24. štev.
V Ljubljani, v trek 1. marca 1881.
Letnik IX.
Inaeratl «e sprejemajo in velja ristopna vrsta
i lir., č» se tiska lkrat. i« «
II 11 M I' • 11
II 1) il 11 J 'I
Pri večkratnem tiskanji st cena primerno zmanjša.
« ok o pisi
le ne vračajo, nefrankovan» pimna se ne sprejemajo.
N iroonino prejema opravnifitvo (administracija) in etcscediciiti na Dunajski cesti št. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod.
Po ooiti prejemir vsili :
Za ceio ieto . . 10 jri. — kr.
ta poiiet» . . i _
s» če'rt ieu . . •> „ 50 „
V adminlstraciii veli»:
7.« ceid ieto . . -i ji. 40 kr. ra poi icta . . * .. 20 „ za četrt ieta	'J ., 10 ,.
Liiihijnni na aom DimiVian vfiia "o ur. več na ieto.
Vredništvo ie Rečne ulice it. 6.
Izhaja po trikrat ua teden in , sicer v torek, četrtek in soooto. ▼
Šolska postava pa liberalci.
Z Dunaja 26. februarija.
Ko se je predlog Lieobacherjev o znižanji šolBtvaod 8 na 6 let v šol. odBeku obravnaval, žugal je poslanec S u e s s, da bode pri obravnavi o teui predlogu v zbornici jako vrelo. To se je res tudi zgodilo in zlasti je poslanec Suess v četrtek s svojim govorom k temu veliko pripomogel. Pozabil je bil, da se obravnava šolsko vprašanje ter je govoril prav kakor kak komedijant o vseh rečeh, samo o šolstvu ne. Bil je silno razburjen, ter je to kazal pri vsakem Btavku. Pa kako bi tudi ne bil! Kakor si mladi Plener domišljuje, da je rojeni denarni minister, tako si domišljuje Edvard Suess, da je on edini človek v prostorni Avstriji, ki je smožen za naučnega ministra. In zdaj naj se sklepa o šolstvu brez njegovega odobrenja! To je zares strašno za tako domišljavega človeka, kakor je Suess!
V svoiem govoru je hotel pokazati svojo posebno učenost in splošno vednost, pa se je v uekterih rečeh prav hudo vjel. Med drugim je rekel, da se krščanski nuuk nikjer ni odpravil iz šol, kakor samo v lucernskem kantonu v Švici. To pa ni res. Pred enim letom so krščanski nauk odpravili iz vseh javnih šol na Francoskem, in tudi v Belgiji se krščanski nauk ne prišteva k učnim predmetom, ampak je duhovnom sam» dovoljeno, da smejo zunaj šolskih ur v šolski sobi posebej otroke pod-učevati v krščanskem nauku. Iz tega je pač
razvidno, da skušnja in zvedenost g. Suessa ni tako velika, kakor Bi ta mož domišljuje.
Pa ne samo svojo navdarjenost je hotel Suess pokazati svetu pri tej priliki, ampak tudi sedanji vladi je hotel vrat zaviti ter jo je tako strastuo in tako hudo napadal, da kaj takega v tej zbornici še ni bilo slišati. Vprašal jo je, se li zamorejo njena dejanja imenovati pravična, ko se za nje ponujajo in sprejemajo nasprotne vsluge. „Vlada, ki tako dela, je rekel Suess, ne vlada, ampak ima v zalogi. I11 kaj ima v zalogi? Prednost države in svojo veljavo!" To je obrekljivo natolcevanje, kterega ne more z nobeno rečjo dokazati. Desnica ni od vlade skoraj še nič dosegla ter je morala biti dozdaj zadovoljna samo z obljubami, da se bode že vse ua bolje obrnilo.
Levičarji so Suessu silno pohvalno ploskali, in tudi poslušalci na galeriji so jim pomagali , kar je zbudilo v zbornici veliko ne-voljo, ki se je razodevala v klicu , da naj se poslušalci z galerij odpravijo. Ko so mu po končanem govoru začeli v drugo ploskati, klicali so na desnici „da capo" — še enkrat, in to jih je pripravilo, da so se zopet po mirili, preden je g. predsednik sklenil zboro vanje.
Včeraj je govoril najprej poročevalec manj šine, profesor Beer. Govoril je veliko trez-nejši, mirnejši in temeljitejši kakor Suess. Skušal je zlasti iz poročil raznih šolskih svetov dokazati, da ni prav nič potrebno skrčevati šolstvu odločenih 8 let, ker se jim je ljudstvo j že privadilo in vdalo. Tudi je v imenu svoje
stranke izrekel, da ta predlog spreminja vsta-novne državne postave, za kar je pa potreba dveh tretjin glasov, in da bi levica smatrala to postavo za neveljavno, ako bi se sprejela z navadno večino.
Mojstersko je vsem govornikom odgovarjal poročevalec večine, polanec Lienbacher. Dokazoval je, kako puhlo in ničevojevse, kar je rekel Beer, ker liberalni šolski sveti so ravno istega mnenja kakor liberalna manšjina in poročajo po svoji glavi, ne pa po potrebah ljudstva. Popolnoma uničil pa je SueBsa. Rekel je, da je občudoval med njegovim govorom, pa ne njegovih dokazov, ampak njegovo gledališko zmožnoBt. On ga Bpoštuje kot uče-~ njaka, za politikarja pa ga po njegovem zad njem govoru ne more več imeti. Navedel je potem iz prejšnjih njegovih govorov reči, ki so popolnoma nasproti temu, kar je govoril zadnjič. Odgovorjaje dr. Promberu, kije rekel, da bo 8letno šolstvo najboljši pripomoček zoper pijančevanje in oderuštvo, rekel je Lienbacher, da na Dunaji imajo 8!etno šolstvo; ako pa gre človek ob nedeljah in praznikih iz mesta, se lahko prepriča, koliko moč razodeva novo vino- allerhöchste Heurige 1 Te beBede so zbudile sileu hrup in vriš na levici, in tudi na galeriji. Ko je Lienbacher končal Bvoj govor, oglasil se je poslanec Wiesenburg, rekši, da je Lienbacher razžalil dunajsko prebivalstvo, in da je tako ravnanje brezvestno. Predsednik gaje zato pokaral rekši, da ta izraz ni parlamentaričen. A v tem hipu skoči na kvišku stari Herbst ter zakriči,
Slike iz domačega življenja. Moj prijatelj.
