ga je predložila pokrajinska uprava za Goriško in ki predvideva ureditev ceste iz Zagraja proti Devetakom. V poštev pride 4173 metrov cestišča predvideni stroški pa bodo znašali nekaj nad 27 milijonov lir. Tudi ta cesta je turistično važna ker povezuje državni cesti v Zagraju in pa v Dolu s področjem vojaških spomenikov in bojišč iz prve svetovne voipe na Debeli griži in okrog Vrha. Tehnični urad je odobril nadalje tudi načrt, ki ga je predložila občinska uprava v Tržiču in ki predvideva gradnjo peči za sežiganje smeti in drugih odpadkov za potrebe te občine. Predvideni stroški bodo znašali 90 milijonov lir. _ _ Vse trije načrti računajo na de- nje je treba poslati na konzorcij: ?eini prispevek po zak. št. 32 iz do 10. decembra. Prosilci morajc imeti doktorat iz medicine in kirurgije, opravljati 10 let zdravniški poklic, biti vpisani v zdravniško zbornico ter biti specializirani za pljučne bolezni Najvišja dopuščena starost je 40 let. Na ljubljanski TV oddaja o manjšini Danes, 8. oktobra od 19.15 - 19.55 bo televizija Ljubljana odajala v seriji «Svet na zaslonu» oddajo o položaju slovenske manjšine v Italiji. V oddaji sodelujejo javni delavci slovenske manjšine in javni delavci iz Slovenije ki se ob svojem delu posvečaj” tem vprašanjem. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii leta 1965, odnosno po zak. št. 23 lz leta 1966. Seveda bo treba sedaj urediti še vrsto drugih formalnosti in šele potem bodo lahko dali ta dela na dražbo ter bomo lahko računali z začetkom njihovega Izvajanja. Ker smo že pri turističnih cestah nai omenimo, da vaščani iz š°ntmsvra še vedno čakalo na ureditev in asfaltiranie ceste iz Pevme mimo štantovih v Sentmaver, ki je vsaj tako važna kot ona na Kalvariio tako iz turističnih vidikov (saj predstavlja varianto «ceste vina in češenjii) kot iz dejstva, da predstavlja ta cesta povezavo vasi z Gorico in svetom. veriju Sapiu iz Gorice, Ul. Cocevia, ki je bdi žrtev prometne nesreče v Ul. Rota. Sapio se je okrog 14. ure peljal z mopedom ter trčil z nekim avtom, padel, ter se pri tem poškodoval po obrazu in obeh rokah. Okreval bo v 7 dneh. Sindikalne iz Tržiča Tri kovinarske sindikalne organizacije so se sporazumele, da bodo zopet začeli s4 stavko v letalski delavnici Meteor v Ronkah, ker vodstvo delavnice noče sklicati sestanka, da bi se pogovorili o številnih odprtih vprašanjih., ki zanimajo delavstvo tega podjetja. Včeraj so delavci stavkali tri ure, na dnevnem redu pa so stavke tudi za danes in jutri. Zborovanje uradnikov bo danes zvečer ob 19.30 na sedežu CISL v Ul. Roma v Tržiču, na katerem bodo obravnavali probleme uradnikov ladjedelnice. Te probleme bodo v kratkem obravnavali v državnem merilu tudi za druge ladjedelnice na Intersindu v Trstu. Delavski avtobus nameravajo organizirati za delavce iz Tržiča, ki se vozijo vsak dan na delo v Trst in narobe. Vodstvo ladjedelnice namerava v ta namen staviti na razpolago dva pulmana in računajo, da bodo s tem prihranili prizadetim delavcem precej časa. ECA v Tržiču za pomoč revežem Na zadnji seji občinskega sveta v Tržiču je odbornik Fragiacomo poročal o pomoči, ki jo je nudila občinska podporna ustanova (ECA) občinskim revežem v lanskem letu. Z nakazili za živila so pomagali revežem v 640 primerih, hrano v menzi so nudili pozimi 124 osebam (kosilo in večerjo) ter poleti 110 osebam (samo kosilo). Denarno pomoč so nudili v 75 primerih. Za vse to so potrošili 17 milijonov lir. Za menzo je dala občinska uprava še posebno podporo. Lani so nudili tudi druge oblike pomoči s prispevkom prefekture in drugih ustanov za nekaj nad 13 milijonov iir in sicer invalidom in civilnim pohabljencem, beguncem irt zaradi plime oškodovanim ribičem ter nekaterim revežem v obliki živilskih zavojev od strani občinske uprave. Največ stroškov pa je imela ECA z vzdrževanem doma onemoglih, kjer so imeli 55 starčkov ter so zanje potrošili 22 milijonov lir: od tega so dali 18 milijonov pla-čujoči varovanci liiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui TISKOVNA KONFERENCA V NOVI GORICI Program proslav ob stoletnici zgodovinskega «šempaskega tabora Na osrednji proslavi na «Šempaskem polju}, kjer je bil labor pred 100 leti, bosta govorila pokrovitelj proslave dr. Josip Vidmar in primorski rojak dr. Joža Vilfan Avto podrl mopedista V goriški bolnišnici so nudili prvo pomoč 23-Ietnemu delavcu Sa- IZ TRŽAŠKIH SODNttmpRAN Bežno znanstvo z dekletom je izrabil za izsiljevanje Sodniki so izsiljevalca obsodili na strogo kazen: eno leto in en mesec zapora - Obsojen, čeprav je tožiteljica umaknila tožbo lani je neki sostanovalec poklical policiste, ki so po svojem prihodu našli poškodovano žensko na tleh. Bubnich je bil tedaj še v stanovanju. Zakaj sta se Bufanich in ženska skregala, se ni nikoli zvedelo. Zdravniki so ugotovili le, da bi se morala Gustinova zdraviti okoli 30 dni zaradi poškodb, ki jih ji je