Iz delovnih kolektivov naše občine
DO TEKSTIL, Ljubljana
Kljub težavam dobri rezultati.
Delovna organizacija Tekstil LJubljana, spada med uspešnejše delovne organizacije. To potrjiye-jo poslovni rezutlati lanskega le-ta, kot tudi podatki prvega trome-sečja letošnjega leta. V primeru s prejšnjim letom so ustvarili kar za 60,3% več celotnega prihodka in za 2,7% vei kot so načrtovali. Pri tem je bil delež proizvodne dejav-nosti 58,2% in trgovinske 41,8%. Isto velja za prihodke, Jci sb jih ustvarili na tujem trgu In so bili večji za 82,5%. Podobna so giba-nja tudi v prvem tromesečju le-tos. V primeijavi z enakim obdob-jem lani se je celotni dohodek po-večal z indeksno stopryo 170, čisti dohodek indeks 175, akumulacija 163 ter izplačani osebni dohodek indeks 180. V aprilu je znašal po-prečni OD 81.704 dinaijev, kar je rezultat dobrega dela yi poslo-vanja.
Porast hranilnlh vlog. Varče-valna dejavnost zaposlenih v ok-viru posebne finančne službe DO Tekstil se je zadnje Case zelo raz-mahnila. K temu je vplivala zelo visoka obrestna mera (55%). Obrestno mero za hranilne vloge določa delavski svet DO, na pred-log kreditnega odbora združenih sredstev. Ne glede na navedeno pa pravijo, da je na tem področju še veliko možnosti zlasti v prido-bitvi novih varčevalcev - delav-cev in upokojencev Tekstila, saj je preko tega načina varčevanja vključenih približno polovico vseh delavcev in upokojencev Tekstila.
SOZD HP Ljubljana
Nabava ključnih surovin le na ravni SOZD. V plan skupnih de-javnosti so v prvem planskem le-tu novega petletnega planskega obdobja zapisali, da bodo v letu 1986 uvozili 6.000 ton kave in 2.000 ton kakava. Nabavili bodo za 840 milijonov dinarjev embala-že, 6.000 ton sladkorja, 3.300 ton olja, 6.700 ton koruze in koruzne-ga zdroba, 8.000 ton ječmena, 1.500 ton mlevskih izdelkov in 7.500 ton slada. Namen skupnega nastopa pri nabavi je doseči bolj-še pogoje in optimalnost nabav glede na angažiranja obratnih sredstev.
Dober design, dobra prodaja.
V sektoiju notranje trgovine HP Univita so osnovali nov oddelek za embalažo. Le-ta bo stalno za-sledoval dosežke na področju em-balaže in to izdelke iz papiija, kar-tona, plastike, kovine, stekla, le-sa, stiropoija, folije ali kombina-dje naštetih. Torej vse o embalaži in vse kar sodi k embaliranju iz-delkov. Trenutno je za Jugoslavi-jo najaktualnejše uvajanje siste-ma embalaže BAG in BOX, ali po domače povedano »vrečka v škat-li«. Ta embalaža je namenjena za hranjenje tekočin od 3 do 1000 litrov. Znano je, da dober design, dobro prodaja vsebino. Zato bodo ponudili tudi storitve obliko-varya.
Metalka, Ljubljana
Samoupravljalci novega man-data krepko sredi dela. Ze prve seje delavskih svetov temeljnih organizacij Metalka Ljubljana so bile izredno delavne. Tako so se delegati zunanje in notraiye trgo-vine že krepko spoprijeli s proble-mi, ki so v njihovi pristojnosti. Posebno pozomost so posvetili pravočasnim spremembam letoš-ryih poslovnih ciljev.
Za doseganje plana se je po-trebno truditi. V izhodiščih za le-toši\ji plan so predvideli prenizko stopiyo inflacije, kar seveda zah-teva izboljšanje kakovosti poslo vanja, večjo spretnost, racional-nost postopkov in še kaj. Pred-vsem pa se mora ves kolektiv Me-talke dobro zavedati, da so prvot-no postavljeni cilji prenizki in da je zato potrebno v praksi takoj spremeniti ravnanje delavcev, ki morajo biti usmeijeni v dosega-i\je višjih ciljev. Popravek pa je potreben tudi zato, ker visoko preseganje planov ne pomeni tu-di stimulacije delavcev za izbolj-• šanje delovnih postopkov. Podat-ki prvih treh mesecev kažejo na visoko preseganje plana, saj je bil indeks razlike v ceni v primeijavi z lanskim letom 225.
Premlad za predsednika de-lavskega sveta. Kar dosti dela so imeli delegati delavskega sveta v temeljm organizaciji Skladišča, predno jim je uspelo izmed sebe izvoliti predsednika tega organa. Kot je že običajno, je sindikat predlagal bodočega predsednika, in sicer mlajšega delegata. Najsta-rejši član delavskega sveta, ki je sejo vodil, je hotel dati predlog na glasovanje, pa se je izkazalo, da nekateri le niso za to, da bi bil predlagan kandidat vo]jen za funkcijo predsednika delavskega sveta. Zanimiva je bila pripomba delegata iz enega od obratov, ki je povedal, da se delavci v tem obra-tu s predlogom za predsednika DS ne strinjajo zato, ker je kandi-dat premlad, brez izkušenj, zaradi česar ne bi mogel dobro nastopati pred vodilnimi delavci in drugimi organi, zlasti pa ne pred vod-stvom delovne organizacije. Za-devo so rešili tako, da so na hitro poiskali novega kandidata — spet mladega, pri katerem pa delegati niso imeli pripomb.