Bil je, zdaj ga ni več. Ni še davno tega, kar Be je zakopal, se reče: kar so ga zakopali. Ko sem jaz to zvedel, vtrenila se mi je solza, samo ena, a ta stekla mi je po vsem obrazu in posušila se še le v bradi. Z njo vred pa se ni posušil tudi spominj na-nj, to bodo kazale vrst ce, ujemu namenjene, za ktere se mi na boljšem svetu menda ne bo grozil.
Kako je posta) moj prijatelj? V zadregi sem pri tem vprašanji, pravega vzroka ne vem povedati. Še tega ne vem prav, zakaj je postal moj znanec.
Do mojega 23. in njegovega morda 27. leta se nisva nikdar videla, toraj si tudi na svetu nikdar na poti nisva bila. On se je rodil še celo v drugi kronovini, le stariši so nama bili po rodu enaki, namreč Slovenci.
Pa to je že skoro prenaglo povedano, glejmo prej, kako sva se seznanila.
Bilo je v uekem kraji na Notranjskem. Jaz takrat nisem bil še uič posebnega, le tako par razposajenih otrok premožnega posestnika sem imel lasati, ker drugače jim to ni šlo v glavo, kar bi bili starši njihovi — od mene radi dosegli Koučavši za dan to težavno in
tudi zelo brezvspešno delo sem se podal s svojo dolgo pipo — na to sem bil ponosen — in s svojim gospodom, ki je bil ob enem oče onih razposajenih otrok, v krčmo, kjer smo po težavah dneva imeli navado, z gosp župnikom iu bližnjim grajščakom ktero reči ali pa, če ni blo n;č posebnega za premlevanje, tudi „škisa" meta i - ue dolgo, se ve da, pa vendar koiikor toliko. Saj je šlo navadno vse Ie na vino iu to ni bilo drago.
S svojim gospodom toraj stopim ta večer v sobo krčmarjevo zadej za veiiko, ki je bila le bolj nam odmerjena, pa vendar tudi drug m gosposkim ali domačim „dostojanstvenikom" ue prepovedana.
„O servus, prijatelj, ali si še živ?" mi zadoni s kota in ob enem mi prinese naproti svojo roko precej šibka oseba po obrazu bolj ponosno obraščena, kakor po drugem životu oblečena.
„Servus, servus", poprijemljem jaz in pri-mem roko mi podano, ter uagloma preiskujem po predal h svojih možgan in ušes, kje bi bil že te nenavadne prikazni obraz videl aH glas slišal. Brž pa mi pomaga tujec z živahnim vsklikom:
„Vidiš ga ošabneža! Al; se ne spominjaš več, kake smo v Gradci na vseučilišči uganjali ?'
Moj gospod debelo gleda, še debeleje jaz, ker je. nama obema znano, da jaz nisem bil na nobenem vseučilišči, toraj tudi na graškem ne. Zato začnem spuščati podano mi roko, a on mojo tem trdneje prime in še huje pritiska: „No že vem, zakaj me tako mrzlo sprej-meš. Tiste groše. kar si mi jih posodil takrat — že veš, kedaj — no, zgubljeni niBO, dobil lih boš, saj nocoj še menda ne bom umrl ne jaz ne ti in — no, saj me umeš pa zdaj ti ne bom še vrnil jih, saj si dobre volje, kakor je videti, ha ha 1"
S tem strese mojo roko, da me zaskli in nekoliko omihuem. Se ve, da ta štrena ni še razmotana, marveč še huje zamotana', jaz gledam debelo kakor otrok, kterega pripelješ v menažerijo. Sreča, da ima moj gospod, ki je vse to poslušal, več posvetne izobraženosti ta se obrne do mene z nekakim očitanjem:
„Soznanite me z gospodom, svojim znancem in Boučencem iz Gradca, prosim 1"
Jaz do zdaj razen prvih dveh besedi nisem bil še nič spregovoril, ker me je bil neznani znanec tako z besedami obsipal, da nisem mogel priti do prave sape. Zdaj spustim njegovo roko in jo pritaknem k čelu, kakor da bi iskal imena. Pa že me zopet prehiti moj neznanec:
ne da bi bil imel besedo: Je li pa razžaljenje dunajskega prebivalstva parlamentarično? Vstal je vsled tega zopet hud vihar v zbornici, na levici so z nogami ropotali, upili in kričali kakor besni, galerije so jim ploskale, in ker je celo vsled obilnega prahu vstal krik, da na galeriji kadd, ali da gori, moral je g. predsednik pretrgati Bejo. Ko se je zopet pričela, rekel je Lienbacber, da on ni hotel razžaliti dunajskih prebivalcev, ampak le odgovoriti dr. Promberu.
Pri glasovanji je padel nasvet manjšine, ravno tako nasveta, ki sta ju bila stavila poslanca F u x in O t i č , potem pa je desnica pri ustmenem glasovanji s 165 glasovi proti 152 sklenila, da se na podlagi nasveta, ki ga je stavila večina šolskega odseka, prične posebna obravnava.