prizadejal Bubnich. Gustinova je prijavila zadevo policijskim oblastem, toda pozneje je obtožbo umaknila, češ da se je spet pobotala z moškim. Na včerajšnji obravnavi je Bubnich izjavil, da sedaj ne živi več skupaj z njo. čeprav je Gustinova včeraj pričala na sodišču brez vsakršne jeze in maščevalnosti, sodniki niso bili usmiljeni z Bulbnichem, saj so mu prisodili 4 mesece in 15 zapora, se pravi isto kazen, ki jo zahteval Javni tožilec. Pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Edeil, tožilec Franzot) se je moral zagovarjati včeraj Gio-vaoni Pozzobon, star 30 let iz S. Martina di Lup ari pri Padovi. Moškega, ki je natakar po poklicu, so obtožili, da je zagrešil poskus izsiljevanja na škodo 25-letne Tržačanke Marie P. s tem, da je zahteval od nje 20.000 lir. če bi mu dekle ne izplačala te vsote, bi seznanil njenega ljubimca in druge osebe o ljubezenskih odnosih, ki jih je imel z njo.. Pozzobon je te svoje zahteve postavil v pismu, ki ga je naslovil na Mario P. Dekle se ni ustrašila lzsMjeval-nega in grozilnega pisma, temveč je prijavila zadevo policiji. Agenti so kmalu prišli na sled mladeniču ter so ga temeljito zaslišali. Pozzo-bon je v bistvu priznal vse obtožbe. Povedal je, da se je srečal z Mario P. v Gortini d’Ampezzo, kar je odgovarjalo tudi dekletovim izpovedim. Obstajale pa so, glede izpovedi prizadetih, določene razlike. Maria P. Je na primer povedala, da je Pozzobona res spoznala v Cortini d’Ampezzo, toda da je šlo le za površno znanstvo, ali kvečjemu za prijateljske odnose. Moškemu je celo posodila 30.000 lir. Na vsak način ni imela nikoli opravka z njim ter so bile zato vise Po-zzo-bonove trditve gola izmišljotina. Res pa je menda, da dekle živi v skoraj zakonskem razmerju z nekim petičnim Tržačanom, kar je Pozzobon hotel verjetno izkoristiti v svoje koristolovske namene.. Pozzobon ni prišel na včerajšnjo obravnavo pred kazensko sodišče ter so zato sodniki sklenili, da ga sodijo v odsotnosti. Na obravnavi |e Maria P. potrdila svoje prejšnje izpovedi. Javni tožilec je zahteval nal sodniki obsodijo Pozzobona na 1 leto in 4 mesece zapora ter 50.000 lir globe. Obtoženčev zagovornik pa je menil, da bi morali njegovega varovanca oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov, ali pa mu kvečjemu prisoditi najnižjo kazen. Sodniki so v bistvu sprejeli zahteve javnega tožilca ter so obsodili moškega na 1 leto In 1 mesec zapora ter 90.000 Ur globe. . , ( Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 32-letni Umberto Bubnich iz Ul. Giulia 57, ki je bil obtožen, da je telesno poškodoval Mario Guštin por. Schlleo, ki Je stanovala v Isti hiši. Gustinova živi že več let ločena od svojega moža. Pred časom se je združila z Bubnichem, ki je tedaj živel v begunskem naselju na Opčinah Skupno življenje pa jima ni bilo postlano z rožicami. V juniju ji IHO «■»!*> PKOSKK Podvaja danes, 8. t. m„ s pričetkom ob 19.30 barvne risanke: Un uomo chiamato Funt,sion (Mož, ki so ga imenovali Flintston) Prispevajte zn DIJAŠKO MAM! Značka, za proslavo 100 letnice tabora pri Šempasu Con našega sodelavca)' "" Predsednik pripravljalnega odbora za proslavo stoletnice šempaske-ga tabora Milo Vižintin je včeraj dopoldne sklical tiskovno konferenco, na kateri so seznanili predstavnike tiska z vsemi podrobnostmi lega dogodka, ki sodi med najpomembnejše v okviru proslav 25-let-nice vseljudske vstaje na Primorskem. Novinarjem so razdelili bogato gradivo, iz katerega je razvidno, da je bil šempaski tabor 18. oktobra 1868 eden izmed najpomembnejših v razdobju avgust 1868 — avgust 1871, ko se je na osemnajstih taborih širom Slovenije manifestirala ideja zedinjene Slovenije. Šempaski tabor je bil pomemben predvsem iz dveh vidikov: na njem se ni samo obravnavalo, ampak tudi zahtevalo, da dobe združeni Slovenci svoje nacionalne pravice, po drugi strani pa je bil ta tabor odločen odgovor iredenti v Trstu in v Gorici, ki je takrat začela s poostreno gonjo proti slovenskemu življu. Proslave stoletnice šempaskega tabora se bodo začele že v petek zvečer ob 20 uri, ko bo goriško gledališče izvedlo v kinodvorani Soča v Novi Gorici tako imenovano «Besedo«. To bo izbor najboljših tekstov iz dobe čitalnic deloma v jeziku iz naše polpretekle dobe, deloma v kostumih iz tistih časov. V «Besedi» bodo nadalje prikazali šaljivo enodejanko Miroslava Vilharja »Poštena deklica«, s starimi pesmimi bosta nastopila domberški pevski zbor in ženski kvintet, medtem ko bodo za glasbeno spremlja-_______vo uporabili prav tako starinsae llllllllllll(IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||i||||irm,t|||,,,„M|||||||||mm||||||M||||||||||||||||H|||„| VČERAJ POPOLDNE V GR0JNI V trenutni zmedenosti se je obesil na jablano Oton Maligoj je bil pred časom v bolnišnici za živčne bolezni Včeraj v prvih popoldanskih Ozebka, ki stanuje v Gorici, na Korzu Italija 231. Ko je šel po poti za pešce vzdolž