Mladi v Metalki čistijo la po-čitnice. Mladinci Metalke so ime-li v zadrgem času dve delovni ak-ciji v Fiesi. Prva je bila marca. Takrat so čistili in urejali okolico doma. V drugi akciji, ki je bila aprila, so urejali in čistili notra-iyost ter dokončno uredili okoli-co. Očistili so 25 sob, okna, kopal-nice, sanitarije, kuhinjo, jedilni-co, uredili ležišča, pograbili listje, obrezali grmovjein drevesa.
Elektrog^ospodarstvo Ljubljana
Ni druge rešitve? Bolj ko na-rašča izguba, boij v Elektrogospo-darstvu iščejo rešitve kako izpla-vati iz težav. V tem trenutku, tako pravyo, da ni druge rešitve kot podaljšanje zimske sezone. Če-prav je ta ukrep sporen, o tem ni dvoma, vztrajajo pri sklepu delav-skega sklepa z dne 15. 4. 1986, da se od 1. 4. 86. do 3. 9. 86. uporab-^jajo višje sezonske tarifne po-stavke, veljavne na dan 31. 3. 1986. Zvezni zavod za cene pravi, da ta sklep krši določila samou-pravnega sporazuma o temeljnih načelih tarifnega sistema za doba-vo električne energije. Sklep DS se izvaja daJje, v Elektrogospo-darst\ai in premogovništvu, pa so že sprejeli vrsto konkretnih ukre-pov za izboljšanje nastalega polo-žaja.
Todi v lastnih vrstab lahko še marsikaj izboljšamo. Tako so menili delegati na seji ROS delav-cev energetike, ko so analizirali naraščanje izgub v Elektrogospo-darstvu, ki vedno bo)j vplivajo na vzdušje med delavci v tozdih. Bili pa so tudi samokritični, saj so de-jali, da lahko tudi v lastnih vrstah še marsikaj izboljšajo: botjša dis-ciplina, večja strokovnost, novej-ša tehnologua, bojjši pretok infor-macy, kvalitetnejše bilance, ki naj ne bi bile le indeksiranje stro-Skov in podobno.
Ljubljanska banka
Med 500 največjimi. Ljubljan-ska banka združuje 22 temeljnih bank. S svojimi 405 enotami, kjer združuje delo okrog 13.500 delav-cev, pokrivajo celotno območje Jugoslavye. Poleg tega ima Ljub-ljanska banka še 15 lastnih pred-stavništev na petih ^linah in 21 informacijskih pisarn v Evropi in IraktL V temeljnih bankah zdru-ženih v Ljub^janski banki, je ko-nec leta 1985 združevalo sredstva več ko 6400 članic - organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih družbenopravnih oseb in okoli 20.000 deponentov. Sredstva ob-čanov vodijo na okoli 9 milijonih računov. Konec leta 1985 je znaša-la bilančna vsota Loubljanske banke - združene banke 2.068 milijard dinaijev. Ta njena moč, meijena skozi obseg bilančne vsote, predstavlja okoli 93 odstot-kov potenciala bank v SR Slove-niji ter blizu 20 odstotkov zmog-Ijivosti vseh bank v Jugoslaviji. Na podlagi vsote konsolidiranih bilanc temeljnih bank zavzema LJubljanska banka tretje mesto med združenimi bankami v drža-vi, med 500 največjimi bankami v svetu pa je bila v letu 1984 razvrš-čena na 287 mesto.
Primanjkljaji zaradi tečajnih razlik znašajo 65 milijard dinar-jev. Razsežnosti nastajajočih te-čajnih primaiykljajev so presegle vse vire za iyihovo pokrivai\je. Ve^javni predpisi niso predvide-vali možnosti za razmqevarue v letu 1985. Osnovni povzročitelj te-čajnih primanjkljajev je visoko razvrednoterye dinarja do določe-ne košarice valut v letu 1985, ki znašajo 78,1 odstotka, medtem k"o je znašalo v letu poprej 48,3 od-stotka. Edini izhod iz nastalega položaja je bilo ponovno razmeje-vanje. Skupno znaSajo obračuna-ne negativne tečajne razlike v si-stemu Ljubljanske banke za leto 1985 okoli 65 milijard dinaijev, pokritih pa je bilo le blizu 5,2 mili-jarde. S prenešenimi in nepokriti-mi tečajnimi razlikami iz prejš-njih let znaša skupni znesek teh razlik po zaključnem računu za leto 1985 kar 115 milijard di-naijev.
Vrste pred linicami. Občani opravljajo svoje denarne zadeve vse bolj preko banke. To je prvi vzrok njihovih pogostejših obi-skov, drugi pa je v tem, da svojih osebnih dohodkov - če jih preje-majo preko banke - ne dvigujejo samo v enem znesku, ampak več-krat. Ta pritisk občanov je vedno večji in ustvaija pogosto že kar nevzdržne razmere. Zato bodo morali v bančnem poslovanju s prebivalstvom korenito izboljšati tudi racionalnost. Posodabljanje poslovanja bo moralo skrajšati tehnološki postopek, odpraviti sedaj pogoste napake, najti ustreznejše sredstvo izplačila osebnih odhodkov delavcev čla-nic banke in pospešiti negotovin-sko poslovanje.