Pri 1. paragrafu je v imenu Tirolcev baron Giovanelli naznanil, da so oni glasovali za ta predlog, da pa stoje na stališču , ki so ga v tej zadevi izrazili v Tirolskem deželnem zboru in da željno pričakujejo priliko, ko bode mogoče celo šolsko postavo premeniti in osnovati po vse drugih načelih. Ravno tako se je izrazil poslanec Oelz v imenu Predarelčanov. Fajmošter Fišer pa je nasvetoval, naj se pri besedah „"VViederholungs- oder Fortbildungs-unterricht" besedica „oder" spremeni v besedo „und". Pred glasovanjem se oglasi levičar Sturm in vpraša predsednika, ali on misli, da je potrebno dveh tretjin glasov za sprejem te po stave, ali pa zadostuje navadna večina? Predsednik je mirno odgovoril in temeljito dokazal, da ta predlog ne spreminja vstanovnih postav, da se toraj zamore sprejeti z navadno večino glasov. Sturm ga je skušal zavrniti in je ostal pri trditvi, da je treba dveh tretjin glasov, zato je uasvetoval ustmeno glasovanje, pri kterem pa je bil paragraf 1. sprejet s 160 glasovi proti 148. Paragraf 2 in vvod sta se sprejela brez ugovora.
S tem je bilo drugo branje te ¡postave popoludne ob 4. uri dovršeno. Ob 6. uri zve čer pa se je pričela nova seja, da so se za-
log o podaljšanji obrokov za pritožbe o zem-ljišnih vcenitvah in tretje branje šolske postave. Med hrupom in vrišem, ki je ob koncu sej že navaden, je bii pa pristavil, da pride drugi predmet najprej na vrsto. Mnogo po-alancev tega ni slišalo, in kancelijski vodja sam menda tudi ne, ker je dal kot drugo točko duevnega reda natisniti šolsko postavo. Ker ni bilo zastran zemljišne postave nobenega ugovora v odseku in se je bilo vpisalo mnogo govornikov, se jim ni tako zelo mudilo v zbornico. G. predsednik pa je ostal pri dnevnem redu, kakor ga je bil on naznanil, in precej ob 6. uri pričel zborovanje z glasovanjem o šolski postavi, ki je bila sprejeta tudi v tretjem branji s 113 glasovi proti 79. Ko je bila postava o podaljšanji obrokov za pritožbe zoper zemljišne vcenitve po nasvetu odsekovem brez ugovora od poldruzega meseca podaljšana, na tri mesece, to je do konca maja, je g. predsednik sejo sklenil. A v tem hipu se oglasi baron Scharschmid in vpraša predsednika, zakaj se je šolska postava obravnavala pred zemljiško, ko je vendar stala kot druga točka na dnevnem redu. G. predsednik je odgovoril, da je seja sklenjena, da pa hoče pri-privatno odgovoriti na stavljeno vprašanje. Razložil je potem, kako je napovedal dnevni red, ter g. Herbsta in nektere druge poklical na pričo.
S tem je bila reč v zbornici srečno dovršena. A v listih je še veliko govorjenja o njej in o njeni obravnavi. Liberalni listi se zlasti hudujejo nad Lienbacherjem in —nad grofom Coroninijem, ker ni hotel reči, da je za to postavo potrebno dveh tretjin glasov. Med vsemi uajbolj divja „N. fr. Presse", ki predsedniku odreka vso zmožnost za visok posel, ki ga opravlja, ter pravi, da se ima za to, kar je postal, zahvaliti le vstavovercem, ktere je pa zdaj popustil na cedilu. Tolaži se pa, da pride zopet čas, ko bode morala odstopiti sedanja večina in ž njo vred tudi senčnati predsednik (Schattenpriisident). Skušal bom dobiti članek, ki ga je ta list pisal takrat, ko je bil Coronini izvoljen za predsednika, in
grajali g. predsednika, namreč v tej, da je predober in preveč prizanesljiv. Ne bi bilo namreč škodovalo, ko bi bil z galerij zapodil nesramno judovstvo, ki s svojim krikom moti obravnave in hoče skoraj strahovati poslance.
mogli potem nekteri poslanci domu odpeljati. I primerjati ga Na dnevni red je bil predsednik postavil pred-Jtega lista. V
z današnjim vvodnim člankom eni reči pa bi skoraj tudi mi
„Ej, ej, kako je pozabljivo vse, .!
če se le
par mesecev na kmete zarine! Kaj sva bila na vseučilišči? Ti „Čopelj" jaz pa „Jokelj". Ali ni res?"
„Da, da, res je", poprimem jaz, „da morem to pozabiti !■'
V tem sta pa ravno vstopila grajščak, gospod župnik in po vrhu še župan, ki je prihajal med nas za četrtega pri „škisanji", če je kterega manjkalo, ali pa k pogovoru. Vsi trije postoje, zagledavši med nami tujca, ki je bil stopil na mojo stran, in z očmi pra-šajo, kdo in kaj bi bil ta. Moj gospod brž razvedri meglo in vstreže radovednosti s po-jasnenjem:
„Star prijatelj iu sošolec našega tovarša, gospod Jokelj."
Mene si J i smeh, ko se vsi priklonijo, in postrani gledam po svojem „znancu", kako se bo obnesel. Ali čuda! Prikloni se še dosti gosposko, rekel bi: salonsko, pa začne pogovor z vsemi tremi — uoene čisto na stran pustivši. Moj gospod zapazi to, me podrezne in prosi, naj bi mu dal ognja, ker mu je v pipi vgasnilo. Ko prižigava, me bolj z očmi migljaje kakor z besedo vpraša:
, Ali ga poznate?'1
„Ga nisem nikdar še videl", puhnem jaz z cevi.