Korza Italija, ga je s svojim avtom podrl 22-letni Giorgio Ristis iz Gorice, Ul. d’Ao-sta, ki je hotel kreniti s Korza po Ul. Buonarroti proti Ul. d’Aosta. Ozebek je pri nesreči dobil pretres možganov, udarec v lobanjo ter rano na desnem kolenu. urah je napravil samomor v Groj-nt 34-letni kmečki delavec Oton Maligoj iz Podgore, Ul. Calvario 16. Nekaj po 13. uri je nekdo po telefonu opozoril karabinjerje iz Podgore, da se v Grojni klati neka sumljiva oseba, ki je na pol gola. Karabinjerji so šli takoj tja, pa so prišli prepozno in nudil se jim je grozljiv prizor. V krošnji neke jablane v višini kakih 5 metrov je viselo z debele veje truplo nekega moškega, ki se je malo prej obesil s kosom žice. Poklicali so na pomoč gasilce, ki so truplo potegnili z drevesa in takoj poklicali tudi občinskega zdravnika dr. Gregoriga, ki je ugotovil smrt zaradi zadušitve. Po ogledu so prepeljali truplo v mrtvašnico na glavnem mestnem pokopališču, potem ko so ugotovili njegovo identiteto. Domnevajo, da je Maligoj izvedel samomor v duševni depresiji. Pred tremi leti Je bil na zdravljenju v bolnišnici za živčne bolezni v Gorici, zadnje čase pa Je delal kot poljski delavec pri Jožefu Komjan-cu na Valerišču. Maligoj ni bil poročen. Prejšnji večer so sprejeli za 20 dni na zdravljene v splo*"'4' bolnišnico v Gorici 461etnega Franca Pogovori v Rimu in Milanu o S0LVAY Cez deset dni bosta v Rimu in v Milanu dva sestanka, na katerih bodo razpravljali o kemični tovarni SOLVAY v Tržiču, katero hočejo lastniki — kot smo že večkrat poročali — zapreti zavoljo svojih ekonomskih računov in proti katerim se upirajo tako delavci zaposleni v tem obratu kakor tud: vse tržiško prebivalstvo, ki vidi v tem ukrepu nadaljnjo slabitev gospodarske moči svojega kraja Iz poluradnih virov se je namreč Izvedelo, da bo 17. oktobra na ministrstvu za industrijo prvi sestanek, naslednji dan 18. otobra v Mlanu pa se bodo sestali na zvezi kemikov predstavniki družbe in sindikalnih organizacij. inštrumente — harmonij in gosli. Celotno vodstvo, režijo in sceno Besede so zaupali Marijanu Kovaču, medtem ko je tekste pripravil ravnatelj goričkega muzeja Branko Marušič. Besedo bodo ponovili še v soboto ob 19.30 v šempaski dvorani. Spored predvideva nadalje v soboto ob 16. uri odkritje spomenika dr. Karlu Lavriču ob stopetdeset-letnici njegovega rojstva. Spomenik, ki je delo akademskega kiparja Borisa Kalina, bodo odkrili ob Erjavčevi cesti v Novi Gorici. Spominski govor o dr. Lavriču, zaslužnem buditelju primorskih Slovencev in glavnem organizatorju šempaskega tabora, bo imel ravnatelj goričkega muzeja Branko Marušič. Nastopili bodo tudi recitatorji in goriški oktet. Nedeljske svečanosti se bodo začele že ob 10. uri, ko bodo odkrili spomenik padilim borcem v O-željami.' V: Ozeljanu se.-ho jo&to. formiral sprevod vaščanov, ki bodo odšli z godbo in z zastavami na čelu ir novl csetl na- Veliko' OfSvC oziroma na tako imenovano šem-pasko polje, kjer je pred sto leti deset tisoče ljudi terjalo svoje pravice in manifestiralo za zedinjeno Slovenijo. Tu bo ob 11. uri odkritje spomenika, ki so ga izdelali po načrtih arhitekta Janeza Suhadolca. Tabor bo simbolično predstavljala železobetonska konstrukcija v obliki šotora. Ob otvoritvi spomenika bo govoril republiški poslanec prof. Štefan Trojan, v kulturnem delu programa pa bosta nastopila ajdovska godba in dom-berški pevski zbor. Osrednja proslava, katere se bo po predvidevanju organizatorjev u-deležilo deset tisoče ljudi iz vse Primorske, iz notranjosti Slovenije in iz zamejstva, se bo začela v nedeljo ob 14. uri pri zadružnem domu v Šempasu. Govorila bosta pokrovitelja proslave dr. Josip Vidmar in primorski rojak dr. Jože Vilfan. V bogatem kulturnem sporedu bo nastopilo kar sedem pevskih zborov, predvsem iz goriške občine, nadalje pevski zbori iz zamejstva ( štandrež, Doberdob Do,l - Poljane in Ronke ), dva okteta, godbe iz Ajdovščine, Idrije in Anhovega ter številni recitatorji. Član goričkega gledališča Sergej Ferari bo tudi interpretiral govor dr. Karla Lavriča pred sto leti na šempaskem taboru. Predstavniki krajevnih skupnosti v Ozeljanu in Šempasu so na včerajšnji tiskovni konferenci Sporočili, da je prebivalstvo teh krajev, kjer bodo glavne proslave, vložilo mnogo truda, da bi se gostje čim bolje počutili. S prostovoljnim delom so pripomogli k asfaltiranju ceste Ozeljan - Velika Otava, prenovili so zadružni dom v išempasu. uredili in okrasili obe vasi, poskrbeli pa so tudi za več zabavnih prireditev s plesom, ki bodo v nedeljo popoldne, takoj po končani proslavi. LJUBAN OMLADIČ ureditev te zadeve v četrtek, 10. t. m. in naj prizadeti ne čakajo zadnji dan. Zopet granata v Podgori Strokovnjaki iz Trsta so včeraj odpeljali in uničili granato kal. 105, italijanskega tipa iz prve svetovne vojne, ki so jo našli v bližini spomenika Slataperju na Kalvariji. Nevarno orožje je odkril