Ko se nazaj obrneva, je že moj neznani znanec v živahnem pogovoru z došlo trojico, a jaz, boječ se, da bi ne prišel pogovor tudi še na tistega „Čopeljna", za kterega je mene krstil , mignem krčmarju, naj prinese „škisa" iu potem sedejo okoli mize oni štirje, jaz pa in moj novi „zuanec" sedeva za komarje.
Ljudje, ki igrajo ali politizirajo, nimajo za nič druzega ušes ne očes. Zato sem jaz tudi kmalu zapletel svojega „znanca" \ pogovor in v tem mu pomolil svojo imenico (vi-zitno karto), rekši, naj jo spravi. A komaj jo je pogledal, zmoti igralce z vsklikom: „To ni res 1 To ni tvoja karta! ' In ko mu na to jaz in vsi drugi potrdimo, da je, vstane ter pravi:
„Ne zamerite, gospodje, jaz sem se strašno zmotil". In meni roko čez mizo moleč reče Tudi Vi mi ne zamerite, Vašega imena še ni sem nikjer slišal. Podobni ste nekomu izmed mojih sošolcev, pa videla se menda še nisva nikoli".
„Tudi jaz mislim, da ne", rečem jaz, „pa nič ne de, se bova pa zdaj morda še kdaj videla."
Po tem je odšel nekako poparjen, čeravno smo ga vabili, naj ostane v naši družbi.
(Dalje prih.)
Še nekoliko o narodnih šolah.
m
Zdaj pridemo do učiteljskih pripravnic. Kaka nesmisel je pač to, da se učitelji za slovenske otroke iu slovenske ljudske šole izključljivo vnemškem jeziku izgojujejo! Kako zamore učitelj otroke podučevati v jeziku, kterega se je v pripravnici Bkoraj odvadil? Pa to še ni najhujše zlo; kdor je rojen Slovenec, 8e bo še, še privadil slovenskega podučevanja, kedar v prakso stopi; v ljubljanskih pripravnicah, v možki in ženski, imamo pa tudi mnogo Kočevarjev in nemško izgojenih „frajlic", ki že od doma slovenščine niso zmožni, v šoli se tega jezika tudi zadosti ne nauče in vendar hočejo na Kranjskem službe dobiti! Ali tak poduk ni absurden in smešen da se še taki pripravniki ne prisilijo, da bi se naučili slovenščine, ki jim edina zamore kruh zagotoviti? Pa nemškutarski red",je že tak, da jih mora mnogo trpeti zavolj enega. Zavolj nemških uradnikov mora trpeti celo ljudstvo, ki ima z njimi opraviti, pa jih ne razume; zavolj nemških, slovenščine ne dosti zmožnih učiteljev in učiteljic pa naj bi trpelo na stotine in tiBOČe otrok, ker učitelja ne morejo dobro razumeti, ker slovenščine ni popolnem zmožen, ter tako v vednostih veliko teže napredujejo. Kje na svetu se dobe toliko nepripravne šole, kakor so naše pripravnice ? Celo pri vojakih, kjer vendar dosti strogo ravnajo z ljudmi, in kjer je še pred Kratkimi leti palica pela, pr.šli so do tega spoznanja, da nikamor ne pridejo, ako oficirji ne znajo tistega jezika, ki je pri polku najbolj navaden. Zatorej so dobili oficirji povelje, da se morajo naučiti polkovega jezika (regi-mentssprache). Nemškovalna pamet pa bi kmalo trdila, da učitelju ni treba znati tistega jezika, kterega njegovi učenci govore. Toda studi se nam, veliko o tem pisati, ker nas opravičena jeza premaguje, kedar se zmislimo teh učilnih zavodov, pri kterih Pirkerji, Lienharti, Hrovati žalostno postopajo na sramoto devetnajstemu veku, ki mora v sredi kulturne Evrope gledati tako zaničevanje in teptanje ubo-zega, poštenega, vernega, hrabrega, vsikdar cesarju zvestega naroda slovenskega!
Ni nobena basen, ampak resnica, da se
na Koroškem nastavljajo učitelji, ki ne znajo Blovenskimi otroci govoriti. Mora biti zanimiv tak poduk! Prišlo bo pa tudi ua Kranj-skem kmalo do tega, Če je res, kar je nedavno „Narod" pisai, da je v preparandiji toliko Kočevarjev. Ti bodo službe iskali na Kranjskem, in sicer brez znanja slovenskega jezika. Kajti tega nas nihče ne bo preveril, da bi se zamogel trd Nemec v teh borih treh urah na teden, ki so za slovenščino odločene, naučiti slovenskega jezika. Kakor mi poznamo naše srednje šole, se tudi na slovenske ure nobena važnost ne pokiada, so le bolj , pro forma", sicer je pa nemškutarskemu profesorju učenec toliko bolj priljubljen, menj ko slovenski zna in menj ko se za naš deželni jezik jzanitna.
Naša misel je taka, in vsak pameten čio-vek nam bo pritrdil, da mor.i biti učiteljska pripravnica v Ljubljani čisto slovenska, ravno tako ona v Mariboru. Zavoljo tega pa nemški £ jezik ne bo izključen; vsak teden po nekaj
ur se bo odločilo za nemščino, tako da bodo učitelji vsi dveh jezikov zmožni in da se bodo pozneje lahko tudi iz nemških knjig izobraže-vali v svoji stroki.