Marij Bregant iz Podgore, ki je čistil svoj gozd na tistem kraju ter opazil granato, ki je molela iz zemlje ter takoj obvestil o najdbi karabinjerje iz Podgore, ti pa Trst. OBMEJNI PROMET V SEPTEMBRU Na Goriškem so zabeležili 738.616 osebnih prehodov Se vedno porast prometa v Beneški Sloveniji z 268.591 prehodi oseb V preteklem mesecu septembru ja dosegel osebni obmejni promet na goriškem področju s Slovenijo 738.616 prehodov s prepustnicami in potnimi listi. Levji delež pripade prehodom s potnimi listi pri Rdeči hiši, kjer je šlo na drugo stran 335.614 italijanskih in 175.362 tujih državljanov, ali skupno 510.976 potnikov. Z dvolastnlškimi dovoljenji je šlo na drugo stran 10.515 obdelovalcev zemlje, od tega 2.876 italijanskih in 7.639 jugoslovanskih državljanov. Z navadnimi prepustnicami vseh vrst je šlo na drugo stran 217.125 ljudi od tega 138.658 italijanskih in 78.467 jugoslovanskih državljanov. V primerjavi s preteklim avgustom je promet nazadoval za okrog 90 tisoč prehodov, ker je šla pač turistična sezona že bolj proti koncu. V stalnem porastu pa je obmej- ni promet v Beneški Sloveniji, kjer so v preteklem mesecu našteli kar 268.951 prehodov oseb. Od tega je šlo s potnimi listi na prehodu pri Stupici na drugo stran 100.549 italijanskih in 30.084 tujih državljanov. S prepustnicami je šlo na drugo stran 98.118 italijanskih in 39.244 jugoslovanskih državljanov, z dvolastnlškimi dovoljenji pa 327 italijanskih in 278 slovenskih državljanov. Na posameznih prehodih so zabeležili naslednje število prehodov s prepustnicami: Stupica 134.151; Učeia 906; Polava 779; Mi-šček 684, Most Vittorio 331; most Klinac 196; Robidišče 405; Solarji 477; Zgornja Idrijca 38. Dodamo naj še, da je znašal promet s potnimi listi pri Stupici v treh poletnih mesecih lunli, julij in avgust skupno 775.667 oseb ali zn 244.245 oseb več kot v istem obdobju lansko leto. Obisk v Tremiinu V soboto popoldne in v nedeljo je prišla k nam na obsik skupina mladih izletnikov iz Trsta in okolice. V soboto popoldne so se za- ltllllllllllllllllllllHIIHIMIIII||ll|ll|li||lJip||t||||||f(rii,,,,,||||||I|||||||||||||1|||||||||||||)|||m|||||||mi||||(|m|n 1/ BENEŠKE SEOVENIJE Maturanti iz Škofje Loke na obisku v Reziji in Čedadu V Bazovici so se poklonili tudi pred spomenikom padlih bazoviških junakov Prošnje za priznanje partizanskih kvalifikacij Pozivamo bivše partizane, svojce padlih borcev in rodoljube (patrioti), naj čim prej vložijo prošnjo za priznanje partizanske kvalifikacije v smislu zakona št. 341 od 28. marca 1968. Tako priznanje je važno zlasti za tiste, ki so zavarovani pri pokojninskem zavodu INPS ,ker jim bo omogočilo, da se jim prizna in akreditira za pokojnino tudi obdobje, ko so bili pri partizanih. To je tudi navedeno v omenjenem zakonu. Prošnji je treba priložiti potrdilo o italijanskem državljanstvu in fotografski posnetek dokaznih dokumentov. Tisti, ki še nimajo partizanske kvalifikacije, lahko dobijo potrebna pojasila in pomoč na odseku bivših partizanov v inozemstvu s sedežem v Gorici, Ascolijeva ul. 1, med uradnimi urami ob delavnikih od 8.30 do 12.30 in od 16. do 18.30. Prizadeti naj se zglasijo čim prej, da ne bodo zamudili roka. Za Doberdob in okoliške vasi je na razpolago Stanko Gergoiet, Doberdob, Rimska ul. 27. Opozarjamo, da zapade rok za Pretekli petek je prišla na izlet v Čedad s posebnim avtobusom skupina maturantov z gimnazije v Škofji Loki. Z njimi so bili tudi njihovi profesorji, vodil pa jih je ravnatelj Lojze Malovrh. Letos je že tretje leto zaporedoma, ko prihajajo škofjeloški maturantje na izlet v Beneško Slovenijo. Od doma so krenili najprej skozi Ljubeljski predor na Koroško, od tam pa preko Trbiža v Italijo ter se najprej ustavili v Reziji. Zanimala jih je rezijanska govorica in ljudske šege ter življenje domačinov. V Pušji vasi so obiskali muzej mumij in v popoldanskih urah dosegli Čedad. Tam so si najprej ogledali glavno zanimivost longobardski muzej, nato pa še Nadižo in druge zanimivosti. Ker je v Čedadu še vedno težavno prenočiti večje skupine izletnikov ali turistov, so jih polovico razmestili po tamkajšnjih gostilnah, drugo polovico pa so porazdelili za prenočevanje v špetru. Naslednji dan, v soboto, potem kc so se čez noč odpočili od dolge vožnje, so si v spremstvu domačinov ogledali še druge zanimivosti Čedada. Zlasti je vzbudil njihovo pozornost sejem, ker je bil prav tisti dan običajen tedenski tržni dan; ogledali so si izloženo blago in nekatere reči tudi kupili! Pred odhodom se je v imenu skupine 50 izletnikov zahvalil ravnatelj gimnazije Lojze Malovrh tov. Mariju Kontu, ki jih je spremljal ob njihovem obisku, za ves njegov trud in prizadevanje, ter je zagotovil, da so odnesli s tega izleta najlepše vtise. Pot so nadaljevali preko Gorice in Doberdoba v Trst in nato v Bazovico, kjer so se poklonili pred spomenikom bazoviških žrtev, ki so padle pod fašističnimi svinčenkami. Ob slovesu so izrazili željo, da bi se kmalu zopet vrnili v Beneško Slovenijo, skupaj ali posamič, ter si podrobneje ogledali še druge kraje v Beneški Sloveniji. M. Kont nimali in tudi pomagali pri našem dnevnem kmečkem opravilu. Zvečer pa smo se vsi skupaj zbrali v gostilni, se pogovarjali in ob spremljavi harmonike tudi zapeli. Drugega dne so pri sv. maši lepo peli slovenske cerkvene pesmi. Potem so se ustavili na pokopališču in okrasili grob Ivana Trinka. Po kosilu je nekaj mladih šlo na sprehod, drugi pa so se ustavili v župnišču pri župniku Čedermacu. Veseli smo bili njihovega obiska, njihovega smeha in lepega slovenskega petja in upamo, da jih bo pot še kdaj zanesla v naše kraje. VAŠČAN Delovanje SPD Odbor slovenskega planinskeg« društva v Gorici je imel pred dnevi svojo sejo, na kateri sta predsednik in tajnica poročali o delu, izletih in turah v zaključni fazi pretekle poletne sezone, ki Je bil« kar precej razgibana. Na seji so sprejeli sklep, da bodo organizirali še en družinski izlet, morda v Istro, če bo dovolj udeležencev. Govor je bil tudi o priprava tradicionalnega martinovanja, ki predstavlja nekak zaključek letnega delovanja društva. V tem oziru je bilo stavljenih več predlogov, vendar bodo končno odločitev in program sprejeli na prihodnji seji. IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA Včeraj so v goriškem matičnem uradu prijavili 7 rojstev in 4 smrti. Rojstva: Sandra Paneck, Mche-la Paneck, Carlo Mcoli, Bruno Beggi, Monica Rusinov, Alessandro Conti, Debora Simone. Smrti: upokojenec 67-letni Gio- vanni Gallizia, vzgojiteljica Giusep-pina Seviani, vd. Zadro, stara 69 let, uradnik 39-letni Manlio Della Zonca, invalidka 72-letna Lucia Verbi. commedianti«, in Liz Taylor, Gorica GORSO. 17.00: «1 Richard Burton ameriški kinemaskopski barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI, 17.15: «1 berretti ver- di», J. Wayne in D. Janssen. A-meriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17—22: «Fer un pugno di eroi«, Horst Frank in Valeria Ciangottini, v kinema-skopu in barvah, italijanski film. VITTORIA. 17.00: «Eva, la ve- riti sull'amore», S. Determan in P. Matter. švicarski film. CENTRALE. 17.30-21.30: «3 fusti, 2 bambole e... un tesoro«, E. Presley in D. Marshall. Ameriški barvni film. Irzic AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. 17.30—22: «11 magni-fico Texano», Glenn Saxon, v barvah. PRINCIPE. 17.30-22: «11 giardino delle torture«, Jack Palance in Beverli Adams, v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna TAVASANI, Korzo Italija 10 — tel 25-76. TRŽIČ Danes je v Tržiču odprta lekarna Centrale — Trg republike — tel. 72-341. RONKE Danes je odprta lekarna «AlTAn- gelo« dr. Olivetti — Ul. Roma 22 — tel. 77019. .............""""............'•'■'■"■■i.......................... MED UČNO URO V UL. CROCE V GORICI Na slovenskih osnovnih šolah so za utrjevanje znanja ter ((tipanje« pričeli z, rednim šolskim poukom. Zaenkrat še nimajo šolskih knjig, ker so učitelji šele poslali pristojnim organom število otrok, na podlagi katerega bodo potem prejeli ustrezni učni material. Zato učitelji te dni uporabljajo učni čas učencev, kakšno znanje so prinesi s seboj iz nižjega razreda. Vrhu tega so jih morali znova pripraviti do tega, da je potrebno sedeti v šolskih klopeh mirno ter poslušati, kaj razlaga učitelj. Seveda je hilo to najtežje dopovedati učen- cem prvih razredov, ki so morali že prvi šolski dan presedeti v klopi štiri ure. Nekoliko prevelik skok za tako mlade, istočasno pa tudi opomin, da je brezskrbnega življenja konec, (Na siki šolarli tretjega razreda osnovne šole v Ul. Croce v Gorici). jm ■*» M=m =gg /m -mm A 4=s IZIDI Fiorentina — Atalanta 2:1 Inter — Napeli 1:1 Juventiis — Palermo 0:0 Vicenza — Bologna 1:0 Koma — »Piša 2:1 Sampdoria — Torino 1:1 Cagliari — ‘Varese 6:1 Milan — ‘Verona 3:1 LESTVICA Cagliari 2 2 0 0 9 1 4 Milan 2 2 0 0 4 I 4 Fiorentina 2 2 0 0 4 2 4 Inter 2110 2 1 3 Torino 2 110 2 1 3 Bologna 2 10 1 i 1 2 Napuli 2 0 2 0 2 2 2 Juventiis 2 0 2 0 3 3 2 Koma 2 10 1 2 2 2 Vicenza 2 10 1 1 1 2 Atalanta 2 0 11 4 5 1 Sampdoria 2 0 11 1 2 1 Verona 2 0 11 2 4 1 Palermo 2 0 11 0 3 1 Piša 2 0 0 2 1 3 0 Varese 2 0 0 2 1 7 0 Tekme prihodnjega kola Atalanta - Varese, Bologna - Verona, Cagliari - Fiorentina, Milan - Piša, Napoli - Samp- doria, Torino - Vicenza. A IZIDI Bari — Reggiana 1:0 Catanzaro — ‘Cesena 1:0 Foggia — Brescia 1:0 Lazio — Gcnoa 4:1 Lecco — Ternana 1:1 Mantova — Livorno 2:2 Como — ‘Modena 2:0 Monza — Reggina 1:1 Padova — Spal 1:1 Perugia — Catania 0:0 LESTVICA Como 2 2 0 0 3 0 4 Foggia 2 110 1 0 3 Spal 2 110 3 1 3 Lazio 2 110 5 2 3 Bari 2 110 2 1 3 Lecco 2110 4 2 3 Catanzaro 2 110 2 1 3 Reggina 2 110 2 2 3 Livorno 2 0 2 0 2 2 2 Perugia 2 0 2 0 1 1 2 Ternana 2 0 2 0 2 2 2 Catania 2 0 2 0 2 2 2 Genoa 2 10 1 3 4 2 Mantova 2 0 11 2 3 1 Cesena 2 0 11 2 3 1 Monza 2 0 11 1 3 1 Padova 2011 1 3 1 Reggiana 2 0 11 0 1 1 Modena 2 0 0 2 1 5 0 Brescia 2 0 0 2 I) 2 0 Tekme prihodnjega kola Bari - Modena. Brescia - Lee- co, Catania - Foggia, Como - Cesena, Genoa - Perugia. Li- vorno - Lazio, Monza - Catan- žaro, Padova - Reggina. Reg- giana - Mantova, Ternana - Spal. A SKUPINA CLICS S — IZIDI Alessandria — Rapallo 0:0 Novara — ‘Biellese 2:1 Macobi Asti — Marzotto 2:1 Monfalcone — Treviso 1:1 Piacenza — Legnano 2:0 Pro Patria — Creinonese 0:0 Trevigliese — Sottomarina 1:0 Udinese — Savona 3:0 Venezia — Triestina 2:0 LESTVICA Novara 4 3 10 8 3 7 P. Patria 4 13 0 3 2 5 Venezia 4 13 0 2 0 5 Rapallo 4 13 0 0 2 5 Piacenza 4211 3 2 5 Alessand. 