Učni jezik pa mora biti slovenski, da bo zamogel učitelj potem v tistem jeziku poduče-vati, v jeziku, ki ga otroci razumejo. Zavolj tiste peščice Kočevarjev ne bomo trpeli nemške pripravnice v deželi, in če Kočevarjem slovenski jezik tako Bmrdi, naj sfc grejo šolat v nemški Gradec, ali kamor jim drago na Nemško. Na Dunaji je desetkrat več Cehov, ko pri nas na Kranjskem Kočevarjev, vendar se že ni slišalo, da bi bile zavolj teh čehov dunajske pripravnice češke, in da bi se morali zavolj teh čehov vsi dolenjeavstrijski Nemci odreči Bvojih pravic do maternega jezika. Sploh je ta stvar tako neslana, da ni treba o njej govoriti. Ravno tako neslauo je očitanje, da nemarno slovenskih učnih knjig. Kdo bo knjige pisal in zakladal tisk, dokler je pripravnica nemška, toraj slovenska učna knjiga odveč in brez kupcev? če ima vlada zalogo šolskih kujig, naj ona skrbi za izdajo slovenskih knjig. Ako pa sama neče za to skrbeti, naj le izreče, kdaj se ima slovenščina kot učni jezik uvesti, bomo že mi za knjige skrbeli ; ne bo pol leta, pa bodo vse gotove. Toda, saj vemo, da je to le circulus vitiosus, s kterim nas slepijo in lovijo, kakor smo ga do grla že siti tudi pri drugih srednjih šolah; kedar zahtevamo slovenske šole, pravijo: „saj nemate učnih knjig", kedar pa zahtevamo slovenske učne knjige, pravijo: ,,saj ni slovenskih šol, čemu bodo slovenske knjige?" Ta „witz" je tako ciničen, da je bolj razžaljiv , kakor smešeu.
Kaj nam pomaga večina v državnem zboru, če je pa ta večina tako slabotna, da vlada vendar dela, kar hoče, ter da sme brez strahu prezirati zahteve naših poslancev ? Sedanja vlada ni parlamentarna, ona poslance sicer posluša, stori pa vendar le, kar sama hoče, kakor nekdanje absolutistične vlade. Sedanja vlada je podobna oblačnemu vremenu, da ni dežja, pa tudi ne solnca; in vsak ve, da Be človek tacega pustega vremena najprej naveliča, ter si včasih celo že hudega vremena želi, ker upa, da se bo vsaj potem zvedrilo in zjasnilo. Tako bi tudi mi Slovenci že radi videli, da se to pusto stanje spremeni tako ali tako, saj tudi nova doba nemškega nasil-Btva nema nič strašnega za nas, ki smo tega že vajeni, in ki vemo, da dolgo ne more trpeti, ker je nastopil dan, ki kliče Slovane na svetovni oder. Slovanska vzajemnost je naša moč, ta zajemnost, ki ima toliko milega v sebi, ker izraža našo prirojeno ljubezen in sočutje do vseh rodov, ki so z nami vred ene golobje čudi in isti jezik govore. Slovanska vzajemnost ni gola domišljija ali kak ideal, ampak je dejauska in istinita, ter se je v turški vojski pokazala v krvavih bojih. Ta vzajemnost nam daje pogum, da bodočnosti smelo v obraz gledamo in naše germanizatorje zaničujemo.
Politični pregled.
V Ljubljani 28. februarja.
Avstrijske dežele.
Za gotovo se pripoveduje, da postane fzm. Filipovič vojaški poveljuik ua Dunaji, ker se hoče Maroičič v pokoj podati. O Hudiču tudi pravijo, da bo odstopil, pa ne v<5 se še, kdo pride ua njegovo mesto; eni menijo da Jovauovič, drugi pa sodijo, da dalmatinski namestnik ne bo več iz vojaškega stanu vzet.
Nič se še ne ve, kdo postaue nadškof
dunajski, ker se je Gruša bojda odpovedal, ravno tako tudi škof Binder v Št. Politu. Pravijo, da bo kanonik Košar postal celovški škof, vendar se še nič gotovega ne ve. Koroškim Slovencem bi bilo vsakako želeti, da dobodo škofa iz slovenskega rodu, da bo njihovega jezika zmožen, ter morda tudi kaj pripomogel, da se silna germanizacija na Koroškem ustavi.
Vnauje države.
Zidanje srbskill železnic se bo najbrž izročilo francoskemu podvzetniku in bogatinu Bontaux-u.
čraagora se misli tudi podati med tiste države, ki dolgove delajo. Za razue kulturne potrebe namreč knezu manjka denarja, in on misli vzeti posojilo.
Izvirni dooisi.
Z Dunaja , 27. februarija. vMačja godba za Lienbacherja. Grof Coronini in liberalci. — Škofovski stolici dunajska in Krška. — VečernicapriHey-meriu.) Dunajski liberalni listi so silno huj-skali zoper Lienbacherja, ni toraj čuda, da je to že rodilo svoj sad. Sinoči se je bilo namreč čez 300 nemških študentov v Wickenbur-govih ulicah zbralo ter je tam stanujočemu Lienbacherju napravilo mačjo godbo. Policija je bila sicer že prej ¿zvedela, da vseučilišniki kaj takega nameravajo, in se je nastavila po omenjeni ulici, vendar pa so nemški olikanci izvršili svoj surovi namen. Upili so „pereat Lienbacher" in vriskali, in prebivalci sosednih hiš so jim po poročilu „Tagblattovem" pomagali Policija jih je rinila nazaj, in ker so se ustav ljali, prijela je 8, ali kakor „Tagblatt" pravi, 12 študentov in jih odpeljala na policijo. Ali ta čin višjih študentov ne potrjuje, da je imel Lienbacher prav? Nekteri ljudje ostanejo su rovi in zarobljeni, naj tudi še dalje ko 8 let v šolo hodijo. Študentje so se hoteli potem zbrati v gostilni pri „Riedhofu", pa policija jih je tudi od ondot pregnala, in odhajaje so peli velikonemški pesmi: „Wo ist des Deutschen Vaterland?' in „Deutschland über Alles!" Čuditi, pravim, se takemu ravnanju ni, ker liberalni listi k takim rečem še prigovarjajo. Tako n. pr. današnji „Tagblatt" priporoča, naj se ljudje v shodih zoper Lienbacherja zbirajo.