4 13 0 4 3 5 Solbialese 4 13 0 5 4 5 Triestina 4 2 11 2 2 5 Cremon. 4 2 11 4 2 5 Udinese 4 2 0 2 5 2 4 Sottomar. 4 12 1 3 3 4 Trevigliese 4 12 1 2 3 4 Legnano 4112 6 5 3 Verbania 3 111 3 3 3 Monfalc. 4 0 3 1 2 3 3 Biellese 4 112 3 4 3 Treviso 4 0 3 1 1 2 3 Savona 4031 2 5 3 Asti M. 4 1 0 3 4 10 2 Marzotto 4 0 13 1 6 1 Tekme prihodnjega kola Creinonese - Monfalcone, Mar- zotto - Biellese. Novara - A- lessandria, Ranallo - Piacenza. Savona - Trevigliese, Treviso - Solbiatese, Triestina Sotto- marina, Venezia - Macobi Asti, Verbania - Udinese. Ostal«* športne vesti na drugi strani NOGOMET A SKUPINA C LICE Prvi letošnji poraz Triestine zaradi dveh napak napadalcev Tržačani niso znali izkoristiti dveh skoraj stoodstotnih priložnosti Vratar Venezie se je poškodoval ■ Mnogo tržaških navijačev v Benetkah VENEZIA — TRIESTINA 2:0 (0:0) VENEZIA: Bubacco, (Terreni); Rigo, Tarantino; Grossi, Chinchio, Nanni; Gorin, Del Zotto, Belinazzi, Loppoli, Fregonese. TRIESTINA: Colovatti (Chendi); Kuk, Martinelli; Del Piccolo, Varnier, Pestrin; Tumiati, Giacomini, Sigarini, Paina Ridolfi. SODNIK: Cantelli (Florenca). STRELEC: Belinazzi v 60’ in 86’. Približno 6000 gledalcev, mnogo tudi iz Trsta. Koti: 4:1 v korist Venezie. Sodnik je opomnil Kuka in Colovattija. Triestina je prvič okusila poraz v tem prvenstvu in to na najbolj nespameten način, potem ko je potek igre pokazal, da bi gostje zaslužili vsaj neodločen izid. Ves prvi polčas in tudi dobršen del drugega je bil namreč v rokah tržaških igralcev. Ti so gospodarili na sredini igrišča in se večkrat spustili prav do domačih vrat, ne da bi znali izkoristiti več lepih priložnosti. Triestina je v tej tekmi potrdila vse, kar smo že vedeli o njej. Moštvo ima dobro ogrodje, z igralci, ki znajo igro graditi, manjkajo pa mu strelci. To napako, ki jo je imela že lani, je kljub dobrim nakupom letos Triestina prikazala v še večji meri zaradi odhoda Pedronija, katerega nadomešča Sigarini le pri režiranju igre; medtem ko je v zaključnih akcijah ta igralec popolnoma brez smisla. Nič boljšega ne moremo reči o Tumiatiju, ki je res izreden s svojimi hitrimi in duho- vitimi prodori. V nedeljo pa je zapravil vsaj eno stoodstotno priložnost, ko je popolnoma sam pred vratarjem strelja« visoko. Če je do sedaj moštvo znalo na kakršenkui način nadomeščati to napako s stalnim pritiskom in se je tako kljub vsemu znašlo na vrhu lestvice, pa je bila prav to v nedeljo vzrok hudega poraza, ki bo verjetno vplival tudi na gledalce, ki so do sedaj navdušeno sledili moštvu. Kljub porazu so številni gledalci iz Trsta (nad 1500) odnesli precej dobrih vtisov s tekme, dejstvo pa je, da se že vsi vprašujejo, kako in kdaj bo Triestina izkoristila vso svojo moč na sredini igrišča. Do takrat ne bo namreč mogoče poseči v borbo za najvišja mesta. Sicer pa ne smemo vzeti po drugi strani ta poraz preveč tragično, ker smo šele na začetku prvenstva in je morda celo bolje, da se moštvo že sedaj ne usidra na vrh lestvice. . .........iiiiliiiliiiililliilimiiiiliuiiHi Hlinil.. V SOBOTO IN NEDELJO V NABREŽINI IN PflPR IČflH Sokol in Gaja zmagovita v vseh srečanjih z Zarjo V soboto in nedeljo je gostovalo v Nabrežini in Padričah ljubljansko športno društvo Zarja. To je še mlado društvo, kar se je poznalo tudi po rezultatih in prikazanih nastopih. Ljubljančani namreč niso uspeli iztrgati obema zamejskima društvoma nobene zmage. V odbojkarskem turnirju, kjer so prikazali gostje zelo revno in skromno igro so dosegli naslednje izide: Sokol — Zarja 2:0. Sokol — Gaja 2:0, Gaja — Zarja 2:1. V namiznem tenisu so se pomerili med seboj le Nabrežinci in Ljubljančani. Brez posebnega naprezanja je Sokol odpravil goste s 3:0. Balincarji so se pomerili na obeh igriščih v Padričah. Domačini so pokazali tudi tukaj svojo premoč in so odpravili nasprotnike s 5:1. Najzanimivejše je bilo morda še košarkarsko srečanje, v katerem so postali ljubljanski zarjam lahek plen borovcev. BOR: Sancin i), Rudeš 2, Spacal 24, Starc 10, Sirk 8, Kralj 10, Ambrožič 9, Tavčar 6, Zavadlal 4. ZARJA: Burja, Muhvič, Gianiš, Trtnik 4, Trdan 4, Šinkovec 14. Trdan 4, Sivec. SODNIKA: Scalamera in Mogoro-vich iz Trsta. V nedeljo popoldne sta se srečali