Današnja „Tribune" pripoveduje, da seje grof Coronini posvetoval s Schmerlingom in Herbstom o tem, ali Lienbacherjev šolski predlog preminja vstanovne državne postave, in da sta bila oba ž njim enake misli. ¡Tem grše je toraj, da ga liberalni iisti tako surovo napadajo, ker ni potegnil z judovsko druhaljo. Sicer pa se ti listi tolažijo, da bode predlog v gospodski zbornici padel, in da bodo tam o njem kar brez obravnave prešli na dnevni red. Bomo videli. Sicer pa naj še nekaj opomnim, kar sem včeraj pozabil. Liberalci so trdili, da kmetje ne zahtevajo skrčenja šoistva. Pri glasovanji pa je liberalni kmet Poš enkrat glasoval z desnico, enkrat pa se glasovanja zdržal. Ni si upal diugaee, ker je vedel, da ga sicer kmečki voliict popuste. Ali m to najboljši dokaz, kaj kmečki prebivalci žele?
„Wien. Allg. Zeitung ' piše, da škofa Binder in Giuša mčeta sprejeti nadškoiije dunajske, in da se zdaj kot kaudidata za to stol.co imenujeta Kraljevogradski škof Heis in Ljutome-riški Frind. Pa ti listi so o teh zadevah navadno slabo podučeni, zato tudi ta novica ni dosti verjetna, marveč se na enega prej imenovanih še vedno misli. Jako verjetno pa je poročilo, da utegue kanonik Košar postati
škof Krški. V merodajnih krogih za trdno na nj mislijo, ker^ga pri naučnem ministerstvu iu tudi pri papeževi nuncijaturi poznajo kot izvrtsnega duhovnika. Krška škofija potrebuje Slomška, iu kanonik Košar je popolnoma njegovega duha.
Sinoči je bila večerna veselica pri baronu lleymerlu. Preden se je pa pričela, zgodila bi se bila skoraj velika nesreča. Zvrnila se je namreč v otroški sobi goreča lampa ali svetiluica in vnela so se zagrinjala. Pogorelo je sicer mnogo lepih reči, vendar so ogenj o pravem času zadušili.
X Ribnice na Poliorji, dne 25. tebr.) Nekaj o naših vaških zadevah.) Vidi se, da smo v predpustu, ker naše okoliščine so zares predpustnim podobne, človek bi se čudil, ter se popraševal, je li mar zares vse to res, toda istiua je, dasi tudi je to dolga hi-stonja. Ker torej zares dalje tako biti ne more, prosim, blagi „Slovenec", mi dovoliti nekoliko prostora, da zamorem naše zadeve tudi drugim pošteno misleč,m bralcem predočiti.
Dne 21. in 22. febr. dospel je v našo vas c. kr. okr. glavar iz Slov. Gradca pregledat cerkveno premoženje naše župnije, ki pa zavoij njega ni ravno na najboljšem glasu. Že je namreč več let preteklo, odkar smo dobili nove zvonove (dne 16. okt. 1874) od Hilzerja v Novem mestu dunajskem, kteri, še dosedaj niso popolnem poplačani, če tudi se je milodarnih doneskov za nje lepa kopa nabrala, vendar se je z njimi le malo opravilo, ker je bil dotični tesarski mojster iz N. mesta vrlo drag. Zraven pa je bilo še dosti takih, ki so pač poprej mnogo obljubili, vendar pa n č dali, in zdaj hotč, da se naj zvonovi brez njih plačajo. Tako so minula skoro tri leta (do 1877), dokler ni čas poprejšnjih cerkvenih ključarjev pretekel, ter sta bila dva druga izvoljena. V tem času je bilo tudi sklenjeno, da se ima lesa iz cerkvene boste za toliko prodati, da bo ostali dolg poplačan, kar se je tudi zgodilo, in občina ribniška, v kteri je ta gozd, je dobila nalog skrbeti, da se bo vsaj s temi doneski tako ravnalo, da se stvar pri zvonarji vredi. Toda iz vsega ni bilo nič; ustanovil se je pač nekaki „Kircbenconcurrenz", ki se pa za te zadeve in dotični ukaz ni dosti brigal, tako da še sedaj (1. 1881) dolg ni poravnan. To je tudi dotični odbor spodbodio, da je pričei letos z vso silo na to delati, da bi se imela stvar h koncu dognati; sicer ne ravno slab namen, toda na vrlo nepošten način. Poleg pritožeb do c. kr. okr. glavarstva začel je namreč na vso sapo razglašati, aa bosta morala zaostali donesek sama cerkvena ključarja iz lastnega žepa plačati, ker sta ua cerkvene reči premalo pazila, itd.
Toda ne dosti na tem; pozvali so, kakor rečeuo, glavarja tem zadevam v pregled, kar se je imenovana dva dneva tudi zgodilo. Kaj se je vse v neredu našlo, to povabljenim ključarjem ni znano, znano pa jim je, da je morebiti res ni bolj trudoljubne službe, kakor je ona cerkvenega ključarja pri nas. Sedanja sta nastopila v njo tačas, ko je bilo vse že zmedeno; ko sta se je branila, se je od neke strani govorilo, „da se ni nikakoršnje peze pri njej bati, ker vse prevzemo, na svoje rame gosp. župnik sami'1. To je pa bilo tudi preveč resnično, ker ključarjema res ni bilo treba nikjer zraveu biti, kjer bi se bilo s cerkvenimi denarji tako ali tako postopalo, k večemu sta bila poklicana kedaj podpisati kak račun, podoben onemu, ki ¡se nareja brez krčmarja. Tudi drugih predanosti cerkv. ključarjev tu ni opaziti; ključa I od denarnice nobeden nima; takisto pa je
sleherni izpostavljen brezbrojnim zabavljicam, ki se tù in tam prečesto slišijo. Zdaj, ko je del bernje že poplačan, ter ti novci zopet g. župniku dospeli, imajo ti jeziki zopet dosti dela, da obrekujejo in opravljajo, ali krive ali nekrive, za to se tù ne vpraša. Posebno lep spominek za poznejše življenje so si ti udje ,,konkurenza'' gotovo napravili s tem, da so že v več sesijah poprej, najbolje pa še ta dva večera, ko je bila poprej dotična obravnava, dali napraviti tajne seje, v kterih so jedno-glasno (!) sklenili, da doplačitev za dolg na zvonove, kakor tudi drugih nepril čnih porab cerkvenih denarjev bosta morala sedauja ključarja z lastnega žepa našteti in sicer zat6, ker je to — njih sklep, njih volja. Čuditi se le moramo tem nemškutarskim dušicam, da so ravuo letos tako Blabe volje, zlasti kar se tiče deoarstvenih razmer; poprej ko so njih prvi kričači zagnali hrup, da dobi Štajarska več davka, nego poprej, so na vso sapo vriščali, da je tega g. Giedel kriv, in besede: „zdaj boste nam Vi Goedlavci (t. j. njega volilci) povrnili, kar bomo morali zavolj njega več plačevati",la so bile njih navaden pozdrav Zdaj si sicer brusijo jezike nad drugo rečjo. pa kakor resnično se bo še kje našla pravica na svetu, mora jim tudi tu njih namen spod-ieteti.
I v. (¿oridke okolice, 25. februarja-(„Irredentovaki" junaški čini in vladna slabost nasproti goriškemu magistratu, ravnopravnost v goriški občni bolnišnici in blaznici vsmiljenih bratov. Nekaj o vojaškemu naboru ) Kronika goriške ,,irredente" se vedno množi s pobalinskimi čini, kakoršnih je zmožna le najsurovejša razbojuiška druhal. V nedeljo med 20. in 21. t. m. ponoči so zopet dovršili „irredentovci" v Gorici tak čin, ki zuači njin pač še le otročjo divjo jezo do Slovencev in vsega, kar diši po slovenstvu. Šli so namreč nekteri najpredrz-niših goriških „irredentovcev" že v pozni noči po tihotapsko v ulice sv. Ivana, kjer ima naš poslanec dr. Tonkli svojo hišo in v kteri ima zdaj njegov brat svojo odvetniško pisarnico. Til onečedijo s črno barvo zid hiše, da je še zdaj na njej videti velike črne maroge, — najlepše znamnje toliko slavljene lahonske olike. Za gotovo se je to djanje sklenilo v n ih skrivnem zboru, ki ima tudi eksekutivo gledè takih in vsih tolovajskih in nenravnih činov, kteri naj se godé, dokler ne primaršira italjanska vojska v Gorico in v naše „nerešeno" Primorje. Vzroli temu obletanju je govor dr. Tonkiija v državnem zboru za vpeljanje slovenščine v šole in uradnije — tako se sploh sodi. No, da ima goriška „irredenta" in magistrat g. dr. Tonkiija na zobéh, to nam je že davno znano, še posebno pa od zadnj h volitev v mestni zbor, ko so delali „irredentovci" na vse kriplje za svoje privržence in pa da ne pride Slovenec vanj, zlasti pa ne dr. Tonkli. Neki , irreden-tovec", ki je o tej priliki po krčmah volilce obdeloval, je djal tedaj, ko sem mu rekel, da bi se vender vsaj en Slovenec smel že enkrat voliti v mestni zbor in to najzmožniši dr. T., da bi to bilo proti časti goriškega mesta, ako bi „ščiavo" v njem sedel, morda zopet zato, da bi goriška „irredenta" škode ne trpela.
Kako nestrpljiva je ta „irredenta", ktere privrženci so celo možje na kuruličnih sedežih, Be vidi iz tega, ker je na povelje magistrata vsak sled slovenskih imén že več let sem iz uličnih voglov zbrisan in so nadomeščena s sladkim toškanskim jezikom. Da je to vlada sedaj pripustila, kaže ali njeno neprevidnost, in slabost, ali pa, ker jej je to po volji, da se slovenstvo zatira in tako hoté ali nehot<5 raz-
širjanju „irredente" gladi pot. Vsak, kdor ni s slepoto vdarjen, lahko to vidi.
En Bijajen dokaz vladne slabosti nasproti goriškemu magistratu je tudi ta. V najbližii goriški okolici so tje do eno uro na dolgo blizo in prek ajdovsko-vipavske ceste raztresene hiše, kterih je vseh skup 124; štejejo Be pa pod goriško mesto. Tu je namenil goriški ma-gi»trat v bivšem starem poslopji deželne kmetijske šole napraviti že pred nekaj leti za vse one hiše ljudsko šolo z italijanskim jezikom, akoravno so vsi za šolo sposobni otroci slovenskih stanšev. Deželni šolski B\čt je temu vgovarjal, pa zastonj; magistrat noče nasiaviii učitelja druzega ko uicega, ki bi le v laščini podučeval. Magistrat je že imenoval učitelja, sina pač slovenskih starišev, ki je pa ves lv bonskega duha iu obnašanja, ali deželni šolski svet ni mogel temu pritrditi. Vsled te uav-skrižnosti je vseh ouih 124 hiš brez šole, najem-ščine za šolo se mora pa vendar-le po 250 gld. na leto plačevati. Kaj pravi k temu vlada? Ali res nima nobene moči proti lahonskemu magistratu?