na igrišču na Padričah košarkarski ekipi Zarje in Bora. Tekmo so s precejšnjo lahkoto osvojili plavi. Raven obeh ekip je bila dokaj raz lična. Pri Zarji gre za mlado začetniško ekipo, ki šteje sicer v svojih vrstah nekaj obetajočih igralcev, kateri pa primanjkujejo nekatere prvine košarke in sploh izkušenj. Tekma torej ni bila za borovce zahteven preizkus, kakor smo pričakovali. Kljub temu pa so se vsi lepo potrudili, da so prikazali, kar so dolgo na zadnjih vajah posku šali. Večkrat so zunanji igralci podajali pivotu, ki je reševal kritja druge igralce s preciznimi podajami. Protinapadi so se odvijali pravilno in hitro. V drugem polčasu so celo prešli v individualno obrambo, ki se je dobro obnesla. Med «pla-vimi» sta dobro zaigrala Ambrožič in Sirk pod obema košema, ko sta odvzela mnogo žog nižjim nasprotnikom. Spacal je zopet prišel v zadovoljivo formo in je tokrat realiziral kar 24 točk. Nizal je točke bodisi na odbitih žogah, kakor tudi z običajnimi prodori. Najbolje pa je zaigral Peter Starc. Odlično je branil, hitro je stekel v protinapad in je silovito prodiral. Borovci so takoj forsirali ritem in v 7. minuti so že vodili z 18:6. Igralci Zarje so se zagrizeno borili, a so s težavo ustavljali prodiranje Spacala in Starca in še težje so preigravali Sirka in Ambrožiča, ko sta se podajala na odbite žoge. V 16. minuti je prof. Mari popolnoma spremenil postavo na igrišču in namesto Sancina, Spacala, Ambrožiča in Zavadlala so stop!U v igro Starc Kralj, Tavčar, Rudes. Položaj pa se zaradi tega ni spremenil in razlika se je vedno večala. Prvi pol čas se je tako zaključil s 40:14. V drugem delu igre se je med gosti pojavila utrujenost, ker niso imeli dovolj menjav, tako da so plavi še povečali razliko in zaključili sreča nje z rezultatom 81:32. ADRIJAN ZAVADLAL V ČETRTEK ZVEČER V Trstu: Ponziana-Istra V četrtek zvečer ob 20.30 bo v Trstu na občinskem stadionu Gre-zar mednarodno nogometno srečanje med domačo Ponziano in Istro iz Pulja. Tekmo bodo odigrali ob svetlobi žarometov. Vstopnice za to tekmo bodo stale 500 lir za osrednjo, 300 pa za stranske tribune. kar bi zahtevalo od igralcev večjo napetost in bi škodovalo v tako dolgem prvenstvu. Glavno je, da ne bodo taki primeri kot je bil nedeljski, preveč številni in da ne bo moštvo zgubilo preveč točk ter s tem zvezo z najboljšimi. O posameznikih ni kaj reči. Razočara! je nekoliko Colovatti kot na splošno vsa obramba, ki je kljub svoji solidnosti prikazala nekoliko negotovosti in je v nekaterih trenutkih nerazumljivo zatajila. Na sredini igrišča pa je bil najaktivnejši Pestrin, pa tudi Giacomini je — predvsem po golu — vodil tovariše k napadu. Korak nazaj je napravil Paina, ki še vedno išče svojo formo. V prvem polčasu so se vrstili napadi na eni in drugi strani, čeprav je bila Triestina odločnejša in tudi boljša na sredini igrišča. Že v 4' je Tumiati ušel neposrednemu nasprotniku, nato pa poslal žogo na sredo, kjer jo je Buacco ustavil. V 17’ je Colovatti s težavo ustavil Fregonesejev strel. V 28’ je Tumiati zopet lepo podal na sredo, k žogi pa so se pognali Bubacco, Ridolfi in Rigo, vratar je bil najhitrejši, pri tem pa ga je Ridolfi nehote udaril in mu razbil zob. V drugem delu se je ponesrečil tudi Grossi, katerega je zamenjal v vlogi prostega branilca Nanni in trenutna številčna premoč Triestine je vzbudila v tržaških navijačih upanje na zmago. Žal pa je v 60’ Venezia v protinapadu prešla v vodstvo: Loppoli je streljal od daleč in zadel drog, žoga se je odbila v polje, Belinazzi je izkoristil oklevanje ostalih ter poslal žogo v mrežo. Triestina se je znova pognala v napad in Tumiati je zagrešil veliko napako, ko je sam pred rezervnim vratarjem Terrenijem poslal strel visoko nad mrežo. V 85’ je poskusil srečo tudi Paina, ki je lepo, toda netočno odbil z glavo Kukov pred-ložek, v 86' pa je Belinazzi povišal izid z ostrim strelom, katerega je nehote popravil Vernier ter takp ukanil Colovattija. uk AVTOMOBILIZEM k trije kandidati za naslov svetovnega prvaka WATKINS GLEN. 7. — Po zmagi Stewarta in odstopu Hulmea na predzadnji avtomobilski dirki za svetovno prvenstvo vozačev, t.j. na dirki za Veliko nagrado ZDA, se je stanje na lestvici za svetovno prvenstvo dokaj zapletlo. Do te dirke sta namreč imela Hill In Hulme enako število točk na prvem mestu lestvice. Hill pa je v Watkins Glanrtu osvojil drugo mesto, si priborili 6 točk, medtem ko je Hulme zaradi odstopa ostal brez njih. Na drugo mesto pa se je prerinil Stewart, katerega -ločijo od Hilla le še tri točke. Lestvica dirke za Veliko nagrado ZDA: 1. Stewart na Matra - Fordu s p.h. 200 km na uro 2. Hill na Lotus - Fordu 3. Surtees na Hondi 4. Dan Gurney na McLaren-Fordu 5. Siffert na Lotus-Fordu itd. Lestvica za svetovno prvenstvo: 1. Hill 39 točk, 2. Stewrat 36, 3. Hulme 33, 4. Iokx 27, 5. McLaren 16, 6. Rodrlguez 15, itd. ATLETIKA FAVORITI NA OLIMPIJSKIH IGRAH V teku na 100 m izredna izenačenost V metu diska Silvester s 4 m prednosti V melu kopja za ženski’ se bo potegovala za kolajno ludi Slovenka Nalaša Urbančič 2. DAN (ponedeljek, 14. oktobra) SKOK V DALJINO (ženske) Poljakinja Szewlnska (prej Kir-szensteln) starta 'kot favoritinja, nima pa več tiste prednosti pred ostalimi kot so pred časom predvidevali, Vsaj pet skakalk lahko računa na zlato. V zadnjem mesecu je zelo konstantna zah. Nemka Ro-sendihal in tudi Norvežanka Ber--thelsen računa na visoko uvrstitev. Dve Sovjetinji, vzh. Nemka Wie-ozorek im Romunka Viscopoleanu lahko tudi osvojijo prvo mesto. SR — Rand (VB) 6.76 1964 OR — Rand (VB) 6.76 1964 1956 — Krzeszinska (Polj.); 1960 — Krepkima (SZ); 1964 — Rand (VB) Predvideni vrstni red: I. Szevvin-ska (Polj..) 6,67. 2. Rosendhal (Zah. Nemčija) 6,26, 3. Berthelsen (Nor.) 6,53. Outsider: Becker (Zah. Nemčija) IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllim ATLETIKA Odlični mladi slovenski atleti vfTlUHUpl Fiorentina — Atalanta 1 Inter — Napoli X Juventiis — Palermo X LR Vicenza — Bologna 1 Piša — Roma 2 Sampdoria — Torino X Varese — Cagliari 2 Verona — Milan 2 Foggia — Brescia 1 Lazio — Genoa 1 Padova — Spal X Anconitana — .lesi 1 Salernitana — Brindisi 1 KVOTE 13 — 1.609.200 lir 12 — 44.000 » 1 g 1 11 I f5 1. — 1. Castelfranco X 2. Moscon 1 2. — 1. Oamtv Girl 1 2. Ercole Grandi 1 3. — 1. Saratoga 1 2. Botticelli 1 4. — 1. Preziosa 1. 2. Lord Calvert 1 5. — 1. Metallo 1 2. Agadir X 6. — 1. Iticchi 1 2. Alcuino X KVOTE 12 — nobene nravilne rešitve 11 — 273.689 lir 10 — 21.619 » Znano je, da prihaja velik del najboljših jugoslovanskih atletov iz Slovenije. Vse kaže, da premoči Slovencev v okviru jugoslovanske atletike še ne bo kmalu konec. V finalu jugoslovanskega državnega mladinskega atletskega prvenstva so se namreč najbolje odrezali prav mladi slovenski atleti in atletinje. Na odlično organiziranem državnem prvenstvu mladincev je v Ljubljani zmagala domača Olimpija, ki je zbrala 18.769 točk. 2. Kladivar Celje 16.670 3. Crvena zvezda 16.276 4. Vardar 15.042 5. Triglav Kranj 13.430 točk. * * * Dekleta so opravila finalni nastop v Osjeku in tudi tu je prvo mesto pripadlo Slovenkam. Končna lestvica je bila namreč taka: 1. Kladivar Celje 13.930 točk 1. Slavonija 13.092 3. Senta 13.491 4. Maribor 13.123 Da se slovenska atletika lepo u-veljavlja tudi med mladino pove -najbolje podatek, da je bilo med devetimi ekipami, ki so se uvrstile v finale kar 5 iz Slovenije. KOLESAKSTVO Tretja zmaja Reybroecka na dirki Pariz-Tours TOURS, 7. — Letošnja tradicionalna kolesarska dirka Pariz-Tours, ki so jo priredili že 62-krat, je bila zelo živahna. Glavno besedo na tem tekmovanju so imeli Belgijci, ki so tudi ves čas diktirali tempo vožnje. 70 km pred ciljem je ušla peterica vozačev, ki si je v naslednjih 30 km priborila slabo minuto naskoka, vendar ga ni uspela obdržati. Glavnina je ubežnike ujela 25 km pred ciljem in Je nato naskočila zadnje km poti v enotni skupini. Tudi v poslednjem naletu so se najbolje odrezali Belgijci, saj so osvojili zaporedoma vseh prvih pet mest. LESTVICA 1. Reybroeck (Bel.) 249 km dolgo pot je prevozil v 5.35’40” 2. Godefro-ot (Bel.) 3. Leman (Bel.) 4. Van Looy (Bel.) 5 Van Ryc-kegenm (Bel.) 6. Steevens (Niz.) 7. Fore (Bel.) 8. Merckx (Bel.) itd. 6,52, Ringa (SZ) 6,46, Viscopoleanu (Rom.) 6,56, Wieczorek (NDR) 6,57. MET KROGLE (moški) Nedavni neuspeh Matsona na izbirnih tekmovanjih ZDA verjetno ne straši svetovnega rekorderja. Za seboj ima že eno olimpijsko izkušnjo. Za zmago bo potrebnih morda nekaj več kot 21 m. Matson jih zmore, ostala dva Američana Woods In Maggard pa bolj težko. Woods in Maggard sta med drugim pokopala upe Nemcev na drugo in tretje mesto, čeprav Birlenibach in Hoffmann ne star tata prav brez upov na vsaj eno kolajno. SR — Matson (ZDA) 21.78 1967 OR — Long (ZDA) 20.33 1964 1956 — 0’Brien (ZDA); 1960 — Ni-der (ZDA); 1964 — Long (ZDA). Predvideni vrstni red: 1. Matson (ZDA) 21.30, 2. Woods (ZDA) 20,73, 3. Maggard (ZDA) 20.53. Outsider za drugo in tretje mesto: Birlenbach (Zah. Nemčija) 20,18, Hoffmann (NDR) 20.10. MET KOPJA (ženske) Na vrhu se gnete vse več atletinj, svetovni rekord Sovjetinje Gorča-kove pa še vedno trdno vztraja. Samo Madžarka Nemeth je letos presegla 60 m, njen uspeh pa je bil zelo osamljen. Najboljša je bila med sezono Poljakinja Javvorska. Sovjetinje so svojo postavo prenovile in po rezultatih niso med prvimi, presenetijo pa še vedno lahko. Romunka Penes, prva v Tokiu, letos še ni pokazala nič posebnega. Možnost, da osvoji kolajno tudi za Jugoslovanko Urbančič. SR, — Gorčakova (SZ) 62.40 1964 OR — Gorčakova (SZ) 62,40 1964 1956 — Janouzeme (SZ); 1960 — Ozolina (SZ); 1964 — Penes Rom.). Predvideni vrstni red: 1. Schulze (NDR) 57,72. 2. Evert (SZ) 56,46, 3. Jaworska (Polj.) 59,94. Outsider: Koloska (Zah. Nemčija) 53,27, Urbančič (Jug.) 55,61, Rudas