Ravuo tako ne trpe v Gorici nobeuega slovenskega napisa nad prodajalnicami trgovcev, ker vsakemu bi ga oblatili, kakor so že Btorili, ki bi hotel javno kazati, da je Slovenec. Bliža se čas, ko ne bomo pred temi „irredentovskimi" lopovi niti življenja varni, ako se bo vlada tako „potrpežljivo" kazala do te državnemu miru iu obstoju nevarne stranke. K mestni policiji se jemljejo večidel lahoni, če je mogoče, tudi iz unstran državne meje, ki Slovence pitajo s „ščiavi".
(Konec prih.)
Domače novice.
V Ljvbljani, 1. marca.
(Žvpnik v Sori)je postal prečg. France Po renta, kaplan pri bv. Petru, ker sinov kranjskih in ljubljanskih prosilcev ni bilo.
(V ŠenklavŽi) je pri 40urni pobožnosti pridigoval včeraj g. Bpir. J. Flis, danes bode lozarist Böhm, nekdanji kaplan Btolni, sedaj v službi redovniški v Ljubljani.
(Vitez Kalteneggerju) uapravijo v četrtek k slovesu nemškutarji v kazini pojedino, pri kteri se bo gotovo veliko besedovalo in kadilo. Potem odide vitez Kaltenegger, svoje mesto v deželnemu odboru oddavši menda Dež-manu-
(„Sočsfco.") Po nekteri b šolah imajo pustne dni prosto, po nakterih samo pustni dan popoldne, v sredo pepelnično pa ne; po uekterih je vendar v sredo tudi prosto. Tako je vse križem in prav želeti je spet stare edinosti celo o počituicah.
Razne reči.
— Za nadškofa ua Dunaj pride brez dvombe dr. A. G ruša in pritrjenje k temu je iz Rima že na potu, pravi Čech, ker se želi, da meseca maja poroči kraljeviča Rudolfa že nadškof Dunajski. „Politik" pa po „Wien. AH. Ztg.'* pravi, da iz zdravstvenih ozirov ne bode nadškof niti Binder, uiti Gruša, in da je poslednji pri poročil semeniškega voditelja Miillerja. Za škefa Celovškega se vedno še, imenuje preč. g. Fr. Košar.
,.D i v i d e et i m p e r a — to Madjari dobro znajo, in „Obzor" poroča, da bo sedaj sklenili , da Be kleriki iz Bosne, ker v Ostri gonu ne smejo in nočejo bivati skupaj, razdelijo in po dva in dva razpostavijo poraznih mestih ogerskih tako, da nikdar več ne bodo
mogli kaj utiniti z zedinjenimi močmi. — Nadškof in kardinal Hajnald je za pljučnico-nevarno zbolel.
—	Samarijani. Čestokrat govori se v sv. pismu o Samarijanih; zanimivo je, da eo se še ohranili do Bedaj. Prof. Orelli piše v delu svojem o sv. deželi, da je obiskal med drugim tudi mesto Nablus — tako se imenuje staro mesto svetopisemsko S hem — ki se je zvalo za Rimljanov Flavia Neapolis. Znamenito, da so ohrauili Be dosedaj prebivalci mesta Fifraim, Samarijani; 40 družin jih je. Takoj po prihodu svojem v Nablus obiskali so duhovnika samar janskega Jakoba, želeč videti staro toro, kakor so čuli, iz časov Mojzo-vih. Bila je ravno služba božja, pri kteri so vedli se Samarijani posebno spodobno. Po pravilu predstavil se je Orelli mlademu duhovniku Jakobu. Iiil je belo oblečen ; sprejel jih je jako prijazno ter vedel se dostojno. Vednosti njegove niso bile posebne. Orelli mu razjasni željo svojo in duhovnik je takoj jako prijazno, kakor je storil vselej, toro še ne posebne starosti. Toda Orelli se ni dal prelestiti ter je želel videti pravo staro toro. Ker se ni mogel izogniti pokazal mu je tudi staro. Tora vezana je s temno atla^ovo su-vojo, okovana s srebrom, okrašena z zlatimi ornamenti, ki kažejo podobe Mojzeve službe božje. Pisana je s starimi čerkami samarit-skimi. Samarijani govore jezik arabski; vendar jezik pri svetem opravilu je samarijanski. Ž ve sami zase ter jih je čedalje manj; posebno je število žensk muogo manje od mož-kega. Natanko ohranili bo šege svoje, v soboto nikdo ne kuha tudi jim je znana prepoved kuhati kozliča v mleku maternem; jedo meso z maslom; dobivajo pa meso iz mesta bedu-inskega E-i-salt za Jordanom, maslo pa prejemajo iz Jaffe.
—	Ljudsko štenje. Podatki zadnjega ljudskega štenja v Avstrji dohajajo še veduo le poredkoma na dan. Kar smo si počez zapomnili, hočemo za sedaj navesti: Dunaj brez predkrajev ima 705.000 prebivalcev, s pred-krajipa nekaj čez en miljon; Gradec 93.000, Brno 80.000 , Opava 19.000, Celovec 17.000, Reichenberg 27.000, Ljubljana 25.000, Plzen 37.000 (to mesto je v zadnjih letih grozno narastlo), Budejovice 24.000, Čruovic.: 30 000, Maribor 16 000. Popolen pregled bomo menda v kratkem dobili. Ljubljnno je več prej manjših mest prehitelo, tako Plzen, Zagre b. Škofjeloška okolica ima celo menj prebivalcev, ko pred desetimi leti. Kje bo uzroki?
frleicrnflčnr di-tmrn»' cenr 28. februarju,. Paninin rent* 72.95 — ftreibenm mM» 74 10 ilntH renta 89 45 — 18rt0let.nu driuvuo nonoill" 18n 76 BhiirIii« »koijuSlö — Krwiitiin hiil-mb 287 50 Löwin. 118.80— — O««, kr. eekini 5 55. — «M'ranlrov y a g
,J. lllaznikovi nasledniki v Ljubljani
Iidujatolj in odgovorni urednik Killp lladei'lap